Od Kulpe. Od mnogo krajev naše Ijube domovine nam, dragi ^Tovarš". prinašaš popise učiteljskih zborov, le iz naše kočevske dekauije še nikoli nič. Veseli me, da (i morem pervi o tem kaj pisati. Ne vem čez koliko let, eni pravijo, da je že minulo jih 10, sino vendar enkrat tudi v na.ši dekanii iineli občni učiteljski zbor, in to na sv. Jakoba dan. Do sedaj so se menda vsako leto enkrat zbrali učitelji koč. glavne šole in bližnji; nii bolj oddaljni pa nismo o tem nikoli nič vedili. Letos bilo je drugače; v. č. gospod dekan so pozvali vse učitelje svoje obsirne dekanije, in sošlo se nas je bilo 13; dasiravno je bilo vreme jako nevgodno. Pomenkovali smo se o znanih stirih vprašanjih. O pervem vprašanji smo bili jako te misli, da se kratko, pa vender popolnoma nikakor ne da odgovoriti. Nekteri učitelji se niso tega. vprašanja vdeleževali, dnigi pa. ki so ga obdelovali, jim je bil dosti obsiren, nič manj kakor gosp. Močnikov, ki ga je obdeloval v III. tečaji ,,Tov." Pri drugem vprašanji snio bili teh misli, da Pokornitovi sešitki bi bili res dobri, huiiio tu in tam bi jih biln treba popraviti, inarsikaj je v ujih uapačnega; pa tudi predragi so (e sešitki za naše ljuiff, ki jim še za sol denarja inanjka. Pri tretjem in četertem vprašanji snio bili popolnoina °nakih misli 7. gospodi učitelji ribniške dekanije. Se ve, da vsaki je povedal in dostavljal, kakor se mn je naj bolj prav zdelo, pa duh je bil vender eden in isti. Štiri ure smo se pomenkovali, pa vender no hitro ininule. Mnogo sein že bral o učitcljskih Hhodili, prav želel «em že, da bi se kda j vdeleževal takega shoda, in ae prepričal njegove koristi. Res je, prav koristne naprave so to. Učitelji se piav po bratovnko ponienkovajo, bude eden drugemu misli, ki bi posamesnim ne prišle v glavo, in tako eden drugemu pomagajo v težavnem pokliou. Ko sino se poživeli naj pred duševno, smo se potein pri gosp. dekanu ined mnogoteriini poffovori, tudi teleano piav dobro pokrepčali. Tu «e mi je nekaj čudno zdelo. Učitelji, ki so v zhnru le nemško govorili in ae slovenščine skerbno ogibali., 80 pri obedu prav dobro alovenski kramljali. Kako neki to? Dokler ne bomo ucitelji svojega maternega jezika bolj veselo rabili, bodo naše šole javoljne narodne. Šola narodna, učitelj pa neiiaroilen, to se ne vjema. Ker ravno od učitelJHkih zborov govorim, naj še o naAih sosedih, hervaških učiteljih in njiliovih zborih kaj povem. Pri nas bi učitelji, ko bi bilo treba mnogokrat putovati do stana dekanovega, kmali jeli godernjati; pri Hervalih pa se tega gotovo ni treba bati. Prav dobro je preskerbljeno. Vsaki učitelj dobi, ko gre k zborn, plačo od milje. tnlikn, da se lahko, vozi in hrani; ni mu treba doma ostajali, pe tudi ima kačo v žepu; pri nas pa ravno ta vzrok lahko, posebno oddaljene učitelje odvračuje od zborovanja. Ali bi ne bilo niogoče tudi kraujskiin učiteljem tako pomagati, kakor pomagajo Hervatje svojim? — Drugikrat kaj drugega, če bo ,,Tovaršu" drago. *) Lavosl. Abram, učitelj. Iz Oorenskega. Pri nas še sploh nimamo solskih praznikov, ker se po kinetih šole koučajo naj več še le konec tega meseca. Težavno je podučevati tam, kjer otroci ne hodijo redno v šolo. Pri nas jih je spomladi veliko zapustilo šolo, sedaj pa zopet prihajajo, ter hočejo izpolniti šolsko leto; pa kaj si more pomagati učitelj a takimi učenci? To nialo, kar so popred znali, so pozabili, in učitelj ne ve, kaj in kako bi jih podučeval, da bi pri poduku nadaljeval, in da bi se tudi drugi pridnejši zavoljo tega ne motili. Šolsko očitno spraševanje je pred durmi, učeuci pa so zavoljo nerednega šolskega obiskovanja še vsi negodni, in ne znajo toliko, kakor so znaii v pervi polovici šolskega lefa. Ce ae tedaj učencem pri poletni skušnji to pa uno spodtika, da jim ne gre, kakor bi stresal nabrane orehe, naj preč. gg. šolski predniki in poslušavci ne krive vselej učitelja, temuč tudi take in enake težavne okoliščine. — 11. dan prihodnjega meseca imamo učitelji in gg. katehetje kranjskega okraja v Kranji zbor, kjer se borao poinenkovali o znanih že tu pa tam obdelovanih vprašanjih. Ako ti bo Ijubo, prijatel ,,Tovarš", ti bom o tem zboru kaj pisal. **) Iz Teržiča. (Konecletno oeiino spraševanje in razne šnlske stvari.) Daii očitnega spraševanja je slovesen dan za učitelje in učence, pa tudi za prednike in starse. Pervi pokažejo, da se niso zastonj trudili, da .s<> dragi čas porabili v časno in večno srečn njim izročene mladine. Kar pa mladino zadeva, si pa gotovo inisli in želi vsakdo, da bi se nad njo spolnoval izrek: ,,Prebrisana glava in pridne roke So boljše bogastvo, kot zlate gore. In ravno iz teh nanienov biiio ae zbirali 30. in 31. prel. m. tudi v Teržiču k očitnim presknšnjam. Pervi dan dopoldan je bil na versti pervi razred. Učenčkov je bilo obilno število. Po molitvi se je pričelo Hpra.ševanje. Brali so posebno glasno in kakor bi rezal. Za teiu pride drugi razred. Ti pa prično h petjem, in potera odgovarjajo serčno iz raznih predmetov v celih stavkih pričenši z besedami vprašanja. Verlo dobro je čuti, kako ae učenci odvajajo teržiške ,,kranjske šprahe", ker jim učitelji po zmožnosti v književnem jeziku pojasnujejo razne nauke. Popoldau pa stopivm v Bpraševanjsko sobo se je vsakdo obilnih poHlušavcev gotovo začudil; zakaj bilo je na okuih, na peči in na inizi (oliko različnih igrač (če jih tako smem imenovati), da se je vse čudilo iu popraševalo: Od kod je vse to?! Kdo je vae to izdelal! — Vidilo se je na nprednji steni poleg lepega križa in z zelenim lavorjem okinčane cesarske podobe obilno umetnih izdelkov de- •} Vam bomo prav hvaležni. *•) Prosimo! Viedu. kliških rok, ki se jih pri gospej P. uče okusno izdelovali. Na uekterih obrazih so se vidile čerke različue velikonti, podobe in barve. Drugo delo je bila iz lepobarvane pavole narejena podoba M. bo/.je, ali britka martra, ali kaka okolica z drevesi, bi.šami in jezerom i. t. d. Prav uinetno spletena je bila neka blazinica za žepno uro, ki sem jo jaz v dar dobil. Zagon za zvonec pa je bil (ako lepo in krasno napravljen, da bi naj lepšim cerkvam lepoto delal. V kratkem rečeno: polna je bila stena omenjenih dekliških izdelkov, k čemur so pripoinogle tudi nedeljske učenke. Tudi v III. razredu se je po petji verHlil nauk za naukom, učitelj za učilcijem, kcr pri nas smo razdeljeni tako, da ne po razredih veretimo v.saki s svojim naukom. Bolje pa bi bilo, ko bi vsaki ueitelj svoje učence vodil iz pervega do zadnjega razreda. To, kakor je sedaj, pa razvadi učence tako, da jih tudi z resno beaedo in a kaznijo ni inoč ngnati. Zamuda časa je, da ni izreči! Ko je bilo spraševanje koučano, so bili po navadi nekteri obdarovaui, drugi pohvaljeni, iu tem, ki so hc dobro učili, ae je povedal razred, ker letos nismo inieli očitne razredbe ali pervjob, pred ko ne zavoljo vojskinib časov. — Za drugi dan ostal je še IV. razred. Ko so učenci v šolo prihajali, je vsaki še kako drugo reč z bnkvami vred seboj prinesel. Eden prinese ,,fužinsko kladvo" z vretenoni, da ga lahko vsaki otrok goni. Bil je ves z železom okovan; Be ve, da je narejea v majhni obliki, da se lahko prenaša. Drugi prinese lepo pobarvan voz, nekdu diugi brano s konjičem vred. Drugi je napravil stope z vertiloiu, drugi voziček, iestvico, nosilnice, sinetilnico, vile, grablje, kozelc, podajavnik, sekiro ali kladvo. Pri teh rečeh se je naredilo iz železa, kar mora biti železuo. Drugi je naredil lične jaslice. Neki veči učenec pa je zrisal britko martro na terd popir, in je pomalano na steno obesil. Za vse (o pa smo se zmenili (ako, da je vsaki učenec kaj drugega izdelal. Ko je pred spraševanjein g. kolar K. gledal to sniešno razstavo, je djal, da na niarsikakeiii delu ne spoznava dobra glava, in če bo tako, hc bo drugo leto še maiMikuj izverstnejšega vidilo. Ko jc ura odbila devet, bo prišli domači duhovui gospodje /. veliko poalušavci; tudi pet domačih gospa je prišlo rekse, da so prišle ,,radovednost past". Ko ne je po petji npraševanje pričelo, je po iieinškein brauji in razlaganji neki učenec stopil k zeiuljevidu iu « perslom kazal posamesne kiouoviiie iu znamenite mesla našega cesarstva. Prav h ležkim sercem hiiio pteinišljevali dežele, ki jih ravno sedaj Bovražuik stiska in zatira. Pri branji miiio jim pa ninogokrat pravili, da naj tako beru, da jih bo vnaki rad poslušai, kakor doina lepo govore. Aekli biiio, da naj dobro pazijo, kako naj ae bere, kedar ae kaj pripoveduje, zapnveduje, praša ali kliče i. t. d. Med tem pa Btopita v sobo preč. gospod dehaut kranjnki iu e. g. M. K., ine«(ui ondotni kaplan, ki sta (a praznični dan povzdignila ae s tem, da sta ho učencem tudi radodarna nkazala. Dalje kiiio čuli pri zgodbah, kako so po nemški pa ročno pripovedovali zgodbe »vetega pi.sina. Pri slovnici ae brez daljega blebetanja pravil le na zgledih kažejo Blovniški nauki. Pri spisji, ko bi bil čas dopuščal, bi se bili ali po Blovenski ali po nemški na zgledih skazovali uaj bolj potrebni listi in javna in opravilna pisma, ki se nahajajo v slovnici in v Praprotuikovem spisji. Pri slov. branji se je učenec A. v. č. g. M., kranJBkemu mestnemu kaplanu, lako priljubil, da so iuu obljubili za latinske šole hrano v Kranji dobiti. Bog obilno poverni blago podporo! Pri številkanji in pri sadjereji se je pa učenec D. tako obnašal, da so mu preč. kranjski goap. tehant po g. vodju 5 gold. darovati blagovolili. Bog plačaj stoterno! Naj nam bo dopuščeno izreči željo, da bi se tudi temu revnemu učencu kaj preskerbelo, sej bo on gotovo dobrotiiikoin delal veselje, ne pa sramole. S petjem ae pa učitelj, ki ga ima podučevati, zavoljo nesreče, ki ga je zadela med spraševanjem (umerla mu je žena), ni pokazal, in pri nemški cesarski pesmi bo gospod kovorski fajraošter djali: ,,Sej vendar nismo na Dunaji ali v rajhu!" Prav lahko so tako mislili, ker so ta gospod iskren domorodec in izversten učitelj v petji, da jib lahko marsikakemu korregenta stavimo v zgled. Kdor hoče prav lepo vbrano domačo petje čuti, naj pride posebno v ,,šmarnicah" poslušat v Kovor, in marsikak učitelj bo želel posnemati zgledizverstnega pevovodja. — S pesmico VA, a, a" srao pa občno radovoljnost zhudili, in mnogo bi jih bili lahko zapeli, ko bi se bili hotli siliti, pa sila ni mila. — Naj omenimo še, kaj je bilo vse na mizi! Poleg lepih šopkov v steklih so bile razredbe, spisovniki, lepopisni zgledi, risanke in nektere pridige, ki jih učenci, kakor jih v cerkvi ališijo, spisujejo, da se v domačem spisovanji iu lepem vedenji v cerkvi vadijo. S temi versticami tudi vabiino č. gg. duhovne in učitelje dolinske in bohinjske, da naj nam naklonijo starše, da nam pošljejo učenčkov v našo glavno solo, sej bo vstreženo Unli njini, ki žele nemščine, in tem, ki rabijo domač poduk. Teržič že (ako slovi za nemški kraj, v slovenštifli pa se tudi ne bojemo slabega spričala. S cerkvenimi pobožnostimi pa se prav lahko ponašamo. Solsko obiskovanje je pa pri nas prav redno. Hvalo v tej reči zaslnžijo posebno g. ukrajni predstojnik, ki večkrat pridejo v šolo in lennbe sami bercjo in grajajo, in jih priganjajo k rednemu šolskemu obiskovanju. Tudi to, da domači gospodje vsaki inesec pregledujejo, kako učenci hodijo v šolo, pospešnje redno nolsko obiskovanje. Tega se vdoležujejo z gospod vodjem tudi v. č. g. fajmošter, seični prijatel nježne mladine in trije srenjski gospodje. Pri tem je vsaki učenec poklican, ki se dobro obnaša, lennh pa ostane v klopi, da se vidi, kakšen da je. K sklepu si še želimo kake reinuneracije za dve uri v ponavljavni šoli, še četertega ueitelja in bnljšega poslopja za III. in IV. razred, iu da bi se šolski deuar že skoraj Hprenienil v drugačno plačo, kar bi gotovo hasnilo učiteljem, BtarRem in gosposki. Večni Bog pa nam daj zopet Ijubi mir in dosti šolskih prijatlov! Z Bogoml L. Knifie.