iv Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem*1. List izhaja 25. vsakega ‘ meseca. Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2-—. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2 60, četrtletno K 1.30; posamezne Številke ...................==■ ■:■!■■■ = 25 vinarjev. = . . - =-. ■■ .'. Cena inseratom: ’/« strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. ===== št. l. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ■ -!_ vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ===== V Ljubljani, 30. januarja 1919. Leto VI. Protestni shod gostilničarje v. Naredba Narodne vlade z dne 9- januarja t. 1. štev. 259 je udarila po gostilničarstvu tako nepričakovano in z tako vehemenco, da je zavrelo še bolj med občinstvom kot pa pri gostilničarjih samih- Vzroka za tako naredbe smo zastonj iskali, vojska je pri kraju, nevarnosti za kako vstajo nobeno, vojaštvo ki postopa po Ljubljani in dobiva preveč plače popiva, no kam pa hoče z denarjem ko mu da vlada poleg gaze še dva hleba in vse kar je treba- — Nihče torej ne ve povoda za take otežkujoče naredbe vlade. Ugodilo se je sicer v neki gostilni v Kolodvorski ulici, da je vojak zabodel srbskega tovariša, ker je imela ženščad Srba raje kot Kranjca- Lokal je policija za daljši čas za-Prla. Kar na enkrat je bilo po vseh ljubljanskih dnevnikih čitati kako neznosno se v Ljubljani in tudi drugod popiva, da hodijo c®le tolpe pijane po ulicah. Gostilničarji so o tem pijančevanju prav malo vedeli, in spraševalo seje, kje so tisti lokali, kjer se tako tar-tarično popiva- Dognali pa smo, da so vse te pijane tolpe bile ali dopustniki, ki se vračajo ali pa rekruti, ki tudi prihajajo iz dežele, a od teh jih je prav malo videlo gostilne znotraj, marveč vsaki je nosil svojo steklenico žganja v malhi in pridno vlekel- Od kod to? Vlada je dovolila kmetom prosto kuho žganja in sedaj je te brljavke v vsaki bajti na kmetih zadosti. Pijancev je videti povsod, gostilničar ni videl ficka od nobenega, a vso je kričalo, gostilničarji so krivi, omejimo njih obratovanje, cela sveta vojska je nastopila in mahala samo po gostilničarstvu in posledica — vladne naredbe- Ker se tudi ta stan ne da po nedolžnem zatirati, je zavrelo po vsej Sloveniji in glasno zahtevalo protestni shod proti takemu postopanju. Zveza je tega nemudoma sklicala na sredo, dne 29. januarja ob 2- popoldne v veliko dvorano Mestnega doma v Ljubljani. Shod je bil veličastno obiskan, tako iz mesta in še bolj pa z dežele, bilo je nad 400 vdeležnikov. Predsednik g. Ogorelec odda predsedstvo g- Kavčiču, načelniku ljubljanske zadruge in podpredsedniku zveze, ki navzoče tovariše in tovarišice prisrčno pozdravi in v daljšem nagovoru razloži vzroke današnjemu shodu, krivičnost vladnih naredb in pozove zbrane se debate krepko, a dostojno udeležiti. Da se uvede smer razpravam, se prebere osnutek spomenice, ki se ima podati vladi in koja se bo pri razpravi izpopolnila- Oglasili sd se govorniki gg. Kavčič, Cerar, Bole, Klinc, Krapeš, Kos, Lušin in več drugih z deželle. Sklenilo se je po zelo živahni, mnogostranski debati soglasno podati deželni vladi sledečo spomenico: Dne 29- januarja 1919 v Mestnem domu v Ljubljani zbrani gostilničarji iz cele Slovenije in zastopniki gostilničarskih zadrug, ki zastopamo nad 3000 članov, sklenemo kot protest proti najnovejšim ukrepom deželne vlade in policije, s katerimi se je uvedlo nevzdržne ovire v gostilničarskem obratovanju, podati deželni vladi naslednjo spomenico: 1- Zahteva se takojšnjo odpravo naredbe, ki prepoveduje v dopoldanskih urah dajati občinstvu kakršnekoli si bodi potrebne pijače, ker ne le, da se proti tej odredbi občinstvo samo z ogorčenjem obrača, je ista pravi atentat na gosti lničar,-stvo. Občinstvo, ki je že od ranega jutra na nogah, osobito potujoče in z dežele, ne mara prenašati, da bi si ne smelo privoščiti poleg hrano še potrebnega požirka za okrepčilo. O kakem pijančevanju v dopoldanskih urah itak ne more biti govora, obrt sama pa soseb-no tam, kjer se pečajo po največ s tujskim prometom z dežele ter z vozniki itd- trpi pri tem docela uničevalno, ker dopoldan se ne sme prodajati, popoldne ni ljudi, zvečer pa se mora zapreti, še predno se pravi obrat prične- , 2. Omejitev žganjetočja je §koraj brezpomembna, ker žganja piti razen bogatašev danes nihče ne more. Potreba pa je v gotovih slučajih, imeti prosto, dati čašico žganja za zajutrek., ker ni ne čaja, ne kave, niti mleka in sladkorja, sicer morajo ljudje tešči po svojih opravkih, obrtniku pa, kateri ima količkaj tega tako dragega blaga v zalogi preti velikanska izguba, ako ne bo smel razpečati svoje drage zaloge- Zatorej hodi prodajanje žganja domačih sadnih in vinskih proizvodov, ki se ne rabi v notorično pijančevanje, marveč le za faktične potrebe dovoljeno. Opozarja pa se posebno, da se pijančevanje po deželi ne godi po gostilnah, marveč prosto skoro pri vsaki hiši, ker je vlada dovolila kmetom prosto kuho žganja, sedaj imajo tega povsod dosti, da vse popiva, gostilničar ne iztrži niti vinarja, a to pijanstvo pa se le njemu na rovaš pripisuje. Pijane tolpe, ki prihajajo v mesta, to so večinoma rekruti in vojaki, niso gostilne v mestih znotraj niti videli; vsak ima svojo steklenico v žepu, a vsa ta pijanost gre zopet na rovaš gostilničar-stva- Kdor bi dajal žganje piti, da se ljudje opijanijo, naj bo strogo kaznovan. 8- Odredba, da se morajo gostilne zvečer ob 8- zapirati, je naravnost drakonična.. Prejšnje nam notorično sovražne birokratske nemške vlade, se takih sredstev napram občinstvu in gostilničarstvu niso posluževale-V najkritičnejših časih so bile izdane odredbe, da naj se vojaštvo po 8. ne trpi po gostilnah, nad civilnim prebivalstvom se takih persekucij ni dovoljevalo. Da se pomiri občinstvo in da zadoščenja težko prizadetemu z davki in težkimi režijami in drugimi bremeni preobloženemu gostilničarskemu stanu, ter zopet omogoči redno in nemoteno obratovanje, se naj ta naredba omeji le na vojaštvo, ako razmere tako zahtevajo, za civilno občinstvo pa bodi policijska ura lOta ura, kakor popreje pri gostilničarjih za pozimi, po- Jelenski čas pa lita ura, za kavarnarje pa dve uri podaljšanja- 4. Cesto se čujejo pritožbe glede draginje jedil, osobito mesnih, po gostilnah- Tudi na tem je gostilničar popolnoma nekriv. Da bi ne bilo central in vnovčevalnice za živino, bi gostilničar in mesar dobival od kmeta marsikako živinče po pravi ceni in tudi temu primerno cene vravnal v svojem obratu. Tako pa, kmetič si ne upa direktno ničesar prodati, vse mora iti skozi centrale, kjer se delajo milijoni, mesar in gostilničar dobi največkrat živinče in meso najslabše vrste po dragi ceni, iz kosti mu gotovo ni mogoče pripravljati jedil, plačati pa mora vse- če bi bila trgovina za živino prosta, bi nastale proste cene, konkurenca in cenejše nabavljanje živil za gostilniško svrho, zato glasno vpijemo, proč s centralami, proč z vnovčeval-nicami, proč z aprovizacijami, uvede naj se zopet prosta trgovina, določijo cene in pred vsem pa bodi kontrola za izvrševanje določb, ki bi se tozadevno izdale, boljša in intenzivnejša. 5. Najodločneje pa moramo protestirati tudi proti nezaslišanim kaznim, ki jih policija in oblastva nalagajo ubogim gostilničarjem in gostilničarkam za mali prestopek nekaj minut čez policijsko uro- To so že pravi atributi, a ne globe za prestopek policijske ure. Zdi se da se smatra še tako malega gostilničarja za milijonarja, ki je v vojni obogatel, dasi je le nasprotno resnično, da si večina gostilničarjev med vojno ni mogla nič opomoči, ker ni bilo ne piva, ne sodavičnih izdelkov dobiti, vina pa tuji vojaki niso radi pili- Ako se tedaj tako revo kaznuje za prazen nič, kar s 50—100, da celo 500 K, je človek pod utisom, kakor bi bival sovražnik v deželi, ki nalaga kontribucijo. Tudi kazni naj bodo pravične in se za par minutni prestopek policijskih predpisov predlaga tirjati od 5 do 20 kron globe, višje postavke so tiranija za težko prizadeto gostilničarstvo- Pri tej priliki se prosi, pri večjih obratih ali slučajnih večjih udeležbah obiska gostiln ali kavarn, dati polurni čas čez policijsko uro za izpraznitev in zatvoritev lokalov. Večina kaznovanih je vločilo pritožbe; prosimo, da se njihovim prošnjam ugodi. 6- Z zadovoljstvom pa pozdravljajo gostilničarji naredbo, ki se obrača proti notoričnemu pijančevanju, že s tem, da se kaznuje pijanca, ki namenoma ovira gostilničarja pravočasno izprazniti in zapreti lokale. Ravno tako se izrečemo danes soglasno 7a najstrožje kaznovanje tistih, ki z nemoralnimi sredstvi in z usiljevanjem pijač skušajo svoje obrate izboljšati, ter s tem delajo drugemu na svoj stan ponosnemu gostilničar-stvu sramoto in povod do sličnih persekucij nad vsem drugim popolnoma neprizadetim gostilničarstvom- Pristavljamo, da se smatra reelno gostilničarstvo vzvišeno nad tem, da bi namenoma gojilo pijanstvo med narodom, marveč se predobro zaveda svojega poklica, ki ima služiti občinstvu in biti tudi državi na korist, kajti gostilničarska obrt je tista obrt, ki prinaša primeroma največje žrtve pri davkih. Na tujskem prometu pa je gostilničarstvo edini faktor, ki služi v obče državi in narodom- Zato prosimo, naj naše vlade izdajajo naredbe in zakone sporazumno s prizadetimi stanovi, ter smo za trdno uverjeni, da se bo doseglo na tak način pravo sporazumljenje na obojestransko korist in povzdigo. Zveza je spomenico opremila s sledftčo ulogo: Deželni vladi SHS v Ljubljani. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem poda na protestnem shodu go-stilničarstva, dne 29- januarja 1919, katerega se je udeležilo nad 400 ljudi gostilničarske obrti iz vseh pokrajin Slovenije, soglasno sklenjeno spomenico z nujno prošnjo, vsa v spomenici navedena dejstva in želje vpošte-vati in v pomirjenje občinstva tem predlogom čim preje v celem obsegu ugoditi in uposta-viti zopet mirne in zadovoljive odnošaje tako med občinstvom, kakor med težko prizadetim gostilničarstvom, ki se teh trdih nezasluženih, še nikoli preje občutenih zatiranj te obrti v novi slobodni državi ni nadejalo. Vsa v spomenici navedena dejstva temelje na golih' istinah in resničnem položaju, ki se je vstva-ril s temi ponekod, tako n- pr. v celjskem okraju, naravnost neznosnimi ukrepi obla-stev- Zato se še na tem mestu ponovno prosi, z naredbo dne 9. januarja 1919, št. 259 odje-njati in vpostaviti prejšnje, tako za občinstvo kot za gostilniško obrt zopet znosne razmere, sicer se bo moral eden obrat 7.a drugim zapreti, kar bi bilo najžalostnejše za novo dobo, ker le dobro urejeno in cvetoče gostilničarstvo je znak sreče in blagostanja države- Vinska kupčija. Tovarišem, koji se bavijo z večjim obratom, ki se jim izplača iti samim po večje partije vina, se bo nudila v najkrajšem času lepa prilika nekaj zaslužiti. Zgodi se namreč, da bo izvoz vina iz Slavonije v najkrajšem času dovoljen in zasiguran. Mesto Veršec v Vojvodini je največji produktivni in eksportni kraj za vinstvo bivše južne Ogrske, ki spada sedaj pod kraljestvo SHS, transporti za naše kraje gredo preko Zagreba- Trgovsko društvo tistega kraja je namreč pri vladi zaprosilo dovoljenja za splošni izvoz vina iz teh krajev, ker je bil doslej od tam ves promet za vino vsled nesigurnosti pri transportih podvezan, dasi je v tem kraju silno mnogo . vina in se ga je splošno po 150 K do 200 K hektoliter ponujalo- Vlada je temu ugoditi obljubila- Za izvoz na Cehoslovaško kakor tudi za Avstrijo se je še posebej naprosilo poveljnika srbskih čet, da bi se za večje transporte dovolilo spremstvo vojaštva, ki bi varovalo poslatve pred roparji in uzmoviči. Tudi temu je srbski poveljnik ugodil in se bodo večje poslatve vojaško spremljale do demarkacijske črte. Svetovati je torej iti pogledat v te kraje. Vina v teh krajih so močna, ako ne bodo cene vsled večjega eksporta, ki se otvori, zdatno poskočile, se bo nakupovanje dobro izplačalo- jg- Tovarišem iz dežele. Mnogi naših prijateljev nam pišejo za pismena poročila, kako bi, ali smejo dati svoje gostilniške obrti v zakup ali nastaviti samo natakarja ali natakarico na račun. Ker nam pismeno odgovarjanje jemlje zelo mnogo časa, podamo na tem mestu sledeče pojasnilo: V zakupdanje koncesije in obrti se sme vsekako dovoliti vsled tehtnih vzrokov n. pr. vsled bolezni ali ako je obrtnik z drugimi posli tako obložen, da mu je težko nadzorovati gostilničarsko obrt. V tem slučaju je podati prošnjo na pristojno politično oblast (okrajno glavarstvo ali magistrat) za dovoljenje dati svojo gostilničarsko obrt v zakup in za odobritev dotične osebe kot za-kupnika(ce). Tak zakupnik posluje potem popolnoma samostojno, kakor preje imejitelj koncesije sam. Zakupnik ali zakupnica mora pristopiti tudi kot član k zadrugi. Ako pa hoče imejitelj koncesije si nastaviti samo namestnika ali poslovodjo ali kakor pravimo natakarico na račun, ni treba prijave obrt* nim oblastvom, ker v takem slučaju mora itak imejitelj koncesije še nadalje skrbeti za vso oskrbo gostilne z blagom in je napram oblastvom le sam odgovoren. Piše se nam tudi po naslove različnih vinskih trgovcev, a odkritosrčno rečeno, da teh, ki so prave pijavke gostilničarjev špecijalno nobenega ne priporčamo, da si so vsi sami dobri ljudje, vendar se jih varuj spredaj in zadaj. Skušali bom v našem listu priobčevati poročila Iz važnejših vinoreiskih krajev, o cenah, kvalitetah in množinah vina, ki se ondot nahaja, ter priporočamo tudi na tem mestu, da kdor le količkaj zamore, naj kupuje naravnost od producentov. Seveda za vsako malenkost je nemogoče iti v vinske kraje in je marsikdo nehote prisMjen maniše partije kupiti od vinotržca, ter smo za take slučaje vedno pripravljeni navesti po možnosti dobrih tvrdk vinskih trgovcev. Pri tej priliki opoiarjamo tudi na poročilo v našem današnjem listu o vinski trgovini. Uredništvo. Oklic delavcem, ki so delali v Nemčiji in vsem onim, ki so dobivali kako pokojnino ali rento iz Nemčije. 1. Vsi delavci, ki so bili zaposleni pred in med vojno v kakem rudniku ali drugem podjetju v Nemčiji, imajo tam svoje rodbine brez sredstev in jih niso pustili v Nemčijo, naj naznanijo pismeno poverjeništvu za so-cijalno skrbstvo naslednje podatke: a) Svoje ime, poklic, sedanje bivališče, kje zaposleni; b) v katerem kraju v Nemčiji živi njihova rodbina (natančen naslov) in Število otrok; c) ali ima pohištvo v Nemčiji; d) lastni zaslužek; e) od česa živi rodbina, II- Vsi delavci, vdove in sirote ki so dobivali rente ali pokojnine iz Nemčije in jih sedaj ne dobe več, naj to pismeno naznanijo poverjeništvu za socijalno skrbstvo v Ljubljani. V naznanilo je podati naslednja pojasnila: a) Ime. poklic in bivališče; / b) po kom dobe rento ali pokojnino; c) kedaj je prišla zadnja renta. Naznanilu je priložiti uradno potrjen prepis dekreta, s katerim je bila odmerjena renta. Po možnosti je priložiti tudi zadnji* odrezek šeka, s katerim so dobili izplačano rento. Narodna vlada SHS v Ljubljani oddelek za socijalno skrb. Razno. Naši oglasi. Cenjenim tovarišem moramo polagati na srce, da naj se pri svojih naročilih v prvi vrsti ozirajo na tvrdke, kt inserirajo v našem listu. S tem, da inserlrajo v »Oostilničarju«, so pokazali, da jim je do razvoja gostilničarske organizacije, da jim je mar napredek gostilničarskega stanu, pokazali so torej, da so gostilničarstvu naklonjeni. Kot odgovor na to naj bi bilo, da se gostilničarji pri svojih naročilih ozirajo pred vsem na naše oglase in da se pri tem naravnost sklicujejo na nje. Na ta način pridobi ugled naše organizacije; z njo vred ugled gostilničarskega stanu in končno tudi vpliv stanovskega glasila. Na tovariših samih je torej, v koliko hočejo vsak po svoji moči povzdigniti ugied gostilničarske organizacije in gostilničarskega stanu. Vpisujte svoje sinove In hčere kot v«, jence! Na številnih zborovanjih gostilničarjev sc je povdarjalo, kako velike važnosti je za bodočnost stanu, ako vpisujemo pri zadru- gah svoje sinove in hčere kot vajence. Prej ali slej namreč pride do tega, da se bo zahtevalo tudi pri gostilničarskem obrtu dokaz vsposobljenosti in takrat bo težavnejše postati gostilničar kakor pa danes. Komur je torej mar bodočnost svojcev, ta stori najbolje, ako vpiše svojega sina ali hčer pri pristojni gostilničarski zadrugi za vajenca. To namreč ni združeno z nikaktmi posebnimi stioški in sitnostmi. Treba je samo vpisati sina ali hčer pri načelstvu, vplačati vpisnino in potem je za tri leta vse opravljeno, kajti sin ali hčer delata in pomagata pri domu ravno tako kot dosedaj. Ko pa je potekla v pravilih določena učna doba dveh ali treh let, je treba iti zopet do načelstva, plačati tam oprostnino, načelstvo pa zato izstavi učno spričevalo. Vse to je združeno na deželi z največ 10 K troškov in za ta denar se ima potem tudi nekaj v rokah, ki je večkrat vredno več kot 500 K. Znani so nam namreč slučaji, ko je bilo posameznikom brit-navadnega pota, ker so se jim delale potem s strani oblastva radi koncesije velike zapreke, ovire in sitnosti. Zato moramo samo ponavljati: V okrajih, za katere že obstajajo gostilničarske zadruge, vpisujte pri načelstvu svoje sinove in hčere kot vajence gostilničarskega obrta. „CROATIA“ 7 zavarovalna zadruga v ZAGREBU, ustanovljena leta 1884 sprejema pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi ponudbe na zavarovanja proti škodi po ognju in streli ter razbitju steklenih šip, zavarovanja na doživetje in smrt. kakor tudi zavarovanja proti vlomu in telesnim nezgodam. MT Prospekti se poiiljajo brezplačno in poštnine prosto. Glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško: STANKO JESENKO, Uubliflnn, Stari trg 11. Uradne ure ob delavnikih od 8. do 12. In od 2. do 6. Slovenci, podpirajmo našo domačo jugoslovansko zavarovalnico! Sposobni zastopniki se sprejmejo za vse kraje slovenske domovine. jF 3 ED ED. Ekstrakt za h sadni punč. Ia kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja ■ se od 5 kg naprej po K 10-— kilogram. .—- ADOLF TOSEK, Praga KraL Vinogradi itov. 1274/0. I "r::.:;.|!51f51»-1 ■ ===== .J Članom zadruge gostilničarjev v Ljubljani- Mestni magistrat naroča opozoriti vse člane, da je naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9- januarja 1919- št. 259 glede omejitve alkolizma (pijančevanja) razglašeno v uradnem listu štev. 35. v obliki lepakov pri učiteljski tiskarni v Ljubljani v zalogi in so lahko tam naroči- — Nabita mora biti na vidnem kraja po vsett gostilnah in kavarnah- V: VIN© 'A staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja j^Lailislav Pollak. Jatta. Hivalslta.^ Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov Jelačin & Ko. L{nbl]ana. I. kranjska tovarna mineralnih voM, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: aodaaloo, pokalice, naravni malinov In cltronov aoh. nadalje Izborne sadne pliače v pat, steklenicah: jagodove, nektar, kristalno cltronado, jabol-čni bisar. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! AVGUST AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne t* & & * & J pekarija, slaščičarna in kavaraa3i 25-24 Stari trg 21 ie priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. H* & & & & p 'Z ia gostilničarske zadruge v L abLanl Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse sluibo ličoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, — z dežele 1 K. ■■ Tovarlilgostilničarji! Poslužujte so te ugodno prilike I 26 23—24 ■alvaAJa slovanska hrsnllnloa Hi £jubljana, Prešernova ulica št. 3. ji m til koma liti 1916 tli| . . K SMJI Mt— miniigi zakuda............ Z.596JIM — Sprejema vloge vsak delavnik In jih obrestuje naj vISje po 3% Za varčevanje Ima vpeljane lične - domača hranilnike. '■ Hranilnica je pupi-larno varna. Dovoljuje posojila na zemljliča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V padpiraijt trinur ii »rtiikn iai istunljm Kreditno drultvo. »»<■*£<»»«« (vehe In čepinci) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago. Vpraša se pri JOS. ŠREYU, v Ljubljani, Sodna ulica št. 2 11. nadstropje. Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v „jostilničirju“, v Vašem glasili. I Z vsemi v Špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vaeh vrst namiznimi in butefjskiml vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24 in najsolidneje tvrdka T. MENC1NOEB, Ljubljana, vogal Sv. Petra eeata la Hesl]eve ceste. Valapraiaraa ata kavo a alsktrlinla obratom, im. i uimama ' sansai i ■■ Zaloga mlaoralnlh voda. s^^maaaaa I Zaloga stekla, porcelana In svefilik Fr.Kollmann ll Ljubljani 24—24 dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znliane cene. s:v vrv cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34s A v Ljubljani.2 M*' S'-® Mazilo zoper „Srbeiicou garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni Moczy, Ljufiljnnn. Vinska irsovina In restavracija Peter Stepic Spodnja toka Itev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 2B2.14 25-24 priporočata ^ * rfjfr svoja najboljša piva, 4^ ' j? In bavarsko v sodcih in ^9^ ^ steklenicah. 27 23-24 Specijaliteta Relnlnghausovo dvojno sladno ^ pivo „St. Peter11 v originalnih steklenicah. Glavno zastopstvo pivovarn Riitas In Prnillam T.Iolon It M. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Talaton It BO. gxxxiy* M1 *JUILA1X X x xxxo:kosr N N M N N M N M N M N Pivovarna G5ss priporoma svoj priznano priljubljeni izdelek marčno pivo v sodčkih in steklenicah. Pojasnila daje Fr. Sitar, zaloga pivovarne G6ss, Ljubljana VII. (Spodnja SlSka) M Istotam se nahaja zastopstvo preblavske slatine. fcDLXJLixxj:a^juLiJLx yiYYYYY TT-iH fuiv<:«uiv. 1»ccnjuf/vatv«*v> [T»n>imi»» hw «ii—miiiim«!« i.i ihibiii h>imw r Derby sec Vinometre „Bematot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ———— Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ' ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc .......—- Ljubljana, Židovska ulica 1. ________ Pivovarna »UNION11 v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dob6 se tudi tropine In sladne cima, ki so kot živinska krma selo priporočljive. 3 24—24 Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostijničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk „Narodne tiskarne".