QtZXu A^AND s-yuS&ce-.. No. 62 9 /C^ AMSRICAN IN FOREIGN IN LANGUAGE . f .3 !MiTi I Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAM HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 28, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV V Kumrovcu obglavili domačega sina - lila Novi grobovi Christ Lokar Po kratki bolezni je umrl na svojem domu na 673 Babbitt pariški list L’Auror je Road v Euclidu 80 let stari v svcji številki 29. febr. Christ Lokar, rojen v Lokavcu letos objavil poročilo SVO-;Pri Ajdovščini, kjer je zapusti iega dopisnika P. Berneta!sestri Justino in Angelo, mož ° zanimivih dogajanjih v Kumrovcu na Hrvaškem. CLEVELAND, O. — Znani srbski list ‘ Sloboda”, ki izhaja v Cnicagu, prinaša v svoji zadnji številki poročilo francoskega li-f|;a L’Auror o tem, kako so v umroveu, rojstnem mestu Bro-*-a'Tita, ki ga je obiskal celo a-bieriški predsednik Nixon, ko je v Jugoslaviji, odžagali veli-Temu bronastemu kipu maršala ta, delu znanega umetnika vgustinčiča, glavo in kako so Pokončali in onesnažili Titovo r°jstno hišo, ki je bila urejena v Orodni muzej. “Fi i r-na cd najslavnejših vasi v j ugoslaviji je postala fantom ali ^ražja vas, ki jo le redkokdo že-1 obiskati. To je Kumrovac, 59 1 ornetrov južno od Zagreba, v riviligirana vaS; ima Veli- r^if0 £s^aLirano cesto. Zelo lg so take ceste. Od začetka “ nihče ne uporablja te lepe ^ste. Kumrovac je popolnoma _ Se^an od sveta. Polovica nje-p^\300 prebivalcev je v za-jo U’ Zakaj? Iz enostavnega raz- Numrovac je odsekal gla-o bitu,” piše p. Bernet v ome. ®hem francoskem Istu. So postavili še za časa jjj, IjenJa velik bronast spome-v- ro^s^n^ vasi, delo hrvaške-ča 'p^ar'*a Antuna Avgustinči-j. v ernu spomeniku so Kum-gl^Can^ odsekali ali odžagali so V° ^'° dovolj. Šli i^ V Titovo rojstno hišo, razbili t^1"06^3^ skojfi okna vse, kar so gnoj ac'S^’ nato pa hišo postlali z V^di-teg. so prijeli polovico povedat ■h! prebivalce Prisilili Lkšn ^ ^zbazal Titu to- bil d°. ^ub6zen ... Tito. naj bi hikar-'19 ’ ^rancosLi čas- kdo ■ ’ ^az' želim samo zvedeti, ^ to storil in zakaj? deti ° storil, bo težko zve- ha^3^0 se -*e sPravt- Čailo;Vta p0sel okoli 50 Kumrov-Tito n 30 to storili, to če. p^av lahko ugane, če le ho- ^Pisal'11^02-'16 t0 povedal> ko Je svoiP„’ a Kumrovac izbrisal vi*"8 p- ha ob j , ’ bodijo v Slovenijo Vehije S Jn obiskovalci iz Slo- < ilnajo n DA’ PKpovedujejo, da kar rad ,f spIošno ljudje Tita še kn1 ’ ^er da 50 drugi vod-Vepko ^viv?Sti£se§a režima še tjenju 9 S1‘ Tita so že v živ- < sVetnika>?rav^^ komunističnega tarje_ §a postavili na ol- ^ojaki vr'*! S° S& nie2°vi naj°žji fta - gIj 2 oltarja dobesedno °L Les za veliki teden Mary, roj. Lulik v Ajdovščini, oče Mrs. Clarence (Mary ) Doles, 4-krat stari oče, enkrat prastari oče. Pokojnik je bil član ADZ št. 8, SNPJ št. 312 in Kluna slovenskih upokojencev v Euclidu ter delničar SDD v Euclidu in Slovenskega doma na Holmes Avenue. Pogreb bo iz Zeleto-rega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.45, v cerkev sv. Roberta za blagoslovitev ob 10.30, nato na pokopališče sv. Pavla. Pogrebna sv. maša bo zaradi praznikov _ preložena na sredo, 5. aprila, ot 9.30 v cerkvi sv. Roberta. Družina priporoča darove za starostni dom na Neff Road v spomin pokojnega. “Andersenovi papirji” propaganda proti ZDA WASHINGTON, D.C. — Indija je dala ponatisniti “Anderso-nove papirje”, v katerih je znani časnikar Jack Anderson razkril razpravljanje vodstva ZDA v času indijsko-pakistanske vojne lansko jesen in stališče ZDA v tej vojni, ter jih deli tujim časnikarjem v svojih poslani-rtvih. Ti papirji naj bi svet vedno mova opozarjali, da ZDA niso oile na strani Indije v njenem sporu in vojni s Pakistanom. Zanimivo je, da v knjižicah ni nič omenjeno, da jih je ponatisnila in da jih širi Indija. se Irudijd obnovili Podporniki sedmerice, ki je pred sodiščem v Harris-! burgn, se prizadevajo, da hi chnevili protivojne proteste. HARRISBURG, Pa. — Kakih 600 pristašev in podpornikov rev. Berrigana in ostale šesterice obtožencev je protestiralo v javnem sprevodu proti vojni in| v podporo obtožencev, ki so znani kot nasprotniki vojskovanja v Vietnamu. Obtoženi so, da so hoteli ugrabiti predsednikovega svetovalca dr. H. Kissin-gerja in razstreliti podzemne o-grevne in druge naprave v Wa-shingtonu, D.C. To jim naj bi služilo kot sredstvo pritiska za zahtevo po takojšnjem končanju vojne. Demonstranti so korakali z zastavami in napisi ob mrzlem vetru in se ustavili v Capitol parku, kjer je eden od obtožencev, Anthony Scoblick, razlagal, zakaj so se obtoženci odpovedaji vsaki obrambi, vsakemu predlaganju prič, ki bi podpirale nje. Kot znano, so v seboto obtoženci z večino sklenili ustaviti vso ebrambo obtožbe in se predati na milost in nemilost poroti. Pričakujejo, da bo sodna razprava, ki traja že dva meseca, j zdaj končana v par dneh. Pospešene nabirke za volivni sklad WASHINGTON, D C.’ - Maurice Stans, bivši trgovinski tajnik, ki vodi nabiranje sredstev Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Na Osrednjem višavju je prišlo do ostrega spopada z rdečimi, ki so sestrelili dva helikopterja, enega južno vietnamskega in enega ameriškega, dva ameriška so pa poškodovali. En Amerikanec je bjl pri tem mrtev. BELFAST, S. Ir. — Spološni štrajk je podaljšan danes drugi dan in ves javni promet OSTALA NATU za Nixonovo volivno kampanjo ( V noJ stnlptia naJvečSn ' -iesen> hiti z nabiranjem, ^ j • ^ rs> ^ ^ i Ja bi glavno delo opravil še pred povodenj v Peruju | uveljavitvijo novega zakona o! LIMA, Peru. - Prebivalstvo | volivnih prispevkih, na temelju | je začelo popravljati škodo, ki so katerega bo težko skriti imena' o naredile v zadnjih treh ted-. večjih darovalcev, nih narasle vode v obalnem rav-j Pri nabiranju sredstev za vo- ninskem pasu. Trdijo, da je bila livno sklad sodelujejo vsi znani to najhujša povodenj v Peruju ’ veliki republikanski podjetniki v zadnjem pol stoletju. j in denarniki, med njimi tudi Med njo naj bi izgubilo živ- David Packard, bivši obrambni Ijenje okoli 40 ljudi, uničenih podtajnik, in Leonard Firestone, pa naj bi bilo tudi veliko do-, ki je lansko jesen sprejel in go-mov in drugih zgradb. Brez stil na Nixonov predlog jugoslo-strehe je okoli 60,000 ljudi. vanskega maršala Broza-Tita. ter industrija stoji, zaprte so tudi vse trgovine z izjemo onih v katoliških predelih. Pokrajinski parlament se je zbral danes na zadnje zasedanje, ko pripravlja britanski parlament zakone za prevzem neposredne oblasti nad Severno Irsko. DAKA, Beng. — Oblasti so razkrile, da je prišlo po nekaterih krajih Bengalije do prave epidemije koz in da je doslej zaradi njih umrlo vsaj 225 oseb. Zdravstvene ustanove niso sposobne uspešno nastopiti proti epidemiji, ker nimajo ne cepiva in ne bolnišnic, ki bi lahko prevzele bolnike. WASHINGTON, D.C. — Jorda-nijski kralj Husein bo danes sprejet pri predsedniku Nixon, ki mu bo pripravil kasneje slavnostno večerjo. Husein se bo razgovarjal tudi z državnim tajnikom W. P. Roger-som. DENVER, Colo. — Mrs. Dita Beard po izjavi zdravnikov verjetno več mesecev ne bo sposobna nadaljevati pričanje pred senatnim odborom, če bo sploh kdaj. Vprašanje ITT je z njenimi izjavami še bolj zapleteno, kot je bilo. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Kong. B. Morse, republikanec iz Massachusetts, je bil imenovan za generalnega podtajnika ZN namesto umrlega R^ Buncha kot najvišji Amerikanec v tej ustanovi. WASHINGTON, D.C.— Finančni odbor Senata je izglasoval, naj bo najnižja pokojnina Socialne varnosti za one, ki so plačevali za njo 30 let, vsaj! 6200 za posameznika in $300 za zakonski par. Predsednik maitske vlade Dora Mintoff je podpisal sporazum z Veliko Britanijo. Malta bo ostala vsaj narodnih 7 let oporišče zavezniških sil v Sredozemskem morju. V Rimu so se oddahnili. LONDON, Vel. Brit. — Pre- prehlajeni, ko je Mintoff vstra teklo nedeljo sta podpisali Veli-'jal pri svojih zahtevah. Velika ka Britanija in Malta pogodbo o Britanija in NATO sta izjavila nadaljni rabi Malte kot yojaike-' da sta stavila zadnjo ponudbo, ga oporišča Velike Britanije in ki jo naj Malta sprejme ali pa NATO. S tem je bil spor, ki se odkloni. Mintoff je šel ponovno Iz Clevelanda j in okolice f I je vlekel od lanskega junija in vznemin al ne le Malto, ampak vse sredozemsko področje ter nal, da je London res vse druge države NATO, pjav v London in se je končno preteklo nedeljo podal, ko je spoz- reke. dobi- zadnjo besedo. Malta bo posebno še Italijo, rešen. Ko je vala skozi 7 let letno po 37 mili zmagal pri volitvah lani v juni-jjonov najemnine za vojna opoju Mintoff, vodja delavske stran-J rišča, Verika Britanija pa bo na -'.e, je takoj zahteval večjo na-, otoku potrošila še nekaj mili jemnino za vojna oporišča na | jonov za plačilo domačinov, ki Malti. Zahteval je kar 78 mili-j bodo pomagali na teh oporiščih, Jonov, med tem, ko jih je Malta j in za nakup potrebščin svojega prejemala doslej le okoli 12 mi-| vojaštva in njihovih družin, lijonov. iDom Mintoff ni dobil vsega, Velika Britanija se je zahtevi j^udi ne polovice tega, kar je uprla, češ da je pretirana in da | zahfeval, dobil pa je vendai vojaška oporišča na Malti za njo, pa tudi za NATO niso toliko vredna. S čisto vojaškega stališča bi to utegnilo biti res, nikakor pa s političnega. Dom Mintoff, predsednik maitske vlade, je kazal, da bo dal svoja oporišča na razpolago Sovjetski zvezi j morju. To bi bilo za Italijo, kjei njenim zaveznicam, če bodo je Komunistična stranka izredno trikrat toliko, kot je Malta dobivala doslej. Podpis nove pogodbe je bil posebno ugodno sprejet v Rimu, kjer so se bali, da bi Malta res utegnila postati oporišče Sovjetske zveze v Sredozemskem m pripravljene plačati zahteva- močna in notranje razmere za- no vsoto. Začasno je dobi! nekaj denarne pomoči v Libiji, ki ima zaradi obilice olja denarja na pretek, pa se zavzema za načelo, naj bo Sredozemsko morje pod nadzorom sredozemskih sil. Po daljših pogajanjih je vsej izgledalo v lanskem septembru, j nove ; da je bil dosežen sporazum, ko je Mintoff nenadno v preteklem decembru zahteval od Velike Britanije, da plača novo, povišano najemnino ali pa se do konca leta umakne z otoka. VI Londonu so Mintoffu odgovo- j rili, da ne plačajo, z Malte se bodo pa umaknili šele do konca! marca 1972, ko poteče njihova sedanja najemninska pogodba. Takoj so odpeljali z Malte svoje civilno osobje. S posredovanjem NATO je prišlo do novih razgovorov, ki so se vlekli dalj časa, pa bili pletene in neurejene, zelo nevarno. Na smemo pozabiti, da ima komunistično sosedo na oni strani Jadrana in bi bila nova na jugu za njo že kar grožnja. Zato so se v Rimu oddah-! nili. ko so zvedeli za podpis pogodbe z Malto v Lon-j donu. Seveda so z novo pogodbo zadovoljni tudi v Washing-tonu, pa četudi bo moral ta nositi dober del stroškov. Časi se spremenili tudi v afriški Keniji Britanska kraljica v Keniji gost nekdanjega britanskega jetnika in upornika Jomo Kenyatte. WAo Aajvečja ladja iSarat°ga NGT0N> d-c- — The ^a’ je do’i arneriška letalonosil-^vljev š-f,1’039 čevljev in 252 >a’ kar ipr?kf' Je naivečja lad- V°Ve Petrol1 °i doslej zgrajenih. e hod0 ^ske ladje velikan-1'astle, £ . halogo skoraj pre- 1° že niso. V remenski prerok - ^ pravi: P ratura okoli 45. I. Ko prebiramo poročila in različne ocene prve črnske narodne politične konvencije v Gary v državi Indiani, kjer 'je zborovalo nad 3,000 črnskih zastopnikov iz 43 držav Unije, se moramo vprašati, kaj je bilo na konvenciji sklenjeno, kaj je ta povedala A-meriki in kaj črnci v naši deželi prav za prav hočejo. Cilj črnske politične konvencije je bil izdelati načrte za črnske želje, zahteve in program pri letošnjih predsedniških in kongresnih, pa tudi vseh drugih volitvah. Na konvenciji so bili izvoljeni javni uradniki na vseh ravneh jsvne uprave, predstavniki različnih naselij in različnih organizacij in skupin črncev po vseh Združenih državah. Prišlo jih je 3,009 iz 43 držav. Nekatere države so bile zastopane bolj, druge manj. kolikor so pač v njih črnci 01-ganizirani in v kolikor so imeli denar za potne stroške v Gary. Tam je bilo treba plačati vsakemu zastopniku $25 za vpis udeležbe na konvenciji- Med zastopniki so bili člani vseh mogočih skupin, od Kaj črnci v nosi deželi prav za prav hočejo? skrajnežev, ki zahtevajo popolno ločitev črncev od belcev in za sebe ustanovitev Republike nove Afrike v za nje izbranem delu ZDA, pa do tistih, ki odklanjajo vsako rabo sile in se prizadevajo za tiho, mirno in postopno vključevanje črncev v belo družbo, ki bo s tem postala mešana. Delegati so izdelovali in predlagali različne načrte in zahteve, o katerih naj bi konvencija razpravljala in nato sklenila primerne resolucije. Pri tem so prevladali črni nacionalisti iz severnih mest nad izvoljenimi uradniki z juga, ki se zavzemajo za postopen miren razvoj. Župan Gary R. Hatcher, ki je bil eden med prvimi izvoljenimi črnimi župani velikih mest v deželi, je konvenciji dejal, da so črnci izgubili vero in upanje v obe veliki stranki in da je prišel čas, da se onro na svojo lastno silo in na črno edinost. Konvenciji je predsedoval imamu Amiri Baraka, črnski vodnik iz Newarka v državi New Jersey. Pod njegovim vodstvom so sestavili program, ki obsega nad 70 točk. Med njimi je zahteva, da naj dobe črnci “sorazmerno zastopstvo” v Kongresu ZDA. najmanj 66 kongresnikov in 15 črnih senatorjev, prav tako sorazmerno zastopstvo tudi v državnih in krajevnih zakonodajah in upravah. Črnci zahtevajo javno, brezplačno zdravstveno zavarovanje in posebna središča za splošne in. posebne preglede ter zdravstveno oskrbo. Zvezna vlada naj poveča sredstva za boj proti organiziranemu zločinstvu in trgovini z mamili; zmanjša naj za 50G izdatke za oborožene sile in za raziskave vesolja. Uzakoni naj zajamčeni letni dohodek $6,500 za vsake družino s 4 člani v deželi, med tem ko je Nixonova vlada predložila le $2,400 kot zajamčeni dohodek družine s 4 člani. Črnci zahtevajo “reparacije” v denarju in nepremičninah za to, ker so bili njihovi predniki prepeljani iz Afrike prisilno v Ameriko, kjer so morali delati kor sužnji svojim' gospodarjem. Obseg odškodnine bodo šele določili. S posebno resolucijo so se izjavili proti prevažanju šolarjev in zahtevali ločene šole, ki pa naj imajo na razpolago enaka denarna sredstva. Šole v črnskih soseščinah naj pridejo pod črnski nadzor. Zanimivo je, da so na kraju konvencije sprejeli resolucijo, ki zahteva uničenje Izraela. Župan Gary R. Hatcher je 0-značil zadnjo resolucijo za “najnesrečnejši dogodek ', či-kaški črnski list “Defender”, eden najvplivnejših črnskih glasil v ZDA, je v uredniškem članku zapisal, da bi konvencija res lahko nekaj bila in nekaj pomenila, pa je bila dejansko “Babilon ideologij, napol pečenega dilenta-tizma in otročjih gledanj”. Nekateri črnski vodniki skušajo razložiti sklepe in zahteve konvencije, drugi pa so zadovoljni že s tem, da se je konvencija sploh sešla, četudi njenega dela ne odobravajo in njenih sklepov ne sprejemajo. Očitno je pri tem. da črncem ni uspelo izdelati večini sprejemljivega programa in seveda tudi ne poti za njegovo uresničenje. Do črnske enotnosti je še dolga pot, če naj sodimo po konvenciji v Gary. NAIROBI, Ken. — Na svoji I poti po azijskih in afriških drža-! vah Skufinoti narodov je britan-! ska kraljica Elizabeta II. z mo-I žem vojvodo Filipom prišla sem j na uradni obisk. Sprejeli so jo z I vsem slavjem in jo navdušeno pozdravljali, ko se je s svojim možem peljala z letališča v glavno mesto na obed k predsedniku republike Jomi Kenyatti. Elizabeta II. je bila zadnjič v Keniji leta 1952 kot princesa in prestol onaslednica. Jomo Kenyatta je bil tedaj v ječi, ker so ga sumili, da je on glavni organizator in vodnik gibanja Mau-mau, ki je nastopalo proti belcem in se borilo za neodvisnost Kenije. Kenija je postala neodvisna leta 1963, nekaj let potem, ko je bilo gibanje Mau-mau zatrto in je bil Jomo Kenyatta že na svobodi. On je postal tudi pravi predsednik nove republike. Danes je eden najtrdnejših prijateljev Velike Britanije v tem delu sveta. Dobitek in ponovitev___ Na slikarski razstavi Vlaste Radišek in Ande Novak preteklo soboto in nedeljo v Baragovem domu na St. Clairju je dobil prvo nagrado g. Stanko Lužar, drugo pa Dreftwood Art Gallery, Euclid. Na splošno željo občinstva bo razstava ponovljena to soboto in nedeljo, 1. in 2. aprila. Obisk priporočamo! Rojstni dan— Jutri bo slavil 91-letnico rojstva poznani pionir Anton Ko-shel, 1154 E. 61 St. Rojen je bil v vasi Luče, fara Žalna na Gorenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1901. Ves ta čas je živel v Clevelandu, od leta 1912 pa na 61. cesti. Slavljenec je izgubil svojo zvesto življenjsko družico leta 1969. Je še vedno čil, delaven, zdrav in vesel. Čestitkam domačih se pridružuje tudi Ameriška Domovina in želi g. Koshelu še veliko zdravih let! Obisk slov. misijonarja— Slovenski misijonar č.g. Jože Kokalj S.J. iz Lusake, Zambija, v Afriki, se mudi med nami v, Clevelandu. Prišel je na krajši obisk k sorodnikom in prijateljem. V Clevelandu ostane do 15. aprila, ko bo opravil poroko svoje sestrične Cvetke Ovsenik in prisostvoval v nedeljo, 16. aprila, še koncertu Mladih harmonikarjev. Nastanjen je v župnišču sv. Vida. Gospod misijonar bo imel tudi misijonska predavanja, dve predavanji pri Sv. Vidu, dve pa pri Mariji Vne-bovzeti. Čas bo objavljen kasneje. Izrekamo mu prisrčno dobrodošlico in mu želimo prijetno bivanje v našem mestu! « Dopolnilo— Pok. Frank Kravos, o katerega smrti smo poročali včeraj, je živel pri svoji hčeri Mary Može na 23020 Harms Rd., Richmond Heights. Mestni svet razveljavil gradnjo javnih stanovanj— Mestni svet je sinoči s 13:20 razveljavil pogodbo s Cuyahoga Metropolitan Housing Authority o gradnji 2500 cenenih javnih stanovanj letno v Clevelandu. Od 13, ki so bili proti sklepu, je bilo 12 črnih mestnih odbornikov. Carl Stokes se uposlil pri TV— Bivši župan Clevelanda Carl Stokes je sklenil večletno delovno pogodbo z NBC-TV, kjer bo začel 15. maja. Moral se bo odpovedati vsaki politični dejavnosti, dokler bo v tej službi, kot je izjavil zastopnik NBC. V Jugoslavij’i nevarnost širjenja koz BEOGRAD, SFRJ. - V pokrajini Kosovo so začelo obsežno cepljenje proti kozam, ki so se pojavile na več krajih. Dva' sta zaradi koz umrla. Trdijo, da: so koze prinesli v Jugoslavijo' muslimani, ki so bili na roma- j nju v Meki. Zadnje vesti ANKARA, Tur. — Pripadniki Turške ljudske osvobodilne vojske, ki so včeraj ugrabili 3 britanske radarske tehnike v njihovem bivališču ob Črnem morju, so izjavili, da jih bodo takoj ubili, če bodo tri skupine njihovih pristašev, ki so obsojene na smrt, usmrčene. MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo objavljeno, da bo predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny odšel 11. aprila letos na enotedenski obisk v Turčijo. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj poslala proti Veneri vesoljsko vozilo Venus 8, ki naj bi v juliju doseglo planet in na njem pristalo. mm moratorij pozdravil, ker da se je “Nixon pridružil onim iz- gela Železnik, Vera Žnidaršič, ' V . H..; >£4/% s, : med nas v Kongresu, ki smo se že dalj trdo ukvarjali s tem Vera Zupan, Marija Zupančič, vprašanjem , je Jesse Jackson dejal, da je on zanj prenehal Zazula Ljubica, Družina štran.-biti predsedniški kandidat! car, Mary Adamič, Josephine ssa n 8 iriximik'eaitm »»an— 'Se danes M 1 menoj v raju' 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto Na vzpetini blizu jeruzalem- Nixonov moratorij je duhove preje razburil, kot pomi- Banič, Mary Bratkovič, Katari- skih vrat se tare ljudstva okrog ril, poskrbel je brez dvoma za to, da bo to vprašanje po- na Dafner, Julka Ferkulj, Ani treh križev- Tri telesa visij° ns r-4-oi^ -”'1------- ----------- J ' ’ njih razpeta med nebom in zem- ljo. A čudo prečudno! Trije vise. STiJlnf" reševati šeli PO. volitvah Rešitev ibar> H;Ia „ ^ polno nekakera kompromisu, kot jih ,e v življenju Agnes Jerfai Družlna Klam. SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 62 Tuesday, March 28, 1972 Nixonov moratorij v prevažanju šolarjev na splošno hudo sporen Vprašanja šolske desegregacije in integracije so postala nenadno hudo pereča, ko so sodišča ponekod odredila prevažanje šolarjev z avtobusi iz mesta v predmestja in obratno s ciljem, da se doseže sorazmerna integracija po šolah. Vrhovno sodišče v Kaliforniji je prišlo nekako v istem času do zaključka, da sedanji način vzdrževanja 0-snovnih in srednjih šol ni v skladu z ustavo, ker imajo nekateri šolski okraji več denarnih sredstev in lahko zato boljše poskrbe za šole kot drugi. Tako sta bili pred vso deželo nenadno dve vprašanji: konec šolske segregacije, pa naj ima svoj vzrok v čemerkoli, in enakost šol po vsej deželi v pogledu denarnih sredstev. Posebno pereče je postalo vprašanje končanja segregacije, ki je nastala vsled naselitvenega načina črnih in belih. Sodišča so videla vsej začasno edino rešitev v obsežnem in splošnem prevažanju šolarjev. Proti temu je bilo precej odpora celo med črnimi, izredno močan pa je postal med belimi. Primarne volitve v Floridi so jasno pokazale, kaj mislijo o prevažanju šolarjev volivci. Tri četrtine se jih je izjavilo proti njemu. Predsednik Nixon je naročil svojim sodelavcem ž.e preje, naj vprašanje prevažanja šolarjev temeljito prouče in mu stavijo potrebne predloge. Napovedal je, da bo svoje zadevne načrte objavil po primarnih volitvah v Floridi, kjer je bilo vprašanje prevažanja šolarjev stavljeno pred volivce. Predhodna objava bi lahko vplivala na odločitve volivcev, kar pa predsednik ni maral. Izjavil je, da tudi izid volitev ne bo vplival na njegovo odločitev. Ali se je to zgodilo ali ne, je težko reči. Vsekakor je predsednik predložil moratorij za vsa nova prevažanja šolarjev, dokler ne bo Kongres rešil tega vprašanja s posebnim zakonom. Predsednikova izjava je naletela v krajih, kjer prevažanja šolarjev v večjem obsegu še ni, na ugoden sprejem, kjer je pa to že uvedeno, se sprašujejo, zakaj morajo oni to prenašati, med tem ko bo drugim to morda v celoti prihranjeno. Smatrajo se do neke mere ne le prikrajšane, ampak skoro prevarane. Nekateri beli predstavniki so Nixonov moratorfj označili kot korak nazaj, med temi je sen. McGovern, liberalni demokratski predsedniški ka'ndidat. Dober del vzgojiteljev je zavzel slično stališče. Vsekakor velika večina belega prebivalstva Nixonov moratorij odobrava ali mu vsaj ne nasprotuje. In to je, kar je v volivnem letu za kandidate, med katerimi je seveda tudi Nixon, bistvene važnosti. Črnci so na svoji narodni politični konvenciji v Gary sprejeli resolucijo, v kateri so odklonili prevažanje šolarjev kot “zastarelo in nevarno” ter se zavzeli za enake šole, od katerih naj bi one v črnskih naseljih prišle pod popolno nadzorstvo črncev. Proti temu sklepu se je takoj oglasi’o več črnih vodnikov, med drugimi tudi skupina črnskih kongresnikov v Washingtonu, D.C. Kljub temu je smatral predsednik Nixon, da se v objavi svojega moratorija lahko sklicuje na to, da je tudi velik del črncev proti prevažanju šolarjev. Ko je bil Nixonov moratorij objavljen, so začeli črni vodniki misliti stvarnejše in treznejše. Kmalu so prišli do zaključka, da moratorij ni za nje ugoden, da pomeni dejan-so nekako konec stvarnega napora za odpravljanje šolske segregacije v. mestih in predmestjih na temelju naselitve. Roy Innis, vodnik Kongresa za rasno enakost, ki je v Gary predložil resolucijo proti prevažanju šolarjev, je odklonil Nixonov moratorij, ker ne daje črncem nadzora nad šolami v njihovih soseskah, čeprav bodo te ostale tudi nadalje v celoti črne. Roy W ilkins, vodnik N.A.A.C.P. — Narodne zveze za napredek barvnih ljudstev —, najstarejše in najmočnejše črnske organizacije, je dejal, da bo Nixonov predlog privedel do ustavne krize, Clarence Mitchell, zastopnik N. A. A. C. P. v Washigtonu, pa je označil trditev, da je črna skupnost proti prevažanju šolarjev, za grdo laž. Skupina črnih študentov na Yale univerzi je v posebni izjavi opozorila na dejstvo, da so ona naselja, ki so zdaj najostrejše nasprotovala prevažanju šolarjev, v preteklosti po-po’noma zanemarjala črne šole, s čimer je prišlo do njihovega ^sedanjega stanja. Nobenega upanja ni, da bi se to v bodoče spremenilo, če bodo črne šole ostale še dalje samo črne. bele pa samo bele. Posebno ostro je nastopil proti Nixonovemu programu rev. Jesse Jackson, črnski vodnik iz Chicaga, ki je znan po svoiih skrajnih stališčih in črnskem nacionalizmu. Ni-xovo objavo je označil za “najnevarnejši govor, ki ga je slišal v tem stoletju”. Po njegovem je Nixonov cilj “umakniti” sodišča iz boia za varovanje oravic črnih državlja- stalo predmet vohvnega boja vse do volitev v novembru. Govše, Anica Govše, Jože Gr- Nixon in njegovi svetovalci morajo biti prepričani, da bo dina Ivanka Hirsohe^ar John to zanj pri volitvah koristno. Vprašanje samo bodo mogli Hor’ TVriižim Aimvua hh a Pozorno'3t vseh ie obrnjena le -er«™,. re„„r™ x„t--------L ° -tioizen, Družina Alojzija .tiri- na M visi med obenu razbojnikoma. Drhal se ne zmeni ne za levega in ne desnega ki se zvijata na križih in preklinjata sebe in uro svojega rojstva in kličeta maščevanje nac ves judovski rod in Rimljane. Vse zaničevanje, posmeh, sovraštvo, vse, kar more izbruhati človeška hudobija, je naperjene le Njemu na sredi. Poboji, ropi, umori obeh razbojnikov sc K5.'SS;\Sw1 SLOMŠKOVE DROBTIN K £ FATHER V A kSSA, Vi C MOSTU L AToil j Za Slomškovo beatifikacijo so darovali mer, Družina Košnik, Josephine Kovač, Mara Krampelj, Agnes Leskovec, Družina Marija Lončar, Olga Mauser, Dr. Valentin Meršol, Anica Mihelič, Družina Vrtačnik, Frances Lindič, Karolina Kucher, Frank Urankar, vsi iz Clevelanda. $1.50: Lud Savel, Cleveland. $1: Frances Anzek, Frances pozabljeni “Z vsem delom sem tako zaostal in sedaj hitim in delam pozno v noč da bi dohitel čas!” Tako je nekdo tožil in nervozno mahal z rokami, kot da bi na vsak način hotel ustaviti časa. žal nobeden izmed nas, tudi najmočnejše roke ne morejo ustaviti kolesa časa niti za eno samo sekundo, čas teče z brezobzirno naglico naprej in se steka v večnost. Pomanjkanje časa je tudi pri meni vzrok, da se je to poročilo tako zakasnilo. Kar ne morem verjeti, da bo kmalu 6 mesecev, kar sem se adnjič oglasi:. V tem času sem prejel sledeče darove za: Slomškovo beatifikacijo : $1086: Fanika Humar, Chi- Sam Kurilic, Fontana; Ursula Debevec, Chicago; Pepca Mo-korel, Chicago; Rev. John Wittreich, Barberton; Julia Gerchar, Euclid; Družina Matt Tekavec, Euclid; Družina Semen, Wickliffe; Dr. Edy Gobec, Ivana Lovko, Družina Me-laher, Družina Ovsenik, Janez in Marija Prosen, Družina Strojin, Družina Lekan; Družina Antona Košir, Družina Petek, Katherine Markolija, Slemče-va Družina; Družina Pavla Že-kelj, Družina Johna Hočevar, Jožefa Tominec, Mary Wolf, Družina Sever, Mihaela Zakrajšek, Peter in Lojzka Trpin, Rudy in Anica Knez, vsi iz Clevelanda. $4: Družina Anžiček, Kan- eago (od prodanih Slomškovih Sas; Stephen in Frances Virag, |Bridgeport; Ana Draskovič, $408: Slomškov krožek št. 1, Bridgeport; Lucija Cukale, Chicago Bridgeport; Francka Opeka, $319: Rev. Leopold Mihe-^ Chicago; Pepca Stražišar, Chinch, Denver |cago; Paula Arko, Chicago; $136 : Slomškov krožek, Kan- Družina Staričeva, Družina sas City (Sestra Lavoslava) jpavla Košir, Družina Alojza $100 : Neimenovana, Cleve- Lončar, Marija Boh, Družina ^and ’ Cerar, Družina Janeza škra- Gregorich, Julia Golkoski, Theresa Hastings, Mary Hoti-yer, Anna Horen, Mary Janko-vich, Frances McNeil, Rev. H. Mejak, Peter Schneller, Christine Stanton, Mary Stimec, Frances Springer, Mary Super, Mary Schwab, vsi iz Kansas; Mary Csogi, Louis Markoja, Frank Ladra, John Kuri, Ana Tivadar,. Frank Besiak, vsi iz Bridgeporta; John Smrecek, Fontana; Rose Montag, Milwaukee ; Jennie Arko, Anton Mravlje, Ivanka Pretnar, Pauline Stampfelj, Mary Stare, Marija Brecelj, John Capuder, Marija Kocjan, Cirila Kermavner, Josephine Koželj, Jennie Krajačič, Frances Levstik, Mary Mertik, vsi iz Clevelanda. Naj obojnim: nabiralcem in darovalcem naš svetniški kandidat škof Skomšek s svojo mogočno priprošnjo bogato povrne njihov trud in njihovo darežljivost. Father Varga $67: John Petrič, Cleveland $52: Odbor za slovensko kapelo v Washingtonu $50: Marija Kacijan, Cleveland; Neimenovani, Cleveland $30: Družina Koritnik Cleveland $25: Frances Ošaben, Barberton; Slovenci v Peorija (li linois) ; Joseph in Ethel Bojnec (Bridgeport) ; Rozi Jaklič, Antoinette McGrath; Peter Kolarič, Anton Škrabec, vsi iz Clevelanda. $21: Slomškov krožek St. Clair (nabrala ga. Petrič) $20: Agnes in Grace Gasper, Bridgeport; Urban Pernek, Bridgeport; Anna Gaber, Chicago $19: Agnec Stepanich, Kansas City. $15: Rev. Al. Jenko (New York) ; Ludvik in Marija Burger, (New York) ; Anton Schadl, Bridgeport; Rev. Al Hribšek, Bridgeport bec, Stane in Marija Mrva, vsi iz Clevelanda. $3.50: Ivan Prezelj, Cleveland. $3: Družina Orel, Kansas; Družina Struchtemeyer, Kansas; Barbara Horvath, Bridgeport; Angela Stupar, Detroit; Ivan Tomc, Frances Petrich, Milan Goršek, Zalka Likozar, Mary Modic, Vinko Rozman, vsi iz Clevelanda. $2.50: Mary Farčnik, Cleveland; Mary Marinko, Cleveland; Johanna Lukek, Pittsburgh. $2: Ivan Horvath Ana Horvath, Janez Hribšek, Martin Lutar, Stephen Oslai, Magda Oslai, Tereza Raščan, Barbara Pičzko, Anthony Serca, Ana Husta, vsi iz Bridgeporta; Družina Dragosh, Družina Ger-gich, Družina Kalich, Don Ki- Franku iaioltss v spomin MILWAUKEE, Wis. — Ob lanskoletnem obisku v kleve-landski bolnišnici je ob slovesu takratni bolnik Frank Matoh dejal: “Dragi brat Joe, Frances in Lojze, na svidenje drugo leto v Milwaukee ju, če bom zdrav! Na žalost se njegova želja ni izpolnila, zavratna bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo vse do torka, 14. marca 1972, ko je bela žena s svojim mrzlim dihom trpečemu Franku končala zemsko pot, iztrgala je iz knjige njegovega življenja zadnji list, bogato napisan z dobrimi deli za rojake in sploh za vse ljudi. Pokojni Frank je bil ponosen Amerikanec, zaveden katoličan in Slovenec. Kot oskrbnik Grdi-novega pogrebnega zavoda, kot član raznih cerkvenih društev, dramskih in pevskih zborov, odbornik raznih slovenskih domov, član demokratske stranke in osebni prijatelj bivšega sena- povac, Emily OTlojnik, Druži na Palcher, Družina Toplikar, torja F. 'Lauscheta si je pokojnik Frances Vesel, Mary Višček, Jo- ustvaril velik ugled in spoštovanje med starimi in novimi naseljenci. Bil je tovariš in prijatelj, da mu ga ni bilo para, delaven, pošten in odličen družabnik. Pomagal je vsakemu, če je le mogel, kajti njegovo srce je bilo nesebično in polno dobrote. Ljubil je slovensko pesem in če je ta bila še dolenjska viža, je njegovo srce in grlo drhtelo od radosti, seveda če je pri teh vižah pomagala še dobra kapljica! Kot, da je slutil, da mu je ča« odmerjen, je pred letom dni o-biskal svoj rojstni kraj — Novo mesto, ki ga je zapustil radi tež- žina Meglič, Družina Ivana Pe-I Josephine Zernič, Mary Zu- If ^ raZrn"1. pi'ed TS0, trič, Družina Starič, Družina pančič, Albina Odar, Mary Za- , ^ k svo.leba ra a ožeta Kolarič, Družina Sršen, vsi izlkelj, Mary Ošaben, Mary Per- ^ ^ilwaukeeja. Srečen je bil, Clevelanda. Frane,ca Petr«, Mariin Pc! ST $5: Družina Frances Rački, jtočnik, Frances Rigler, Mary stro Rozi g polnim užitkom e $10: Družina Klesin, Brook- hanna Veselich, vsi iz Kansas; lyn ; Družina Music, Miwaukee;'Justina Vesel, Milwaukee; An-William in Marie Arnescn, Fon- na Boršnik, Chicago; Mary Fa-tana; Družina Jožeta Skorja- tur, So. Euclid; Josephine Fa-nec, Gilbert; Jennie Asseg, Eu- tur, So. Euclid; Stanley Zak, did; Frances Hočevar, Terezi- Euclid; John Pirnat, Euclid; ja Šuštaršič, Družina Duh, Frances Zakrajšek, Frances Matt Skradski, vsi iz Cleve-jSpech, Anna Nemec, Frank landa Mlinar, Mary Bogovič, Fran- $9: Družina Rihtar, Cleve - Yes Breskvar, Roze Cimperman, land; Družina Zorenč, Cleve- Ivan Cugel, Lojzka Feguš, A- land $8: Družina Marolt, Cleve-, land $7: Mary Otoničar, Cleveland. $6: Steve in Betty Mohorko, Fontana; Družina Lunder, Dru- Kot hijene so obkolili jeruzalemski intelektualci Jezusov križ. “Če si Kristus, stopi s križa!” Ga izzivajo ... Igrajo nevarno igro . .. Kaj, če jih prime za besedo in res stopi s križa: Potem, potem ... je vse izgubljeno. “Drugim si pomagal, pomagaj zdaj sebi,” se mu rogajo c. peklensko sladkim nasmehom na ustnicah. Drhal zadržuje sapo... Če je res Mesija, poten mora sedaj pokazati, da je vsemogočen. Če so mu res bili viharji pokorni, če je res obuja, mrtve, potem se mora sedaj ne kaj zgoditi... Drhal je razoča rana. Kristus ne stopi s križa. “Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!” prosijo Trpinčeve od žeje razpokane ustnice. I njegovih očeh je sama milina in dobrota. Njegov ljubeči, cdpu ščajoči pogled zadene tako v živo, da ga jeruzalemska elita nt more prenesti in še bolj zakrkne svoja srca. Za hrbte manj važ nih oseb se potegne, a svoj eg oapzovanja ne opusti. A Jezu; trpi, trpi tako zelo, a tiho, vda no, da še sonce ne more več pre našati tega prizora — s pajčola nom teme si zakrije obraz ... Tudi razbojnika trpita. Mord; nista prej nikoli slišala o Jezu sovih čudežih ali se pa nista za nimala. Sedaj se jima vzbudi radovednost. Če je to res tisti Ču dodelnik, potem morda .. . Opazujeta, kako drugače od njiju trpi Ta na sredi. Vlečeta na ušesa, kaj govore ljudje, posebne jeruzalemska gospoda, pomešana med drhaljo. Desnega vse čedalje bolj zanima. Začne občudovati Trpina na sredi. Tako blag, dober izgleda. Sama potr- pežljivost ga je. Gotovo je nedolžen. Zverine farizejske! U takega človeka pribijajo na križ? V srcu ga pomiluje ... Pomagaj sebi in nama, če si Kristus!” razdraženo zavpije v veliki muki levi razbojnik. Takoj se potegne za Jezusa Diz-ma: “Ali se tudi ti ne bojiš Boga? Midva trpiva po pravici. Ta pa je nedolžen!” Jezus je od i/seh zapuščen. Kje je Peter, da oi se potegnil za dobro ime Uče-lika? Kje so drugi apostoli, ^ 30 Mu vedno sledili? Noč jih je vzela ... Janez stoji pri Mariji in ji skušali lajšati bolečine. Na more se vmešavati v pogovor razbojnikov. Edini advokat, edini zagovornik Jezusov pre^ svetom je zločinec, ropar, morilec ... In zaupno, ponižno, skesano se obrne k Jezusu: “G0" jpod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!” Ubogi ropar s tem javno pd' :na pred vsem svetom Jezus3 kot Boga in Gospoda. Ne imenU' e ga tovariša ali prijatelja ^ .otrpina, ampak Gospoda, Kraja. V njegovem kratkem stavka e vse: Vera, zaupanje, kesanj6’ molitev. Storil je vse, kar je P° rebno za odpuščanje. Priznal Je >vojo krivdo, posvaril tovariš3 n sedaj pričakuje odveze. Nje ;cvo srce sluti veličino .Jezus0" /e dobrote, neskončnega usF’ jenja — ne bo mu odrekel P105 ije. Kako srečen si, Dizma, kef :aupaš v usmiljenje Gospodo^ ja Srca! Ne boš osramočen ^ likoli! Na veke boš opeval u •miljenje božje s tistimi, ki ^ 'o posnemali Tvoj zgled in s,e odo obrnili na Srce Odrešenja, ki vse odpušča, kjer naj kesano srce, polno zaupanja-rdo more prodreti v glob^° lezusovega Srca v tistem, ta^ nočnem trenutku, ko je bil° ^ ;ko odvisno od Njegovega 0 jOvora. Ali ne visi zato na ^ u, da reši izgubljeno ovco? br g dobrega Pastirja se radul ■ kljub smrtnim mukam .. K^ u bo mogel položiti prvo tr°, o svoje odrešilne smrti v ;ovo naročje.' Cena za eno ,e res zelo velika — a Srce S težav,3 d^ Je- zusovo jo rado plača. --o-krene božji Učenik svojo trU glaV kraja, poln življenja in načrtov za jesen svojega življenja in življenja drage in vedno mu ob strani stoječe žene Marije. Leta minevajo, da nihče ne ve kdaj, kot ne ve nihče, kdaj ga napade kaka neozdravljiva bolezen, rešenika v predpeklu. SaU1^ nekaj ur bodo trajale tvoj6 na križu ... Blagruj in °Pe.a, ki ji kljubuje vse do spanja brez j križ že sedaj. Tebi je v zv^ ao, s trnjem ovenčano proti Dizmu: “Resnično ti 1 •'em, • še danes boš z m6110^ raju!” Slišiš, Dizma? Se danes! s^0 in fe' den bo napočil večer in bo 5 nekaj ur trpljenja še re zdrknilo v zaton, boš r6®6-3e danes boš srečal svojeg3 ^ 0i- sanj. Življenje se začne z roj-j nje! Kaka odlika zate za stvom in konča s smrtjo, vmes j večnost, da si smel umb^U pa je doraščanje, ustvarjanje, Kristusom! S Kristusom vstal in z njim kraljeval- Kaj pa mi? Kdaj bo naP jVFr pojemanje in starost. Starost je generacija, ki je po svoje že odpisana in po naravi že pripisana1 tudi za nas ta „še daneS”. na listi v knjigi božje dekle - da je pa že bližje, kot misf s Smrti. Pogojni Frank Matoh je Kdaj bo nas snela božja v° L0g bil na listi v torek, 14. marca j^ga a]i cnega križa? Sam6/ lojzij Femec, Ana Fortuna, Frank Kamin, Josephine Ovsenek, Anton* Oblak, Mary Per, Ernestina Perše, An«, Primožič, Marija šef, Dorothy Strniša, Marica Tuljak, Cecilja Žakelj, poslušal dolenjske melodije in ko so mu pred odhodom zapeli Kansas; Anna Kramer, Kansas; jSekne, Vitko Sleme, Julka Smo-Richard Kalich, Kansas; Ste- le, Mary Snable, Jožefa Sraj, Jean Boeselager, Florida; Jen- tine Verbič, Anna Zadnik, Ma- nje siovo yrnd se ie v A ■ ’ N V ‘’Ia:) m Rozi v T-,__!_i_ ________ I „ , ’ Tr„+. A nje siovo. vrnil se je v Amen- Novem mestu ter vsem sorodni- 1972. S smrtjo Franka Matoha je u-gasnilo eno od tistih življenj, ki jih radi skromnosti, šegavosti, dobrote in delavnosti imamo prisrčno radi in šele ob poslednjem slovesu spoznamo, kaj smo izgubili. Dragi Frank, nisem mogel priti k Tvojemu pogrebu, ker sem bil pred par tedni v bolnišnici na operacijski mizi in še do danes nisem sposoben za daljša potovanja. Pa naj bodo te besede v Tvoj spomin in slovo. Bil si možakar, počivaj v miru! Ohranili te bomo v spominu do konca naših dni! V svojem in v imenu žene Frances izrekam globoko sožalje žalujoči ženi Mary, sinovoma Franku in Edwardu z družinami, bratu Josephu Matohu z bi nf bili v bližini Kristusa, n3 ^.j, govi desni. Sv. Dizma, ti od Kristusa samega kan631 ^ ni svetnik, pa prosi za naS’oV-0 bomo tudi mi slišali JezUSfloi obljubo: “še danes boš z 0 ^J, v raju!” Takrat nam ne W / da smo s Kristusom trPe.. jji ker bomo tudi z Njim vsta ve. Kadarkoli že bo, da kraljevali... s. M. L3Vl -osla' Veliki petek -IM0' nov. Hubertu Humphreyju, ki je takoj po objavi Nixonov nie Dwojak, Fontana; Mrs. ray Zadnik, Kati Žakelj, An- k0) prinesel pozdrave iz starega ko^ Alois Galic Je dotrpel ... je sklonil gJ Izpolnil ibcjžjo je postavo, izpil je kelih prav do dna- Nebo je v grozi zagorelo, prav ko je sonce otemnelo* Glej: saj ubili so Boga! Boš, človek, padel na kd611 poljubil zmučena rarneha in rano božjega srca? M. Jakopa KANADSKA DOMOVINA 'tija Tomc; solistki Marija Babič Zakonodajalci niso in Silvija Ovčjak; Pojdem v Ru- podPrl1 predlogov na te — koroška narodna, priredil zase 110 P° 11 °' Matija Tomc, solo poje Silvija Iz slovenskega Toronta na instrumentalistov. Zastopani nima zelo važnih zadev, v kate-1 “DRUŽINSKA PRATIKA za Prazniki sprave Velika noč je naj večji praznik cerkvenega leta, je dan veselja in zmage. Zlo smrti je podleglo, življenje praznuje svojo zmago. Veliki petek in vstajenjska nedelja sta najvažnejša dneva člo-veške zdogovine. V teh dneh je kila sklenjena sprava med nekem in zemljo. Človeku se je odprla pot k Stvarniku. Kri kozjega Sina je oškropila življenje. Sprava med nebom in zemljo, ^ed človekom in Stvarnikom. Tudi danes se često govori o spravi; med starejšim in mlaj-sim rodom; med raznimi razredi človeške družbe; med prema-ganci in zmagovalci; nekateri bi radi zgradili celo most sprave ^cd komunisti in protikomunisti. Verjetno nismo več daleč od zahtev, da naj se dobro spravi 2 zlom. Trdijo že namreč, da ima kadi zlo pravico do obstanka. °da čim bolj govorijo o spravi, tem bolj so ljudje sprti med se-°j, tem manj vedo, kako naj bi 0 te sprave prišlo. Govoreč o spravi so pač pozabili na Veliki Petek. Predpogoj sprave med iudmi je velikopetkova sprava jned nebom in zemljo. Ko bodo ludje uredili svoje razmerje s tvarnikom, potem bo kratka P°t do sprave med ljudmi. Če ^zamemo našo slovensko spravo sprava ne more biti političen P°jem), potem lahko mirno re-cemo, da bo do te sprave prišlo ^e-e takrat, ko bosta oba tabora, sak zase, ali še bolje vsak posameznik iz teh dveh taborov, o-ravil spravo z nebesi. Če ni Prave med ljudmi, so vezi s v arnikom ali pretrgane ali gjCrusene ak pa zelo zrahljane. tu^arndc pa je strog sodnik, saj k 1 sv°jemu Sinu ni prizanesel, g®!' kotel reševati človeka. e e spravi s Stvarnikom bo sa- so bili: harmonika, trompeta, rih potrebuje pomoči od zgoraj? žanega, je bil zaključen proces, mandolina, klarinet, flauta, ki- Knjiga stane $3. tara in bobni. “Odprti grobovi, II. del”. Ko Spored koncerta je bil razde- so nekateri dobili v roke ta dru-_en na tri dele. ki so obsegali 21 gi del, so se takoj pozanimali, če pesmi. Večina izmed njih je bila je prvi del. še mogoče dobiti. Na slovenskih. Nastopi slovenske žalost je že zdavnaj pošel. Isto ki se bo ponavljal do konca ča^ sov. Sin človekov je v 33 letih življenja pokazal človeku pot, po kateri naj hodi, oznanil mu je resnico, v katero naj veruje, in dal mu je življenje, ki ne u-mrje. Dokončal pa je to poslanstvo, ko je skrvavel v mučeni-štvu. Vse to je odrešenje: oznanilo, zgled in smrt v trpljenju. Bil pa je to šele začetek, prva e-tapa, kateri sledijo slične skozi vso zgodovino. Krščanstva ni brez Velikega petka. Lahko bi bilo piti kristjan, če bi bila vsebina krščanstva samo pot, resnica in življenje. A biti kristjan je tudi pričevanje v krvi, v trpljenju, v zapostavljanju, ko ni žarka upanja na obzorju. Toda tudi brez tega žarka je v srcu gotovost, da za Velikim petkom prihaja dan Vstajenja, dan Zmage, Velika nedelja, Aleluja. Če kdo, potem imamo Slovenci dovolj razloga, da na letošnjo Veliko noč mislimo na spravo med našim narodom, ki more priti samo po spreobrnjenju. Mislimo na svoje krščanstvo in na to, da bi delali dobro, in na to, da živimo v velikem tednu. Kdor hoče delati dobro iz krščanskih nagibov, mora biti pri- mladine, ki poje vsako leto, privabijo številno občinstvo, ki je vedno hvaležno poslušalstvo. Z obilnim ploskanjem nagradijo mlade pevske talente. Da. pa njih zmožnosti pridejo do izraza, pa gre zasluga g. župniku Tonetu Zrnecu C.M., ki zna poiskati te mlade talente in izvabi iz njih grl prelepe melodje. Potrebno je veliko dragocenega časa, potrpljenja in vztrajnosti. Zanimiva je ugotovitev: iz tistih grl, v katerih že zamira slovenska govorica, še vedno prihaja slovenska pesem... še edini izraz slovenstva! Borčevski občni zbor Dokler se člani neke organizacije še zbirajo na letnih občnih zborih, toliko časa je organizacija še živ del skupnosti. To so pokazali zadnjo nedeljo, 19. marca, tudi protikomunistični borci, zbrani v Društvu Slovenskih protikomunističnih borcev. Imeli so svoj redni občni zbor. Kot vsak občni zbor, je tudi imel pravljen na obrekovanje, krvavi kva dela. V prvem so odborniki pot, trpljenje... Nagrada pa bo podali svoja poročila o delu v VELIKA NOČ! Da bi jo srečno preteklosti, v drugem so pa čla-praznovali! PM Pomladna pesem ni volili odbor. Odbor je bil v preteklosti delaven. Pripravil je skupno komemoracijo v mesecu juniju s “Taborom”; udeležil se je obč-Kot že tolikokrat, so tudi na nega zbora Zveze DSPB v Cle-začetku letošnje pomladi zapeli velandu; tiskovni referent je mladi pevci in pevke pri Mariji razposlal več kot 50 pisem, do-Pomagaj v Torontu. Svoj kon- pisov in spomenic na vse vpliv-cert so imeli v soboto, dne 18. ne politične ljudi v Kanadi ob marca, ob 8h zvečer v cerkveni priliki Titovega obiska v tej de-dvorani. Ponovili so ga v nede- želi; dopisoval je tudi v organi-Ijo, 19. marca, popoldne. : zacijsko glasilo “Vestnik”; še Nastopili so: otroški, mladin- mnogo drugega drobnega dela je ski in dekliški zbor. Z njimi so opravil z razpošiljanjem glasila, r? ti- ]jUcj d sebe sledila sprava med sodelovali sledeči solisti: Blaž nabiranjem prispevkov va ^ra,V za prav je pa sPra- Potočnik, Marija Babič, Nežka skovni sklad, invalide in po- Čekuta, Marta Demšar in Silvi- dobno. Po poročilih, ki so jih ja Ovčjak. Kot pianistki sta so- člani soglasno sprejeli, se je raz-delovali Anica Mihevc in Marta vila prijateljska debata in sicer grob, kamor so položili Kri- Skubic. Nastopila je tudi skupi- bolj o tem, kaj bi bilo še treba VIN » narediti, kot o tem, kaj je bilo Vo ^Uclmi vključena v spra- s Stvarnikom. žiii^0 S? na ^ekki petek zastra- s 9i m $ »i 9] 03 S 0! •§ 03 «§ 01 9] S 03 •0 01 $ •0 •0 Sl 0 0 0 0 0 0i PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem članom HOLIDAY GARDENA in SLOVENSKEGA DOMA! storjenega. Bi Člani so odboru izrazili popolno zaupanje in priznanje in so ga prosili, naj vsaj še za eno leto ostane vsak odbornik na svojem mestu. Po krajšem razgovoru so vsi odborniki na ta predlog pristali in obljubili, da bodo znova prijeli za delo. Prijateljska družba se kar ni mogla raziti. Kako močne so vezi, spletene v borbi za svete ideale! Por. IVAN CELAR PICKERING AUTO COLLISION za uslišano prošnjo. V zelo važni zadevi sem se zatekla k njima za pomoč in sem bila uslišana.” Tako j e zapisala neka gospa že leta ta 1937. Takih in podobnih uslišan j je v tej knjigi za več kot 250 strani. Poznanje našega jg j svetniškega kandidata širi ta gf* knjiga in obenem utrjuje zaupa-I n^e v nieS°V(:) priprošnjo. Kdo ^49 Kingston Rd., Pickering, Ont., Canada Telefon 942-6812 gf B p* [0 P* [0 r B P8 B gf B W B r B p" B P* B P* B p* B r B r B r B P8 B P* B if B P* B P5 B P8 B p8 Ponovno priporočamo Zima se sicer poslavlja. Zmanjkalo bo dolgih večerov, ki so tako primerni za branje. Vendar bo dan še vedno imel 24 ur in marsikdo še vedno ne ve, kako bi ta čas porabil. Nasvetovali bi mu, naj se zateče k branju. Ker angleškega vsakdo, ki tole bere, ne zna, mu ponudimo bo-brega, lepega, poučnega, slovenskega branja. Za majhen denar si ga more nabaviti. Znova in znova priporočamo, da bi mogli spraviti med bralce sledeče knjige: “Baraga uslišuje”. Knjigo je napisal znani pisatelj verskih in nabožnih knjig dr. Filip Žakelj. Naj navedemo iz knjige samo dve vrstici: “Jaz se zahvalim se bo kmalu zgodilo z drugim delom. Nekaj malega jih je še na zalogi. Ta knjiga ima podnaslov: “Bela krajina joka”. Nekateri zmotno mislijo, da je namenjena samo ljudem iz Bele krajine. Pričevanja v knjigi so res v glavnem pričevanja o dogodkih, ki so se odigravali v Beli krajini, a so vsa pričevanja harmonično povezana tudi z drugimi deli Slovenije, ker je komunistična revolucija divjala povsod. Knjiga stane $4. Poročajo, da so na poti že tudi III. in IV. del. Če kdo želi komu pokloniti darilo trajne vrednosti za praznike, za god, za materinski dan, za dan očetov, za obletnico poroke ali kot znak posebne naklonjenosti, naj pokloni dr. Debeljakov pesniški prevod Martin Fierro. Vsebina, oprema in vezava, vse je trajne vrednosti. Stane $14. Založba “Zrenja in uvidi” je do sedaj izdala dva zvezka: 1. “Poglavje o dialogu” in “Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918”. Knjižici staneta $1 in $1.50. Kmalu bo na razpolago tudi tretji zvezek. “Pouk v materinščini — da ali ne?” Kdor bi želel imeti nekaj številk lista “SIJ slovenske svobode” prvega, drugega ali tretjega letnika, naj nam sporoči in mu jih bomo poslali. leto 1972”. Prav malo jih je še na zalogi po 60c. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. $ John Tratnik V ponedeljek, 20 marca 1972, zjutraj, je v Calgary v Alberti nepričakovano umrl, zadet od kapi, dobro poznani rojak g. Janez Tratnik, 1236 — 19th Ave., N.W., Calgary, Alta., rojen v Slovenskem Javorniku na Gorenjskem. V Calgary je prišel leta 1948. Trden kot dren se je pred dobrim tednom vrnil s počitnic v Mehiki. Blagi pokojnik je bil zaveden Slovenec in v vseh pogledih mož na svojem mestu. Bil je odkrite, vesele narave, pridnih rok in poln srčne dobrote. Z dobro ženo Lojzko sta si kmalu po prihodu v Calgary ustvarila lep in ljubek dom, v katerem sta rada sprejemala in pogostila prijatelje, znance in pa slovenske popotnike, ki jih je pot zanesla v daljno Kanado, v lepo albertsko mesto pod Skalnimi gorami. Njun dom je bil poln cvetja in pesmi, poln slovenske domačnosti. Prijetno je bilo tam vasovati. Blagega pokojnika so pokopali v četrtek, 23, marca, na pokopališču v Calgary-ju. Naj dolgoletni, zvesti naročnik našega lista, počiva v miru v daljni kanadski zemlji. Mi, ki smo Janeza poznali, se ga bomo spominjali v molitvi in mu o-hranili lep spomin! M. V. L. lokalni kon&ert pri Harij! Pomagaj v Toroatu ^ i-Vl nr! ; svojim sinovom najskrbnbjša mati, “Kaj nama to koristi? Ob j mnogim potrebnim dobrotnica, železnici ne bova smela poto- j vsem pa dober zgled in prijateljica, vati. Ce pošljejo orožnike za te- i Dve leti že te zemlja krije, boj, te ob železnici najlaže ulo- v hladnem grobu mirno spiš. vijo.” “Morda jih ne pošljejo tako hitro. Rad bi bil vsaj par ur doma, preden me vklenejo.” “Ivan!” Bolestno krikne Ilonka, obstane, odloži culi v rosno travo in ga pogleda z objokanimi očmi. Tudi Ilonka je bleda, prečuta noč, strah, solze, naporni beg, jutranji hlad ji sije iz obraza. “Ne smejo te vkleniti! Tega... tega ne prenesem!” Ilonka izbruhne v jok. EASTER LILIES . AZALEAS ...... FLORIDA MUMS . TULIPS ........ HYACINTHS ..... ROSES ......... Complete line of EASTER BASKETS from ......Jfe&fefefe V: 2 Price EASTER BUNNIES AND BASKETS 98d and up TRIPLE XXX reg. 9.69 . 87.65 190 lb. Sheep & Cow MANURE reg. 3.25 ....$2.89 59 lb. Sheep & Cow MANURE reg. 1.98 .... 1 49 25 lb. Srce tvoje več r.e bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, rešijo solze nam oči. Dom je prazen in otožen, odkar te več med nami ni. ERNEST — mož ERNEST JR., MARTIN, CIRIL, WILLI — sinovi REV P. PELAGIJ — svak TONE SCHUTTA — brat. in njegova žena IVANKA Milwaukee, Wis. 28. marca 1972. GOLDEN VIGORO _reg. jt, 95^.... reg. 3.45 ............. 2.98 50 Ib. u si H K f! a a ra a a MILOGRANTTE n n a si £ S ES £1 m M « O a » ti Vinyl Flat PAINT, Semi Gloss ENAMEL, Hi Gloss ENAMEL Porch & Floor ENAMEL reg. 4.95 ...... $2.99 gal. PITTSBURGH HOUSE PAINT — reg. 7.95 — SPECIAL SG.88 gal. $4.25 35 lb. HOTSTREAM 30 gal. A.U.I. hot water heater .. $47.95 10 Year Guarantee 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ONION SETS ..... 39c & up 5C lbs. MICHIGAN PEAT MOSS with each large bag of SCOTTS FERTILIZER, TURF BUILDER, SCUTL, HALTS or BONUS. WISHING EVERYONE A HAPPY EASTER! EineBBasneiHSBBwMiiBosisiasxBauHatiiiiBBaNfauuEaB LASTNICA MIN’S BEMY SM0N 6430 St. Clair Ave. EN 1-7157 OBISKOVALKAM IN VSEM, DRAGIM ROJAKINJAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! NEW YORK DRY CLEANING CO. 6124 GLASS AVE. PHONE: HE 1-6465 LASTNIK WM. A. ROPOŠ VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Naročite čiščenje Vaših oblek ZDAJ za praznike, da ne bo pozno za Vas in za nas! K S K J mmim slovenska katoliška jeonota (K.S.K.J.) NAJSTARUJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI tprejema moške in ženske od 1«. do 60. leta; otroke p«* takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in ta mladln« • posmrtnine za neomejeno vsoto . za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote StilMi On • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit* izrezek in pošljite na glavni urad K.S K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St Joliet, Illinois 60431 Radi bi vec pojasnita o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. EUCLID RACE DAIRY & CE CREAM CO. £03 Easl ZOO!!! Si. IVanhoe 14700 VOŠČIMO VfiM VESELE VELIKOIOČUE PRAZNIKE! uprTaviPteirnenozd^ka’”d ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 441^ Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO