peltnlna platana v gotovini.

V Ljubljani, dne 1. septembra 1932.

Štev 3.

Letnik LXXlli >(Sol. leto. 7932133.)

Učitelf&Ki Tovariš

rrti IM,Sk n 0lasMo  'L v - v - ~  sekc| /e ca Dravsko banovino v Cfublfanl

W’ *  #^jTI JO0O » 2*1* ©SPClCI« Hjl Tnnf**™ rrmOUkmaka alte* M. RokopUot, n . «račan,a. Nefranklranlh pi.cn, n. .prejemamo. Uhaja v.ak četrtek. Naročnina letna

^  ^ ** in999mxivo š0 Din * * l «nl sekcija Jo Ue U, pl*£*j c /M a članarin*. Oglasi pa cenika in dogovoru, 'dmvek posebe. Pošt. Ček. rac. 11.197. Telefon 3112

po  burni beograjski skupščini JUU

letošnji glavni skupščini JUU, ki se
vršila od 24. do 26. avgusta v Beogradu,
s0  nedelegati — neodgovorne osebe onemo¬
gočile mirno stvarno delo. S tem so prizadeli
občutno škodo učiteljstvu, šolstvu in prosve-

v interesu katerih bi morala skupščina
razpravljati o aktualnih vprašanjih ter skle¬
pati o korakih v prilog izboljšanja stanja.

Posetniki glavnih skupščin učiteljskega
Udruženja lahko potrdijo, da sta bili tej skup¬
ščini enaki samo ona v Subotici 1. 1925. in v
Skoplju 1. 1927. Skupščina v Subotici je bila
namreč višek medsebojnega politično stran¬
karskega razračunavanja med učiteljstvom,
ona v Skoplju pa medsebojnega razračunava¬
nja glede iokalnih zadev med nekaterimi čla¬
ni beograjskega poverjeništva in centralne
uprave (izv. odb.) Udruženja. Metode so si
le v toliko različne, da so na subotiški in
skopljanski skupščini skušali nezadovoljni de¬
legati sami vsaj delno argumentirati svoje na¬
pade, dasi so se tudi tedaj posluževali nepar¬
lamentarnega kričanja, hrupa in brahialne sile
v izražanju, dočim so na letošnji beograjski
skupščini onemogočili skupščino s kričanjem,
žvižganjem in hrupom z galerije nedelegati
in neučitelji, ki so prišli na učiteljsko skup¬
ščino čisto s svojimi posebnimi nameni. Ata-
ka na učiteljsko skupščino je bila preračunje-
na in organizirana. Skupina delegatov, ki so
levoltirali je bila tako neznatna, da ni prišla
niti v poštev, vkljub temu, da se njih metoda
ni razlikovala od metod galerije. Povečini so
bili to obrazi, ki jih že deset let srečujemo na
skupščinah, da kriče in skušajo onemogočiti
konstruktivno in pozitivno delo ter nastopajo
proti vsaki upravi, niso pa še do danes podali
nikakega programa o svojih ciljih, da bi uči¬
teljstvo vedelo, kaj zasledujejo in ne garanci¬
je, da bi bili oni sposobni bolje voditi Udru-
ženje ter delovati za koristi učiteljstva, šole
in prosvete.

In ko je predsedstvo skupščine skušalo s
poimenskim glasovanjem ugotoviti, koliko de¬
legatov je proti upravi in koliko, predstavni-
| kov učiteljstva je za upravo in sedanjo smer
Udruženja, je galerija s huronskim 'krikom,
žvižgi in metanjem propagandnih letakov med
delegate in z metanjem jajc med delegacijo
onemogočila poimensko' glasovanje — dasi je
predsedstvo izjavilo, da poda uprava takoj
i ostako, ako se izkaže, da nima večine.

Pri skupini, ki že od nekdaj revoltira na
| vsaki skupščini in neprestano vzbuja in širi
nezadovoljstvo med člani, o vzrokih niti ne
bomo govorili. Prejasna je 'tendenca, da hoče
našo organizacijo vedno bolj zaplesti v dnev¬
no politiko in ji dati strankarsko' tendenčno
obeležje, namesto da bi stremela za tem, da
se naša organizacija povzpne nad dnevno poli¬
tiko in v smeri, nestrankarsko nacionalne li¬
nije služi stanu, šoli in prosveti naroda.
Ti poedinci še vedno mislijo, da se mora
neobhodno deliti učiteljstvo na strankarske
! grupe, po katerih naj se sestavljajo uprave
Udruženja in tretirajo poedina stanovska in
šolska vprašanja. Vzrok nezadovoljstva dru¬
ge skupine, ki se je letos pridružila in ki je
v glavnem organizirala naskok na letošnjo
skupščino, je novo stanje v Udruženju, ki ga
! je nanravil uradniški zakon ter posledica tega
nezadovoljstvo z novimi pravili in poslovni¬
kom Udruženja. To novo stanje je eliminiralo
gotov del učiteljstva od vplivov na Udruže-
nje. Rešilo je v Udruženju nekatera vpraša¬
nja, ki rednim potom niso mogla priti do
rešitve. Upravno se je Udruženje reorganizi¬
ralo po banovinah in se je s tem dvignila
aktivnost dela in soodločevanja širšega kro¬
ga učiteljst va p ri reševanju aktualnih zadev.
Iz Udruženja osnovnošolskega učiteljstva so
bili eliminirani poedinci, ki so vodilno vpli¬
vali na osnovnošolsko Udruženje, dasi so po
kategoriji pripadali drugemu redu učiteljstva.
Edino Udruženje osnovnošolskega učiteljstva
je tvorilo dotlej to izjemo ter je dopustilo
učiteljstvu izven vrst osnovnošolskega uči¬
teljstva vmešavati se v osnovnošolske zadeve.
Novo stanje pa je izročilo vodstvo Udruže¬
nja tudi izključno v roke aktivnega učitelj¬
stva, kateremu je Udruženje prav za prav v
prvi vrsti namenjeno in ki najživejše čuti, za
katere zadeve se mora Udruženje zavzeti v
Wist stanu, šole in prosvete naroda. Vzroki
nezadovoljstva pri nekaterih drugih so pa zo-
Pet zelo lokalnega značaja, v kolikor ne celo
osebnega. Smer novega vodstva Udruženja
stremi namreč tudi za tem, da odpravi ko-
ruptno trgovanje z učnimi knjigami, 'ki je bi¬
lo zelo ukoreninjeno v južnem delu naše dr¬
žave in tudi za odpravo vseh korjptnih po¬
javov v upravi ter zahteva objektivno in ko¬
rektno postopanje od vsakega jčitelja in
uradnika v uradih prosvetne uprave. Med lo¬
kalne zadeve, ki so se odražale na letošnji
skupščini, spada tudi konkurenčna borba
»Jugoslovenčeta« z lokalnimi srbskimi mla¬
dinskimi listi' in stališče vodstva Udruženja,
da se imajo gospodarske ustanove učiteljstva
snovati na zadružniški, ne pa na kapitalistični
akcijonarski osnovi.

- . Da . , so re ? lokalnega značaja vsa ta vpra-

naTeV^ S ° ^ * PO T° d ataki vseh  Prizadetih
na letošnjo našo glavno skupščino, pričajo

vse banovinske skupščine, ki so potekle

? a ka , t ® ri . h se  i e  stvarno razpravljalo in
sklepalo v korist učiteljskega stanu in dobro

™ a - Eden  vzrokov, ki je edini širšega

deU«if' m  \ katerem  Pogledu bi bili sigurno
delegati vseh banovin edini in soglasni so

Premeščanja učiteljstva, lajiški vplivi
na učiteljska nameščanja in premeščanja ter

Slno!f dr »-r personalni prosvetni politiki in
stalnosti učiteljskega stanu, ki jo zahtevajo
interesi sojskega m prosvetnega dela v naro-
ciu. U tem bi se lahko temeljito pogovorili vsi
na skupscim da ni galerija onemogočila vsake
debate m vsakega dela. Zato smatramo vse one,
V so  ro^nscmirali, za odgovorne, da ni prišlo
do razciscenja v tem vprašanju in jih smatra¬
mo za odgovorne, ker so s tem dali upravi
sami povod za nadaljnje ukrepe proti poja-
vom kakor je bila naša skupščina. Iskreno
obžalujemo, da nam ni bila dana prilika s
konkretnimi primeri pokazati in opozoriti na
'p,varnost pojavov in metod v personalni pro¬
svetni politiki, ki ubijajo stanovsko in službe¬
no moralo učiteljstva ter čestO' dobre in pozi¬
tivne delavce med učiteljstvom. Žal nam je,
da nam je bilo onemogočeno dokazati na kon¬
kretnih primerih tudi našim narodnim pred¬
stavnikom, kako kvarno je smatrati kot bi¬
stvo prosvetne politike premeščanje učitelj¬
stva in enostrano personalno prosvetno poli¬
tiko in kako nujno čakajo in kličejo že nad
deset let drugi šolski in prosvetni problemi
naše narodne predstavnike k delu. Jasen me-
mento v tem pogledu je dejstvo, da so bili
vsi šolski zakoni rešeni brez .njih in to v prvi
vrsti za to, ker so tudi njihovi predniki bili
v usodni zmoti, da je personalna prosvetna
politika bistvo vse nrosvetne politike in so
glede nremeščenja učiteljstva hodili po potih,
ki jih kažejo današnji primeri. Žal nam je, da
ni mogla skupščina enodušno pokazati na
nujne probleme in na pravni lek za odprav-
Ijenje teh razmer. V tem hi se strinjali z
opozicijo, nikdar pa se ne bomo strinjali, z
načinom in postopanjem, ki se ga poslužuje.

Namen opozicije je bil pokazati javnosti,
da učiteljstvo ne soglaša z delom današnje
uprave Udruženja. Smatramo, da se je alkcija
opozicije popolnoma ponesrečila z onim tre-
notkom, ko je bilo vidno, da hočejo dati skup¬
ščini značaj nedelegati in neučitelji z galerije,
ki niso niti pripustili, da bi delegati mirno iz¬
našali svoje zahteve in argumente in da bi se
s poimenskim glasovanjem dokazalo s strani
polnomočnih delegatov, v kakem razmerju so
si polnomočni delegati, ki so za ali proti
pravcu sedanje uprave Udruženja.

Prvi pogoj onega, ki hoče proti nečemu
nastopati, je dostojnost, poštenost, lojalnost,
objektivnost in dobrohotnost v kritiki, da vse
očitke podpre s konkretnimi primeri in po¬
kaže tudi lek za izboljšanje. Vsega tega beo¬
grajska nedelegatska in neučiteljska opozicija
ni imela, zato mora vsak pošten človek tako
početje obsojati.

Drugi pogoj, ki je podlaga uspehu, je
iskrenost! V tem momentu pa, ko se prito¬
žuje opozicija proti preganjanju učiteljstva, a
na drugi strani sama meče v dvorano med de¬
legate letake, s katerimi grozi v bližnji bo¬
dočnosti učiteljstvu z neusmiljenim preganja¬
njem — dvomimo v iskrenost. To je še vedno
stara kvarna partizanska mentaliteta, ki ra¬
čuna na spremembo režima v svrho stran¬
karskega preganjanja učiteljstva. To ni borba
za svobodo učiteljske zavesti, ki naj dovede
do tega, da bi se čutili učitelji pri reševanju
učiteljskih in šolskih vprašanj v prvi vrsti uči¬
telje, temveč je klic k strankarski zavesti, ki
predpostavlja strankarsko zavest učitelj siki
zavesti in daje podlago — za novo dobo pre¬
ganjanj učiteljstva. Dvomimo tudi v iskre¬
nost onih, ki računajo z zopetnim strankar¬
skim razcepljenjem učiteljske organizacije v
to svrho, da se bodo sami okoristili s tem ter
bodo z višjih »položajev« rezali jermene s pleč
svojih tovarišev in ki izzivajo, da bi se s pre¬
gnanstvom rehabilitirali v svojih strankarski!
vrstah v svrho svojih strankarskih protiuci-
teljskih špekulacij in osebnih koristi.

Uprava in vodstvo Udruženja je pokazalo
dovolj lojalnosti, ko je izročilo v razpravo
tudi oddvojeno mišljenje manjšine odbora o
poročilu glede dela glavne uprave. Na podlagi
stvarne razprave bi se vsa vprašanja lah.^o
razčistila. Ako bi opozicija mislila iskreno m
resno, bi tudi v pogledu pravil in poslovnika
prinesla konkretne predloge. Da niso hote i
člani opozicije najti na vsem delu Udruženja
niti ene dobre besede za delo Udruženja v ko-
rist stanu, šole in prosvete, ki ga ne more
nihče tajiti, govori le v neprdog resnosti in
poštenosti opozicije. V splošnem pa bi pri
ocenjevanju dela Udruženja moralo priti v
poštev tudi delo vseh sekcij, ki so po novi
reorganizaciji pokazale velik razmah. Neod¬
pustljiv greh opozicije je, da je z onemogo¬
čenjem stvarnih razprav na skupscim tudi go¬

spodarsko oškodovala vse sekcije in sreska
društva, ki trosijo denar za delegacijo.

Krogom, ki so povzročili beograjski škan¬
dal, povemo z vso resnostjo in odločnostjo,
da smo pripravljeni podvzeti vse korake, da
bo delo naših skupščin pozitivno, (konstruk¬
tivno in dostojno ter vredno poziva našega
stanu; da smo odločeni podvzeti korake za
izločenje lokalnih in osebnih zadev z naših

glavnih skupščin. Glavnemu odboru naj bo
pa ta skupščina poziv in pooblastilo, da ukre¬
ne vse potrebno v svrho konstruktivnega dela
glavnih skupščin in če bo pri tem primoran
izključiti nedelegate od prisostvovanja skup¬
ščinam. so za to odgovorni oni, ki so uprizorili
letošnje dogodke.

Interes učiteljskega stanu zahteva stvarno
in dostojno delo> na naših skupščinah!

XII. glavna skupščina

iugoslovenskega učiteljskega udruženja

Velika udeležba iz vseh banovin. — Navdušeni pozdrav Nj. Vel.
kralju. — Opozicija ovira delo skupščine. Oddvojena izjava opo¬
zicije. — Burne volitve v odbore. — Krasno uspela pedagoška
predavanja. — Sprejeti važni sklepi.

Pogled v skupščinsko dvorano.

Seja glavnega odbora.

Dne 24. avgusta t. 1. se je vršila v domu
Udruženja seja glavnega odbora. Seji so
prisostvovali vsi člani izvršnega odbora, vsi
predsedniki sekcij in po členu 22. pravil iz¬
voljeni člani.

Smernice za delo organizaciji je dala re¬
solucija, sprejeta na lanski skupščini v Beo¬
gradu. Glavni odbor se je trudil, da pozitivno
realizira zahteve resolucije.

V prošlem letu je večina sekcij skih od¬
borov posvečala glavno skrb temu, da orga¬
nizira vse učiteljstvo v Udruženju. V sekci¬
jah so se ustanovila nova sreska društva, ob¬
stoječa pa so se preosnovala po novih pra¬
vilih. Uspeh tega dela je viden, saj šteje da¬
nes Jugoslovensko učiteljsko udruženje deset
banovinskih sekcij, v katerih je 284 sreskih
učiteljskih društev s 17.366 člani. Tako impo¬
zantnega števila članstva Udruženje doslej
ni doseglo. Osnova za krepko in nerazdružno
organizacijo je dana, treba bo še obilo po¬
drobnega organizatoričnega dela, da se zdru¬
ži prav vse učiteljstvo v skupni fronti za
dobrobit stanu in narodne prosvete.

Prvi dan skupščine.

V svečani dvorani nove univerze so že
pred 9. uro zasedli vse sedeže delegati, ki so
prihiteli iz vseh predelov naše države, da
manifestirajo stanovsko edinstvo. Hodnike in
prostorne galerije so napolnili ostali učitelji,
tako da je bila dvorana nabito polna. Častne
sedeže so zasedli razni odposlanci in zastop¬
niki ter častni gostje.

Kmalu po 9. uri je predsednik JUU Dam-
njan Rašič otvoril v slavnostnem razpoloženju
skupščino s predlogom, da se odpošljejo po¬
zdravi Nj. Vel. kralju, g. predsedniku vlade
in g. ministru prosvete.

Po spontanem odobravanju in klicanju
kralju od vseh udeležencev skupščine je pre-
čital predsednik nastopno brzojavko:

Njegovemu Veličanstvu kralju — Bled.

Vašemu Veličanstvu vedno udani Jugo-
slovenski učitelji, zbrani na svoji XII. glavni
skupščini v Beogradu, pozdravljajo svojega
vzvišenega kralja in gledajo v njem vrhov¬
nega narodnega voditelja v vseh stremljenjih
za dobrobit naroda in očetnjave. Kakor smo
Vašemu Veličanstvu sledili v težkih in krva¬
vih vojnah za ujedinjenje, tako Vam sledijo
učitelji tudi v sedanjosti pri vzgoji novih
jugoslovenskih generacij: istih idealov,^ istih
vrlin, iste vere v veličino in srečo bodočnosti
Jugoslavije.

Po viharnih »živijo« klicih kralju in po
sprejetju pozdravnih brzojavk g. predsedniku
vlade in g. ministru prosvete je nagovoril
predsednik skupščino.

Iz govora predsednika D. Rašica.

Zavedamo se velike odgovornosti, katero
imamo za vzgojo našega naroda, za njegovo
moč in njegovo srečno bodočnost. Jugoslo-

venski učitelji delajo še vedno na tem, da se
uresničijo in ukoreninijo z vsem uspehom ve¬
liki napori sedanje generacije, da se vse ple¬
menske lastnosti pretvorijo v jugoslovensko
individualnost. Svoje pokrajinske, plemenske
in verske pripadnosti postavljamo pod naše
jugoslovensko ime, ki je sinteza vsega onega,
kar nam je skupnega in ki dovoli, da v nje¬
nem okviru obstoji tudi to, kar nas loči. Vse
ono pa, kar nas deli, nam je bilo vsiljeno od
tujine in od tujine vsejano v naš organizem.

Naš viteški kralj, zatočišče našega na¬
rodnega edinstva in jugoslovenske misli, ju¬
nak v vojni in modri vodja miru nam je po¬
dal v lanskem pismu: »Da so j'ugoslovenski
učitelji vzgojitelji jugoslovenske misli, na¬
rodne samozavesti in kulture in da mora
Jugoslovensko učiteljsko udruženje postati
žarišče prosvete in steber jugoslovenskega
nacionalizma ter vzgled za vsa lepa strem¬
ljenja v bodočnosti Jugoslavije.«

Te sijajne misli našega kralja in največ¬
jega vzgojitelja naše domovine smo si vsadili
v duše, one so nam vedno pred očmi pri
vsem našem prosvetnem delu. (Skupščina
kliče: »Živijo kralj!«)

Živimo v drugem desetletju našega uje-
dinjenja, pa so naša učiteljišča ostala še vedno
plemenska po profesorjih, kakor po gojen¬
cih. Največji interes države in jugoslovanske
misli je, da se to docela spremeni. Reforma
se mora spremeniti po nastopnih smernicah:
učiteljišča je treba preosnovati v internate in
jih osnovati le v banovinskih prestolicah. V
vsa učiteljišča naj se namestijo profesorji in
sprejemajo gojenci iz vseh krajev naše drža¬
ve in iz vseh treh plemen in vseh naših ver.
Čim prej se to vprašanje reši, tem prej bomo
dosegli popolno duševno združitev našega
naroda.

Šolske knjige so postale danes zelo ren¬
tabilni posel, ker so postale trgovsko blago
in mečejo s tem senco na ugled naših narod¬
nih šol. To stanje ni dobro. Naša skupna že¬
lja je, da dobimo enotne šolske 'knjige ter
da je njihovo število urejeno samo na naj¬
boljše.

Imamo tudi posebne želje glede stalnosti
in učiteljskih namestitev. Mesta bi se morala
razpisati in podeljevati po natečajih in raz¬
pisih. To bi bilo dobro za državo, šolske obla¬
sti bi bile zavarovane pred raznimi vplivi, ki
skušajo, da se vršijo premestitve brez služ¬
bene potrebe in ob nepravem času. Učitelj¬
stvu hi se ne bilo treba bati pred premestit¬
vami, ki se lahko dogajajo vsak čas in brez
njihovih krivic. Vsled učiteljske nestalnosti
trpi tudi prosvetno delo. Zahtevamo, da se
stalnost ponovno vzakoni.

Odpust iz službe je naj večja kazen, ki
more zadeti učitelja. Da se izogne prenaglje¬
nosti ali napakam, bi bilo potrebno, da se
vzakoni načelo, da noben učitelj ne more biti
odpuščen iz službe brez predhodnega mnenja
glavnega prosvetnega sveta.

Delo izvršnega odbora in vseh banovin¬
skih sekcij je bilo povsem uspešno in so

Stran 2.

»UČITELJSKI TOVARIŠ«

Štev. 3.

uspehi prekosili vse nade. Število članstva je
narastlo za več kakor 4000. Z reformo, s ka¬
tero smo izbrisali plemenska, pokrajinska in
verska poverjeništva, smo dosegli zadovoljive
uspehe. Naša vodilna misel pri vsem našem
delu je in ostane, da vdano služimo kralju in
narodu in da čuvamo narodno in rodoljubno
ideologijo. (Govor predsednika je bil sprejet
z živahnim odobravanjem.)

Pozdrav odsposlancem in gostom.

Po govoru je predsednik D. Rašič po¬
zdravil prvo odposlanca Nj. Vel. kralja, ge¬
nerala g. Pavla Pavloviča, adjutanta Nj. Vel.
kralja; za tem zastopnika g. ministra prosvete
pomočnika ministra g. Drag. Djordjeviča; na¬
čelnika za osnovno šolstvo Dragoljuba Me-
lentijeviča; podpredsednika glavnega prosvet¬
nega sveta univerzitetnega profesorja g. Je¬
lenka Mihajloviča; zastopnika profesorskega
udruženja direktorja gimnazije g. Boška Bo-
škoviča; načelnika prosvetnega oddelka Drav¬
ske banovine in člana glav. prosv. sveta g. Jo¬
sipa Mazija; zastopnika rdečega križa g. Pe¬
tra Iliča; tajnika glavnega prosvetnega sveta
g. dr. Milana Glaviniča; ravnatelja moškega
učiteljišča g. dr. Marka Krstiča ter narodne
poslance gg. Miloša Dragoviča in dr. Milo-
slava Stojadinoviča.

Posebno toplo je pozdravil predsednik
učiteljske veterane, ki so baš ta dan proslav¬
ljali štiridesetletnico svojega dela.

Brzojavni pozdrav skupščini, ki ga je
poslal v imenu Sokola kraljevine Jugoslavije
prvi namestnik tov. E. Gangl, je bil sprejet
z velikim navdušenjem in »živijo« klici So¬
kolu in tov. Ganglu.

K besedi se je nato prijavil zastopnik
min. prosvete pomočnik ministra g. Dragoljub
Djordjevič in je izvajal:

V imenu ministra prosvete pozdravljam
XII. skupščino Jugoslovenskega učiteljskega
udruženja, želeč jej, da izvrši svoje zborova¬
nje, ki se je tako lepo in dostojanstveno pri¬
čelo, v miru in dostojanstvu. Smatram za pri¬
jetno dolžnost, da pozdravim tudi one učite¬
lje, ki danes proslavljajo svojo štiridesetlet¬
nico službovanja.

Nato se Je prijavil k besedi ravnatelj uči¬
teljišča v p. g. Jovan Jovanovič in se zahvalil
v imenu jubilantov za iskrene pozdrave g.
predsednika Rašiča in g. pomočnika ministra
prosvete. Skupščina je ponovno priredila
ovacije jubilantom.

Volitev odborov, zapisnikarjev in
overovateljev.

Po zaključenih pozdravnih nagovorih so
odšli iz dvorane zastopniki in gostje. Po krat¬
kem odmoru je odredil predsednik nadalje¬
vanje skupščine. Pred prehodom na dnevni
red se je priglasil k besedi delegat Blagoje
Ristič iz Niša ter prečital nastopno izjavo:

»V svojem in v imenu velikega števila de¬
legatov in ker sem prepričan, da bo večina
učiteljev istega mišljenja, podajam sledečo
izjavo: Ker cenimo ugled jugoslovenske uči¬
teljske skupščine, ki je najvažnejše telo na¬
šega udruženja, hočemo prisostvovati delu in
tudi od svoje strani doprinesti kolikor nam
bo mogoče, da se ta ugled še naprej obdrži.
Istočasno pa izražamo svoje nezadovoljstvo
s položajem v organizaciji zaradi popolnega
razsula njene moralne moči in ker ni ščitila
dovolj učiteljskih interesov in ker na pri¬
stranski način daje smernice naši organizaciji,
ki so preozke in osebne. Za vse to je odgo¬
vorna sedanja uprava Udruženja. Izjavljamo,
da smatramo, da je protizakonita, ker ni bila
izvoljena po določbah pravil, ki so bila spre¬
jeta na kongresu 19. avgusta 1930. Zahtevamo,
da se ta izjava zabeleži v zapisniku.«

Prečitana izjava je razburila skupščino,
čuli so se klici, ki so nemir še povečavah.
V splošnem nemiru je prečital predsednik
listo za izvolitev tajnika, dveh overovateljev
in zapisnikarja, ki je bila sestavljena na seji
glavnega odbora. Opozoril je dalje skupščino,

da bo vsakdo lahko govoril in izrazil svoje
želje in mišljenje, ko bo zato dana prilika.

Takoj nato je prosil za besedo Milenko
Lasič. Predsednik ponovno opominja na red
in opozarja, da so listo za odbore odobrili
predsedniki sekcij, ki so polnopravni zastop¬
niki. Razburjenje se stopnjuje. Lazič želi be¬
sede, nekateri delegati zahtevajo besedo za
Laziča, večina hrupno ugovarja.

Končno prečita predsednik ponovno pred¬
lagano listo za odbore, ki jo večina sprejme,
na kar zaključi skupščino s pozivom, da se
izvoljeni odbori takoj konstituirajo in začno
z delom, da se bo mogla skupščina nadalje¬
vati ob 4. popoldne.

Popoldanska skupščina.

Po otvoritvi popoldanske skupščine so
bili prečitani brzojavni pozdravi, ki so do¬
speli iz Ljubljane, Zagreba in Ohrida.

Poročevalec verifikacijskega odbora Bog¬
dan Pogkonjak poroča, da je odbor pregledal
vsa predložena polnomočja in predlaga v ove-
rovljenje 202 delegata. Med osporjenimi de¬
legati je učitelj Dergenc Anton iz Sunje. De¬
legat Čikara iz Siska povdarja, da bo srez
petrinjski brez zastopstva, ako se ne prizna
delegat Derganc. Predsednik sekcije za sav¬
sko banovino izjavi, da je overovljenje Der-
genca nemogoče, ker nima polnomočja od
predsednika svojega .sreskega društva.

Predsednik da na glasovanje poročilo
verifikacijskega odbora, ki ga večina sprejme
proti živahnim ugovorom nekaterih delegatov,
ki so se potezah za Derganca. Nato je bil
odobren brez debate in sprememb zapisnik
o dopoldanski seji.

Poročilo finančnega odbora.

Poročilo finančnega odbora je podal de¬
legat Dimitrije Rančič, ki ugotavlja, da so
računi uprave v redu, pač pa je nastal velik
dolg pri upravi dečjega lista »Jugoslovenče«,
ki ga izdaja Udruženje. Odbor predlaga, da
se zaostanki iztirjajo. Proračun uprave znaša
za osebne in stvarne izdatke 1,801.866 Din.

Delegat Dimitrijevih iz Kraševca graja
nered, ki je vladal v dvorani za časa poročila
finančnega odbora. Vse kaže, da ne bo miru
in je boljše, da se skupščina zaključi.

Delegat Branislav Lozič iz sreza vračar-
skega predlaga znižanje proračuna.

Todor Mitič iz Štipa graja način, kako se
je delalo na razširjenju lista »Jugoslovenče«.
Nekaterim šolam se je poslalo več sto izvo¬
dov, ki pa jih niso mogli spraviti v denar. Iz
finančnega poročila ni razvidno, v kolikih iz¬
vodih se bo list tiskal, ne v koliko izvodih se
je tiskal do sedaj.

Predsednik ugotavlja, da poročilo finanč¬
nega odbora ni bilo kritizirano. Vsi v prora¬
čunu predvideni osebni izdatki so taki, kakor
so bi-li pri prejšnjih upravah. Povdarja, da je
proračun sestavljen tako, 'kakor je nujno po¬
trebno za prospeh organizacije. »Jugosloven¬
če je list Udruženja. Mi ga nismo nikomur
vsiljevali. Dolgovi Udruženja najboljše ka¬
žejo našo ljubezen do Udruženja samega.

Za tem pojasnilom je večina sprejela
poročilo finančnega odbora in proračun, proti
živahnim ugovorom manjšine.

Ker se dvorana ne more pomiriti, odredi
predsednik 10-minutni odmor. Po odmoru
razglasi, da se bo skupščina nadaljevala
zjutraj ob 9. uri.

Zvečer so delegati prisostvovali v veliki
Kolarčevi dvorani koncertu, ki so ga priredila
v počast učiteljstvu pevska društva in god¬
bena učiteljska društva. Koncert, ki je uspel
v vsakem oziru kar najboljše, je bil prav do¬
bro obiskan. Posebno pozornost so vzbujale
učiteljice-pevke iz južne Srbije v lepiih narod¬
nih nošah.

Pedagoška predavanja.

Takoj po 9. uri je predsednik Rašič pred¬
stavil skupščini predavatelja gg. dr. Vladimira
Dvornikoviča iz Zagreba in dr. Stanka Gogalo
iz Ljubljane. Prvi je predaval o temi: »Adler-

jeva individualna psihologija«, drugi pa: »Uči¬
teljeva osebnost«.

Obema predavanjema je sledila dvorana
z vso pozornostjo. Predavatelj dr. Gogala je
bil večkrat prekinjen z živahnimi aplavzi.
Ker bosta obe predavanji objavljeni v peda¬
goških glasilih »Učitelj« in »Popotnik«, bo
članstvo imelo priliko se z njima podrobnejše
seznaniti.

Po predavanjih je bil prečitan zapisnik o
popoldanski skupščini prejšnjega dne.

Predsednik Rašič je nato pozval vse de¬
legate in predsednike sreskih učiteljskih dru¬
štev in predsednike sekcij, da se polnoštevilno
udeleže popoldanske skupščine, ko se bo raz¬
pravljalo o poročilu poročevalskega odbora in
odbora za resolucije. Pri popoldanskem gla¬
sovanju se mora pokazati, če in kakšno za¬
upanje uživa uprava.

Poročilo poročevalskega odbora in odbora za
resolucije.

Popoldansko zborovanje je bilo izredno
dobro obiskano. Navzoči so vsi delegati in
predsedniki sreskih društev. Tudi opozicija ni
držala križem rok. Galerije so polno zasedene,
med učitelji je videti tudi dokaj neučiteljcv.
Opozicija je pripravljena storiti vse, da pri¬
dejo do besede njeni govorniki, preden bo
izglasovano poročilo poročevalskega odbora.

Po odobrenju zapisnika dopoldanske seje,
ki ga je prečitala delegatka Pavla Bojka :z
Banje Luke, nastopi poročevalec Velizar Mi¬
losavljevič, učitelj iz Užic, da poda poiočilo
poročevalskega odbora. Ugotavlja, da se za¬
stopniki iz Vardarske, Drinske in Moravske
banovine, katerim se je pridružil tudi delegat
Milosavljevič, niso mogli pridružiti mnenju
večine.

Poročilo večine ugotavlja, da je delo
uprave z ozirom na težke gospodarske pri¬
like bilo v preteklem letu zadovoljivo. Uči¬
teljski tisk je storil svojo dolžnost. (Krepki
ugovori z galerije.) »Jugoslovenče«, mladinski
list, ki ga izdaja učiteljsko udruženje, je ne-
obhodno potreben, izvesti pa je treba nekatere
tehnične izpremembe. Uprava se je trudila,
da izboljša materialni položaj učiteljstva.
(Ugovori z galerije.) Večina poročevalskega
odbora predlaga, naj bo »Narodna Prosveta«
izključno stanovsko informativno glasilo, vsi
strokovni članki pa naj se objavljajo v »Uči¬
telju«. List »Jugoslovenče« naj se reorganizira,
da bo ustrezal vsem zahtevam. Centralna
uprava naj skrbi še dalje za prospeh moderne
šole in pomoč učiteljstvu pri njegovem tež¬
kem delu. Tudi v bodoče naj se »Udruženje«
oslobodi vsakih vplivov, bodisi političnih ali
drugih. (Večina delegatov pritrjuje, galerija
živahno ugovarja.)

Manjšina, ki se ni mogla pridružiti ve¬
čini, je iznesla oddvojeno poročilo in ugotav¬
lja, da je sedanja uprava zgrešila pravila
Udruženja. (Burni medklici. Predsednik svari
galerijo, ki je vedno bolj glasna.)

Na ne malo presenečenje vse dvorane
začno od vseh strani leteti z galerije beli in
rdeči letaki. V dvorani' jih pobirajo. Nekateri
delegati, posebno pa galerija zahtevajo, naj
se izglasuje glavni upravi nezaupnica.

Poročevalec Milosavljevič poskuša nada¬
ljevati s poročilom manjšine: »Uprava ni po¬
kazala dovoljnih uspehov. V teh okolnostih
je nemogoče, da bi uprava doprinesla po-
voljne uspehe jugoslovenskemu učiteljstvu.«
(Hrup prekine poročevalca.)

Predsednik sekcije za Savsko banovino
Logumerac poskuša braniti upravo in ostro
nastopa proti metodam galerije. Konstatira,
da letaki, ki so bili vrženi z galerije, niso' delo
učiteljev, in odklanja vsako vez z galerijo.

Delegat rektor Radoševič, učitelj iz Nove
Gradiške, poziva, da opusti skupščina ma¬
lenkostne stvari in posveti svoje sile delu. Od
kritikov ni slišal nikake realne graje glede cen¬
tralne uprave, po njegovem prepričanju za¬
služi priznanje. (Ugovori.) Zasluga uprave je
gotovo to, da je vrnjena učiteljem stanarina.

Na govorniškem odru se pojavi delegat
Čikara iz Siska, ki iznaša razmere iz savske
banovinske sekcije, kar izzove živahno p re .
rekanje med delegati. V svojo osebno obram' 1
bo hoče govoriti predsednik savske sekcije
Logumerac, pa ga opozicija ne pusti do
besede.

Predsednik poziva skupščino (k redu ; n
zapreti, da jo bo prekinil, ako se dvorana n e
umiri.

Ko se vihar v dvorani nekoliko poleže
stavi predsednik poročilo poročevalskega od¬
seka na glasovanje, kar je konsterniralo op©,
zicijo v veliko zadovoljstvo večine.

Med burnimi protesti opozicije zakliče
predsednik: »Kdor je za poročilo in zaupnico
upravi, naj dvigne roko.« Dvigne se velika
večina rok. Predsednik izjavi, da je poročilo
sprejeto in odredi desetminutni odmor.

Po odmoru se je dvorana nekoliko umi-
rila, pa zopet kmalu razburila, čim začne p 0 .
ročevalec čitati resolucijo. Mnogi zopet zah¬
tevajo besedo.

Po trdem naporu je uspelo, da je bila
resolucija prečitana in sprejeta z veliko
večino.

Resolucija  :

I.

Glavna skupščina JUU konštatira s poseb¬
nim zadovoljstvom, da se kljub ekonomski
krizi opaža znaten napredek v vseh smereh
kulturno prosvetnega in nacionalnega dela.

Skupščina konštatira, da se je vsled vedno
večjega razumevanja potrebe udruženja na-
šega stanu za dosego smotra JUU povečalo
v tekočem letu število organiziranih članov
za 4000. Skupščina apelira na še neorganizi- j
rano učiteljstvo, da vstopi v organizacijo in
omogoči složno nastopanje v korist narodne j
šole in učiteljskega stanu.

Skupščina apelira na članstvo, da se v
čim večjem številu vpiše v Jugoslovensko uči¬
teljsko kreditno zadrugo in v njen fond
samopomoči, da bi na ta način nastala iz te
mlade ustanove močna ekonomska organizaci¬
ja, ki je neobhodno potrebna za zaščito uči¬
teljstva pred eksploatiranjem bank. Istočasno
apelira skupščina na učiteljstvo, da propa¬
gira med narodom splošne zadružne principe
in zadružništvo in se aktivno udejstvuje v
vseh zadružnih pokretih.

Zaradi efektnejše zaščite članstva orga¬
nizacije zahteva skupščina od glavnega odbo¬
ra, da določi dva člana izvršnega odbora (od
katerih naj bo eden iz predsedstva), ki se j
bosta stalno brigala za učiteljske pritožbe. 1
Postopek te »pravne zaščite« naj bo sledeč: j
Pritožba s podatki se pošlje predsedstvu j
sreskega društva, ki jo s svojo pripombo |
pošlje v teku 48 ur predsedstvu banovinske ,
sekcije, katera jo mora, opremljeno s svojim 5
mišljenjem poslati v istem roku predsedni-
štvu JUU. Člana »Pravne zaščite« morata v
teku 48 ur izvršiti intervencijo v zaščito člana j
udruženja, ali pa dati pritožitelju nasvet I
radi nadaljnjega postopanja. Vsaka pritožba 2
naj se registrira v posebnem opravilnem za- 1
pisniku, in vsak mesec naj se objavi v »Na¬
rodni Prosveti« pregled te ustanove in s po¬
jasnili o posameznih primerih, da bi se moglo
učiteljstvo s temi pojasnili okoristiti. Ako reši
sresko učiteljsko društvo ali banovinska sek¬
cija pritožbo v svojem delokrogu, podajo po
vsakem posameznem primeru kratko poročilo
predsedništvu JUU zaradi registracije. Izvrš¬
nemu odboru se naroča, da mora tekom
30 dni objaviti pravilnik »Pravne zaščite«.

II.

1. Naprošajo se merodajni faktorji, da
povrnejo učiteljstvu stalnost, ki je v interesu
pravilnejšega dela v šoli in izven nje, preme¬
ščanja učiteljstva naj se ne vrše med šolskim
letom, marveč edino po razpisu med počitni¬
cami. Učiteljstvo, ki ni bilo nameščeno z
razpisom, naj se namesti po prošnji in po
potrebi službe takoj po razpisu, najkasneje
do 1. oktobra.

LISTEK

Na Mirkovi poslednji poti.

Črnomaljski učitelj Mirko Kregelj —
t 21. avgusta v Ljubljani.

Prav te-le dni poteka leto na prijetne po¬
čitniške dogodke. S tovarišem Dragom sva
zajezdila že tik pred koncem počitnic železna
konjička. Upirala sva se v pedale na poti
Ljubljana—Kočevje. Po zanimivem kočevar-
skem svetu sva nadaljevala pot po serpenti¬
nah do Broda na Kulpi, od tam sva rinila
najini vozili v 12 km dolgi klanec do Delnic,
metropole Gorskega kotarja, mimo Karlovca
pa sva se vračala v sanjavo pokrajino belo¬
kranjskih brežuljkov: v Metliko, Črnomelj in
Semič. V Črnomlju sva se znašla sredi vesele
druščine: med tovariši, ki nas vežejo iskrene
vezi še iz časov šolskih klopi. Tovariš Mirko
Kregelj je bil tudi med nami. Pa v njem ni
bilo več tistega ognja, kakor smo ga bili va¬
jeni še v Ljubljani, in malce plašen se mi je
zdel; kakor ptica, ki se ji lomijo krila, se
mi je dozdeval Mirko... pa mu nismo tega
povedali — bodrili smo ga, korajžili; Mirko
pa je vedel že sam, kako je z njim: bolezen
se je zaglodala vanj, v miado življenje.

*

Vso pot se mi obnavlja pred očmi lepa
slika: za črnomaljsko šolo vodi ozka pot in
se spušča po šolskem vrtu nizdol do Lahinje,
rečice, ki oživlja zanimivo mestno kulisarijo.
I, kakopak, da smo bili na mah vsi: za to:
eden je menil, naj posedemo v čolne in za¬
veslamo malce po strugi. Kar na hitro smo
staknili nekako 5 vozil, tipičnih čolnov La¬
hinje, kamor se je razporedila naša deset-
glava druščina ...

Le malokdaj se v tako mali družbi znaj¬
dejo tako odlični pevci, kakor so bili v naših
čolnih, pa saj so bili domala vsi člani našega
UPZ. Ko je naša mornarica zaveslala proti
mostom, je orila iz čolnov pesem za pesmijo;
prav tedaj je nebo zažarelo v zadnjih svetlih
odtenkih, večer je legal na zemljo ...

Nepozaben večer!... Prijatelj Mirko je
bil tudi ves v pevskem plamenu in je njegov
tenor žgolel kakor škrjančkov glas čez mirno
strugo in se je pomešal v večerni zračni val.

V tistem pa nas je prav Mirko prebudil
iz nastrojenja.

»Moram domov! Moram!« Niti ga niso
zadržale naše besede, niti vesela družba
*

Odhitel je v naglici, kakor bi se zavedel,
da zanj ni več mesta, koder je: pesem, smeh!
dovtip in veselo razpoloženje. Mirko je pač
sam čutil pod pezo bolezni klic v — ono¬
stranstvo.

*

Leto se je naglo okrenilo, počitnice se že
klanjajo v slovo, pa smo bili spet vsi skupaj:
kakor lani! Oglasila se je pesem in Mirko je
bil tudi poleg!... Pevovodja Hubadove župe
Zorko Prelovec je dal znak in vzvalovili so
akordi. Mirko pa je bil ves tih in miren. V
krsti je spal in položili: so ga v steklen voz.
Za njim pa so se zvrstili njegovi domači,
znanci, prijatelji, tovariši — vse pa nas je
presunil v dno srca obupen pogled: za očkovo
krsto, ki so ga odpeljali na poslednjo pot
proti Sv. Križu, so stopali v črnih oblekcah
fantek in kodrolasa deklica, ki še nista do¬
rasla, da bi čutila vso težo tega dne, in mlada
gospa — njegova vdova, ki se je vila v plaču
in bolečinah. In vsem nam je bilo v dušah
težko, težko, ko smo korakali z Mirkom, ki
je bil slednjikrat v naši sredi.

Še nebo, se mi je zdelo, je čutilo izgubo
mladega življenja. Preje več tednov ni bilo
oblačka na solnčnem nebu, ko pa so se za¬
tresli črni šopki vrancem pred Mirkovo krsto,
se je nebo pregrnilo s črno 1  kopreno in se
je zasolzilo .. .

Še nebo je občutilo težko izgubo v naši
sredi... In je ne bi mi! . . .

*

Poslednje besede je spregovoril Mirku
na pot v večnost njegov nadzornik tovariš
Venturini, ki je povdaril njegove uspehe uči¬
telja in vzgojitelja. Mirkovo ime pa bo zapi¬
sano tudi v zapiskih naših pevskih in šport¬
nih društev, saj sta mu napisala iskrene po¬
slovilne besede med drugim tudi Zorko Pre¬
lovec za pevce in športniki v sportniški rub¬
riki »Jutra« — Mirko ni bil samo navdušen
pevec, tudi nekdaj član UPZ, in pevovodja,
bil je tudi izboren športnik, celo državni
prvak na dolge proge, ter je branil naše
državne zastave na stadionih raznih evrop¬
skih držav.

Mirku Kreglju: učitelju, pevcu, pevo¬
vodji, športniku in zmagovalcu, tovarišu in
prijatelju: poslednji Zdravo!

Jože Župančič.

Marica Dirnbek-ova.

Ko sem se učila podpirati
3 ogle ...

(Vtisi z uvodnega in metodičnega tečaja v
Mariboru od L do 13. VIII. 1932.)

Na klic banske uprave smo se zbrale ob
vznožju zelenega Pohorja, v naši severni me¬

tropoli, v obmejnem Mariboru, polne nad in
pričakovanja. Zagledale smo večinoma tuje
obraze, saj smo zastopale vse sreze Dravske
banovine, od triglavskega vznožja preko ro¬
mantične gorenjske, mirne dolenjske, vino¬
rodnih Slov. goric, ravnega Prekmurja, tja,
doli do zelenega sotesko-savskega trikota. ^Pri¬
srčno smo se pozdravile, po stanu tovarišice,
po duhu sestre stremeče prav vse za istimi

Banska uprava nam ie pripravita prijetno
bivališče v znanem dekliškem zavodu »Vesna«
ob svežem — zelenem — cvetočem parku, pod
materinsko oskrbo gostoljubne, požrtvovalne
ter tovariško uvidevne ge. ravnateljice za¬
voda.

Da gre ljubezen skozi želodec, smo delo¬
ma že same poizkusile, v ostalem pa to rade
verjamemo, saj je postal pregovor baje na
podlagi preizkušenj tako eksakten, kot verska
resnica ali matematična formula. Z obema pa
— kdo bi se danes prerekal?

No, v praktičnem mešanju in pripravlja¬
nju želodčnih zahtev, tolažil in darov so nas
že prej podkovali razni strokovni tečaji- R. a
na bomo imele kljub vsem oviram in nepri'''
kam uspehe, nam manjka izdatne moral nL
opore in podpore. To nuditi učiteljici pri n>e
nih najglobljih stikih z narodom, zlasti k 111 ®
skim, je bil namen uvodnega in metodič ne -]
tečaja. Da smo potrebo tečaja razumele. P r J.
ča število prosilk — 76. Žal, da je moglo H
sprejetih samo polovico.

V globoko zasnovanih besedah, podpri'
s krepkimi, celo drastičnimi primeri nas J
uvedel v miselnost in življenje kmetskega c
veka šolski svetnik Jože Krošl. Sam s ^
kmetske matere, od pamtiveka junakinje
trpljenju in neegoizmu, sin kmetskega oce
ki je vedpo bil in bo v vsaki državi tem^
miru, je posvetil vse življenje študiju km
ske duševnosti in odkril, da je skrivno

Štev. 3.

»UČITELJSKI TOVARIŠ.

2. Učiteljstvo, ki nima v smislu § 101.
zakona o narodnih šolah pravice do' onih
mest, kjer sluzi, naj se premesti in se ustva¬
ri s tem možnost, da pride na ta mesta ono
učiteljstvo, ki ima do njih pravico

3. Razpišejo naj se vsa prazna in začasno
zasedena mesta, a ne samo del teh mest; do
t£0 l  razpisa naj ima pravico učiteljstvo iz
vSC h banovin.

\ C . z ? 1< ? ve Iiko število učiteljskih
kandidatov, ki čakajo po več let na name¬
stitev, zahtevajo interesi šole in socialni čut
d« sc  avtomatično upokoje vsi oni, ki imajo
polna službena leta, da bi mogli biti nastav-
lif* kandidati takoj, ko končajo

jcitcljisee. Radi nameščanja učiteljskih kan¬
didatov je potrebna upokojitev in odpustitev
iz službe vseh onih učiteljic, ki nimajo soci¬
alne potrebo ostati v službi.

j. Šolski upravitelji naj bodo nameščeni
po razpisu in prizna naj se jim posebna upra-
viteljska doklada, po številu razredov; ta do¬
klada naj se vračuna tudi v pokojnino. Vsem
Šolskim upraviteljem naj se da stanovanje in
kurivo v naturi.

6. Učiteljstvo iz Julijske krajine naj se
prevede na stalnost brez dopolnilnega izpita
iz nacionalnih predmetov.

..?• Takoj naj se reši vprašanje onih uči¬
teljic ženskih ročnih del na osnovnih šolah,
ki so bi,c v službi, ko je stopil v veljavo za-
koc o narodnih šolah.

8. V V. grupo naj napreduje učiteljstvo
pr dovršenih 30 službenih letih, ako ima v
zadniih treh službenih letih najmanj povoljen
uspeh »n brez ozira na leta starosti.

0. Kot maksimum za polna službena leta
za učiteljsko pokojnino naj se določi 32 let,
zato ker se učiteliske moči izrabljajo, poleg
težkega dela v šoli tudi pri delu izven šole,
kar ni slučaj pri ostalih uradniških vrstah;
upokojitev naj se izvrši po podatkih v Usluž-
henskrm listu, a do določitve pokojnine naj
se izplačuje dotedanja redna plača, da ne bi
upokojeno učiteljstvo ostalo, brez sredstev za
preživljanje zaradi počasnosti administrativ¬
nega postopanja.

10. Drugi odstavek § 128. uradniškega za¬
konu naj se uporablja pri upokojitvi kakor s
polnimi tako tudi z nepolnimi službenimi leti.

II Učiteljstvo naj se ne kaznuje z nika-
kinii kaznimi, posebno ne s kaznijo preme¬
stitve in odpusta iz službe, preden ni ugotov¬
ljena krivda po disciplinskem postopku.

12. V aktu ministrstva prosvete o preme¬
ščanju učiteljstva po službeni potrebi, naj se
dostavi pripomba: »Učitelj bo razrešen svoje
dosedanje dolžnosti, ko dobi akontacijo na
potne in selitvene stroške.«

13. Učiteljske krivde, ki ne posegajo v
domeno kazenskega zakona, naj preisku¬
jejo redno samo prosvetne oblasti, ki bodo
uporabljale zakonske predpise samo po do¬
kazani krivdi, a na anonimne kot nedostojne
ovadbe, naj se ne uvede nikak postopek.

14. Ukine naj se odredba šolskih oblasti,
ki prepovedujejo učiteljstvu oddaljitev iz
službenega kraja v prostem času.

15. Zagotovi naj se učiteljstvu narodnih
šol prvenstveno pravico za poučevanje
na splošnih obrtnih in trgovskih nada¬
ljevalnih šolah in naj se na te šole ne po¬
stavljajo kot učne moči osebe iz svobodnih
poklicev.

16. Postavijo, naj se posebni stalni uči¬
telji za poučevanje v analfabetskih tečajih
za vojaštvo, kakor je to predvideno v zakonu
narodnih šol. Edino na ta način bodo vojaški
analfabetski tečaji odgovarjali svojemu na¬
menu.

17. Do 1. novembra naj se spopolnijo vsa
izpraznjena nadzorniška mesta, ki naj bodo
stalna in. samostojna, in naj se jih poveri
učiteljem narodnih šol iz vrst JUU, ki jih
na nredlog glavnega prosvetnega sveta po¬
stavi ministrstvo prosvete.

18. Da bodo mogli šolski nadzorniki
uspešneje vršiti svojo nadzorovalno dolž-

Stran 3.

nost, je potrebno, da ostanejo učitelji dode¬
ljeni šolskim nadzornikom še nadalje na svo¬
jih mestih, da bodo tudi administrativni posli
izvršeni v pravem času.

, Referenti pri prosvetnih oddelkih ban¬
skih uprav m v oddelku za osnovni pouk pri

‘ r l 1 . ! ? 1 ?f r ] s ty u  P ros vete naj bodo edino le iz
učiteljskih vrst.

, . Učiteljstvo je edina uradniška vrsta,
ki vrši poleg svojih dolžnosti v šoli, za katere
f e  Pihano °d države, tudi dolžnosti izven šo¬
je na kulturnem in prosvetnem dviganju na-
loda, zato prosimo, da se to izvenšolsko delo
coni od merodajnih faktorjev v pravi njegovi
vrednosti in da ga v bodoče vsestransko pod¬
pirajo vsi državni organi.

Učiteljstvu naj se da možnost pritožbe
proti slabi dobri in prav dobri oceni. Ako se
pri naknadnem nadzorovanju dela ugotovi
pristranost šolskega nadzornika pri ocenjeva¬
nju. naj se ga takoj izmenja in se ga v bodo-
ce nikoli več ne upošteva pri izbiri novih
solskm nadzornikov.

22. Izda naj se čim prej pravilnik k za¬
konu o narodnih šolah.

23 Čim prej naj izide enoten sodoben
učni načrt za nižjo in višjo narodno šolo, ki
naj bo izdelan s sodelovanjem JUU.

T  24. Šolske proračune naj v bodoče odo-
hravajc- banovinski šolski odbori. Sreske
davčne uprave naj pobirajo šolski davek in
ga v dvanajstinah vsak mesec izplačujejo bla¬
gajnam šolskih odborov.

25. V začetku šolskega leta naj se formi¬
rajo razredi z maksimalno 40 učenci, a med
šolskim letom naj se ne vršijo v razredih ni-
kake izpremembe.

26. Pri vsaki banski upravi naj se osnuje
fond za zidanje osnovnih šol. Predpišejo naj
se načrti šolskih poslopij in tudi učiteljskih
stanovanj in gospodarskih poslopij, brez ka¬
terih je učitelju nemogoč daljši obstanek na
deželi.

27. Ministrstvo prosvete nai izda dovo¬
ljenje za prireditev nadaljevalnih učiteljskih
tečaiev samo organizacijam JUU, a nikakor
ne drugim ustanovam in posameznikom.

28. Uredi naj se vprašanje šolskih knjig
tako, da prosvetni svet izda razpis za sestavo
vseh učnih knjig ter se od prijavljenih učnih
knjig izbere 5 od vsake vrste in se jim določi
cena.

29. Ukine naj se monopol na šolske
zvezke in risanke, ker jih ni nikoli dovolj v
prometu, a učiteljstvu je zabranjena uporaba
drugih šolskih zvezkov, ki so iste kvalitete,
a so cenejši. Vsled tega trpi pouk in je učitelj
izpostavljen odgovornosti.

30. Ukine naj se sprejemni izpit za sred¬
njo šolo, ali pa naj se v skrajnem slučaju
dovoli vpis brez izpita samo odličnim in prav
dobrim učencem.

31. Absolventom meščanskih šol z odlič¬
nim in prav dobrim uspehom naj se dovoli
sprejem na učiteljišče.

32. Učiteljišča naj se reformirajo tako,
da bodo imela vsa internate in naj bodo
prvenstveno v Beogradu in sedežih banovin.
Učne moči na učiteljiščih naj tvorijo v pre¬
težni večini profesorji pedagogi. Vpis dijakov
na učiteljišča naj izvrši ministrstvo prosve¬
te, ki naj razdeli sprejete dijake po učitelji¬
ščih tako, da bo na vsakem učiteljišču soraz¬
merno število dijakov iz vseh banovin. Na
učiteljišča naj se sprejemajo prvenstveno
otroci učiteljev.

33. V interesu državne in nacionalne
vzgoje naj se urede osnovne šole za narodne
manjšine na podlagi zadnjega ljudskega šte¬
tja in v zvezi s §§ 45 in 46. zakona o narod¬
nih šolah.

34. Ministrstvo prosvete naj izposluje pri
ministrstvu financ, da se vrne učiteljstvu
znesek 360 Din, vplačan za uradniško zadru¬
go, ker ogromna večina učiteljstva ni včla¬
njena v tej zadrugi in ker imajo učitelji
svoje kreditne zadruge.

kot daljne nebo, nam je pokazal način obče¬
vanja s kmetom, utemeljil izraz spoštovanja
do dela njegovih prednikov ter izdal način,
kako pomagamo orati ledino sedanji in bodo¬
či generaciji, predvsem dekletom v gospodinj-
sko-nadaljevalni šoli. Ko bi širše plasti spozna¬
le pomen prvobitnega, nepokvarjenega kmet-
stva za zdrav organizem človeške družbe ter
pravo bistvo kmetskega stanu, bi kmet pre¬
jel najvišje priznanje v tem, da bi njegovi
sinovi in hčere umirali na rodni grudi, uživa¬
joč pozicijo, ki jim gre, ne pa v žrelu tovarn
in pod pritiskom velemestne atmosfere. Sled¬
njič nas je seznanil še s pravilnikom za gosp.
nad. šole, s poslovanjem na teh šolah.

Kako ohranimo našim domovom prava
kmetska dekleta, jih vzgojimo, da postanejo
dobre žene. blage matere in pridne gospodi¬
nje, ki bodo znale prenesti morečo krizo s
pravim optimizmom ter sebi in družinici pri¬
čarati jasen pogled v bodočnost, ni samo po¬
vedala, nego tudi praktično pokazala vodite¬
ljica tečaja, ga. Anka Mešičkova v svoji gosp.
nad. šoli v Krčevini. Naj izdam vzklike tova¬
rišic: »Mešičkovo poslušati je užitek!« —

»Njene ure so vedno prekratke« — »Kakšno
solnce jc šele v svoji družini«.

Odsev kmetske duševnosti v materialni
kulturi je plastično orisal prof. Fran Baš. V
duhu nas je vodil v zajetek narodopisja, v
dobo romantike — od črnih, s sajastimi gro¬
zdi okrašenih dimnic-kuhinj do modernizira¬
nih hiš današnje dobe, svojstveno orisal tip
alpske in srednjedonavske ali nižinske hiše,
pokazal vsako, tudi najneznatnejšo vas v vsej
originalnosti, z vsemi običaji, govorico, nošo,
poslopji, pohištvom in dekorativno umet¬
nostjo ter nam odkril idile, ki jih danes več
ne vidimo. Ker je sam vse prehodil in doživel,
so nas njegova predavanja zanesla v srečno
dobo, ko smo v zapečku poslušale deda in ba¬
bico. V muzeju nam je poleg drugega pokazal

35. Administracija naj se razbremeni na
ta način, da se izvrši razpis v banovinskih

e nih listih, ki naj redno izhajajo. Stati-
sticni podatki naj se omejijo na najpotreb¬
nejše. Učiteljske plače naj se izplačujejo pra¬
vočasno.

36. Učiteljstvu naj se vrne odtegnjena
stanarina od 1. aprila do 1. oktobra 1931., a
posebno v onih banovinah, kjer ni bila izpla-
1939 tudi od L ok tobra 1931. do 1. aprila

37. Učiteljstvu, ki je dodeljeno v mini¬
strstvu prosvete, pri prosvetnih oddelkih in
pri šolskih nadzornikih, naj se nakazuje sta¬
narina onega kraja, v katerem službujejo,
bodisi iz občinskega, banovinskega ali držav¬
nega proračuna.

38. Glavnemu odboru se nalaga, da drži
vse umestne zahteve, iznešene v resolucijah
in v predlogih banovinskih skupščin, ki niso
vnešeni v to resolucijo, v evidenci in jih
skuša realizirati.

Praktični tečaj za učitelje

v Št Juriju

*

kmetsko-nadaljevalnih šol
ob Juž. žel.

Udeleženci tečaja.

V soboto 20. t. m. se je zaključil strokov¬
ni praktični tečaj za učitelje kmetsko nadalje¬
valnih šol, ki se je vršil od 13. VII. na bano¬
vinski kmetijski šoli v Sv. Juriju ob J. ž. Tečaj
je priredil kmetijski oddelek Dravske bano¬
vine izključno za učitelje narodnih šol, ki po¬
učujejo na kmetsko nadaljevalnih šolah ali
samo nameravajo sodelovati pri istih.

Tečaj je vodil ravnatelj imenovane šole
g. ing. Petkovšek, ki je predaval in vodil prak¬
tični del iz sledečih predmetov: poljedelstvo,
travništvo, gozdarstvo, kmetijsko gospodar¬
stvo, kmetijsko pravo ter zadružništvo. G.
ing. Kropivšek je predaval živinorejo ter če¬
belarstvo. V večjih in manjših ekskurzijah je
praktično podal sliko vzorne živinoreje, ki je
razvita v okolici, zlasti razliko med vzorno
živinorejo na šoli ter živinorejo pri posestni¬
kih, kar je bilo tem važnejše za tečajnike, da
so si mogli ustvariti sliko, kaj se da izvesti
pri kmetu ter kako. Strokovni učitelj g. Var¬
djan je obravnaval botaniko, vrtnarstvo ter
vinogradništvo in kletarstvo. Posebno pozor¬
nost so posvečali vsi tečajniki njegovim iz¬
vajanjem o modernem vrtnarstvu in njego¬
vem pomenu v kmetsko-nadaljevalnih šolah
ter perutninarstvo.

Obravnavali so se vsi predmeti, ki se
upoštevajo v kmetsko nadaljevalnih šolah in
to teoretično in praktično. Žal, da je bilo za
to ogromno snov premalo časa. Marsikaj bi
nam gg. predavatelji še praktično pokazali in
izpopolnili, če bi imeli več časa. Saj je vla¬
dalo med tečajniki za vse predmete izredno
zanimanje, kar dokazuje, kako resno se je
učiteljstvo zavzelo za dvig kmetskega stanu
in kako se vedno bolj širi krog resnih delav¬
cev pod vodstvom g. svetnika Krošla, ki po¬
sveča kot referent za kmetsko nadaljevalne
šole vso pozornost in skrb ne le šolstvu sa¬
memu, ampak vsakemu sodelavcu.

Poleg lepo uspelega tečaja treba vsekakor
izreči posebno zahvalo ravnateljici gospodinj¬
ske šole v Št. Juriju ge. Premrov, ki je tako
ljubeznivo skrbela, kljub majhnemu proraču¬
nu, za naše tečajnike.

Tečaja so se udeležili sledeči tovariši:
Bončar, Ljubič, Trobiš, Kotnik, Prislan, Slog-
nik, Tomšič, Šemrou (v drugi vrsti od leve);
Poznik, Bunc, Novačan, 'Križman, Grubelnik,
Stanjko, Nanut, Kopriva, Ferenčak, Mihov,
Grum (v drugi vrsti); Novak, Rusjan, strok,
uč. Vardjan, ravnatelj ing. Petkovšek, prof.
Koprivšek, tov. Gosak in Logar.

Ob zaključku nas je posetil načelnik
kmet. oddelka kraljevske banske uprave gosp.
ing. Zidanšek, kmet. svet. g. Krošl in sreski
načelnik g. Maruš.

S prisrčnimi nagovori in zahvalo smo ob
skupnem kosilu zaključili pettedensko delo,
ki naj prinese koristi našemu kmetskemu
ljudstvu.

Želeti bi bilo, da se vrši v jeseni še spe-
cijalni tečaj za živinorejo na kmet. šoli na
Grmu ter za vinarstvo in sadjarstvo na vi¬
narski in sadjarski šoli v Mariboru. Oba te¬
čaja naj bi bila nadaljevanje in zaključek šest-
tedenskega tečaja v Št. Juriju ob Juž. žel.

Naznanilo!

Tvrdka

Miloš Karnižnik

P. Sterka nasl. vljudno naznanja,
da se je preselila iz št. 18 na št. 8 na
Starem trgu (za 4  hiše proti Mestnem
trgu) v lastne prenovljene prostore.

tudi plodove lastnega truda, jaz pa sem zasle¬
dila — rojaki, glavo pokonci! — podroben
načrt hišice iz naše vasi.

O faktičnem stanju našega narodnega in
kmet. gospodarstva nas je poučil prof. ing.
Primož Simončič, ki je podal tudi migljaje za
izboljšanje. (Pravilno gnojenje, oranje, izbolj¬
šanje travništva, centralizacija mlečne trgo¬
vine, perutninarstvo ter trgovina z jajci, pred¬
nosti Štajerske kot ugodnega sadjarskega te¬
ritorija, vinogradništvo, pomen kletarskih za¬
drug, etc.) Da bodo padle njegove besede na
čim rodovitnejša tla, smo si ogledale sadjar¬
sko in vinarsko šolo v Mariboru, odkoder
smo se vrnile v najboljšem razpoloženju.
Sadje v kleti nam je res teknilo o dobrotah
pri mizi pa raje molčim, sicer me bo kdo ob¬
dolžil, da nisem več antialkoholistka ...

Da biva samo v zdravem telesu zdrav
duh, smo sicer že vedele. Kako obdržati obo¬
je na primerni višini zlasti v kmetski hiši, sta
nas poučila šef higienskega zavoda. Dr. Vrto¬
vec, ki nam je s pomočjo oskrbne sestre po¬
kazal »obrede«, ko doživi družinica »veseli
dogodek« — in primarij dr. Josip Benčan, ki
nas ie v porodnišnici seznanil z vsemi pri¬
pravami nanj in s potekom, oziroma s prvimi
uslugami naoram novemu občanu. Vzklik ko¬
legice : _ »Kako veliko nalogo vrši medici¬

na«! — bodi obema v priznanje, nc za preda¬
vanja, temveč za način predavanj!

Bistvo skrbstva za one bedne, ki bi jim
brez nomoči bila ogrožena eksistenca, nam je
razložil šef za socialno skrbstvo — Brandner.
Nazadnje nas je nagradil z ogledalom mestne¬
ga mladinskega doma. Duševni užitek mora
nuditi pogled na mladino v ženskem para¬
dižu — v bazenu, pesku, na igrišču in te!o :
vadišču. Z zanimanjem smo si ogledale tudi
lepe, udobno urejene notranje prostore; vse
pa smo iskreno obžalovale, da ni bilo več v

zavodu simpatične bele vrane — cigančka, ki
ne laže.

Poleg predavanj, ki so trajala vsak dan
od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure so nam
predavatelji privoščili tudi nekaj daljših eks¬
kurzij. Obiskale smo predilnico in tkalnico.
Bombaž — preja — platno. Brnenje strojev
— mehansko gibanje rok — akordno delo, —
mrzlično delovanje možganov, reprodukcija
predstav in pojmov — pa vendar je vse le
izpopolnitev kolovrata in statve — žal brez
pravljic, petja in smeha.

V tvornici »Zlatorog« smo spoznale se¬
stavine dobrega pralnega mila, hm — pa tudi
privlačnost toaletnih mil in krem. Kaj hočete,
smo pač ženske! I, v tvornici so menda po-
gruntali naše želje ter podarili vsaki ličen za¬
vojček.

Prijetnega oddiha po vročem popoldnevu
smo bile deležne na Mariborskem otoku, prak¬
tično z estetskim pa smo združile v dreves¬
nici br. Dolinšek, kjer so nas zlasti vrtnice,
visoke in pritlične naravnost očarale.

Razstava ročnih del pod naslovom »Žena
in domača obrt« v Vesni je pokazala, da žen¬
ske res nekaj znamo, krasno moderno po¬
hištvo v orientalskem slogu pa je marsika¬
tero uspavalo v kraljestvo sanj in hrepenenj.

Glasna vožnja v Ruše' je celo šoferjema
pregnala spomin na krizo, s kemijo pa je šlo
kljub dobri razlagi precej slabo. Pa kdo bo v
tovarni, za apneni dušik, 10 korakov od
3000° C brihten?

Ko sem novo palačo osnovne šole kra¬
ljeviča Andreja v Rušah primerjala z našo,
sem se nehote spomnila razmerja med patri-
ciji in plebejci. Gospodinjsko nadaljevalna
šola v istem poslopju ima vse pogoje za dobro
očesno prebavo. Menda bi v teh luksuznih
prostorih teknila vsaka, tudi najslabša jed.

Končno naj omenim še to, kar je učitelj¬
stvu najbližje, to je naš krasen Učit. dom v
Mariboru. Oris s sliko je bil že objavljen v
»Učit. tovarišu«. Moj namen je, podati vtise
pri pregledovanju našega, prav našega, tako
lepega krova. Ne morem jih točno opredeliti
— čutila sem ponos, samozavest, občudova¬
nje, hvaležnost do tistih, ki so mu položili
idejni temelj — in ljubezen, saj če ni to naš
rodni, je pa stanovski in tovariški dom.

Kdor si sedaj predstavlja trumo zamišlje¬
nih, resnih, v pouk zamaknjenih učiteljic z
naočniki, se presneto moti. Poleg šegavega
pripovedovanja že omenjenih predavateljev,
v prvi vrsti ge. Mešičkove, g. svetnika Krošla
sta skrbela za primerno dozo dobre volje no¬
ša »per-ti« kontrasta, suha gorenjska Vida in
okrogla belokranjska Pepca. Ker niso spanja
naznanjale trombe in sirene, je ostalo to vpra¬
šanje nerešeno, vratarsko in lekarniško noč¬
no službo so pa vestno vršile stanovalke
»spalnice sploh«.

Za očesne, nosne in ustne potrebe celo¬
kupnega organizma je skrbela izborna kuhinja
že prej omenjene ravnateljice Vesne ge.
Pernetove.

Na poslovilnem večeru pri Balonu nismo
samo zalili »ta vel’ke žlice z glažkom« Bizelj-
čana. temveč smo med smehom in petjem po¬
kopali tudi ves tečajni pelin. V resnih govo¬
rih smo se spomnili vseh tistih, ki so omogo¬
čili tečaj, t. j. kr. b. uprava z g. svetnikom
Krošlom, katerega uvidevnost in naklonje¬
nost poznajo vse gosp. nad. šole Dravske ba¬
novine, dalje predavateljev in končno one, ki
nam je osladila bivanja v Vesni, ravnateljice
ge. Pernetove.

Vsi ste dovršili v malem času ogromno
delo, vsem hvala! — vsem vsaj v duhu na svi¬
denje, pa ne več v teoriji, temveč v praksi!

Stran 4.

»UČITELJSKI TOVARIŠ.

Štev,  3.

Knjigarna

Učiteljske tiskarne v Ljubljani

POZOR!

Učiteljstvu

mariborskega

okrožja!

je otvorila v začetku julija

v Mariboru

v Gornji Gosposki ulici št. 44

svojo podružnico

Pozivamo učiteljstvo, da prečita zadevno okrožnico,
ki so jo te dni prejele vse šole mariborskega okrožja

Splošne

— Gg. šolski upravitelji se naprošajo, da
odpošljejo plačilne sezname za mesec okto¬
ber 1932. (enojnike in dvojnike) do 5. sep¬
tembra t. 1.

Dvojnike za september odpošljite po iz¬
vršenem izplačilu!

Ob tej priliki opozarjamo, da je priložiti
tozadevna pooblastila za one gg. učitelje, ki
ne podpišejo lastnoročno enojnika. Is to tak o
je priložiti pooblastila k dvojniku za one, ki
tega sami ne podpišejo in ne dvignejo lastno¬
ročno prejemkov.

— Nov šef personalnega odseka v pro¬
svetnem ministrstvu. Z odlokom ministra
prosvete je za šefa personalnega odseka
osnovnošolskega pouka v ministrstvu pro¬
svete imenovan Vasilije Gjurdjič.

— »Matični listi«. Kraljevska banska
uprava je odredila z odlokom 'IV No. 12.981/2
z dne 23. avgusta 1932, da se postopoma
opuste »Matični listi« in se s šol. letom
1932./33. uvede za novince »Katalog«, tako
da bo v 8. letih uveden »Katalog« za vsa šol.
leta na osnovnih in višjih narodnih šolah. —
Gg. upravitelji, naročite torej za novince
»Katalog«, ki ima na ovojni poli prostor za
3 učence (vložna pola pa za'6 učencev). »Ma¬
tične liste«, ki jih imate še v zalogi, uporab¬
ljajte za podatke ob priliki preselitev učencev.

Obenem opozarjamo gg. upravitelje, da
se uvedejo namesto »Izkazov« lične »Knji¬
žice za učence narodnih šol«, ki bodo v krat¬
kem dotiskane.

— Ročni katalog za 1932/33 bo te dni do-
tiskan. Ali ste si ga že vsi naročili? Kdor si
ga še ni naročil, naj se požuri, ker je naklada
omejena, Ročni katalog pa za vsakega zelo
koristen.

— Moji prejemki v šol. letu 1932/33 je
naslov tablice, v katero se upisujejo prejemki
in odtegljaji za posamezno učno osebo ter je
tudi na njej razvidno, kdaj dospejo per. po¬
viški in višji položaj. Vsaka učna oseba naj bi
si omislila to tablico, ki naj se hrani na šoli
kot kartoteka poleg »Pregleda o dospelih po¬
viških«, ali naj si jo izpopolnjuje vsak posa¬
meznik in jo hrani v listnici Ročnega katalo¬
ga. — Tablica stane 50 par in se dobi v Uči¬
teljskih knjigarnah v Ljubljani in Mariboru.
Gg. šolski upravitelji naročite tablice za vse
učiteljstvo svoje šole.

— Šolnina na meščanskih šolah. Za vpis
na meščansko šolo se plačuje šolnina po na¬
stopni razpredelnici: Ako znaša davek na

leto preko 300 do 500 Din je šolnina 50 Din,
preko 500 do 750 Din je šolnina 62.50 Din,
preko 750 do 1000 Din je šolnina 75.— Din,
preko 1000 do 1500 Din je šolnina 100.— Din,
preko 1500 do 2500 Din je šolnina 125.— Din,
preko 2500 do 4000 Din je šolnina 150.— Din,
preko 4000 do 6000 Din je šolnina 175.— Din,
preko 6000 do 9000 Din je šolnina 200.— Din,
preko 9000 do 12.000 Din je šolnina 225 Din,
preko 12.000 do 15.000 Din je šolnina 250 Din,
preko 15.000 Din od vsakih 1000 še po 10 Din.
Po pravilniku o plačevanju šolnine z dne
20. aprila 1932. mora vsak učenec ob prijavi
za vpis predložiti potrdilo pristojne davčne
oblasti o višini neposrednih davikov. — Za
učence državnih, banovinskih in občinskih
uslužbencev, ki plačujejo le uslužbenski da¬
vek, izdaja potrdila pristojni državni ali
samoupravni urad, pri katerem prejemajo
roditelji plačo. Ako plačujejo roditelji razen
uslužbenskega davka še kak drug davek, mo¬
rajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada.

Po pooblastilu bana
načelnik prosvetnega oddelka:

Mazi, s. r.

— Ravnateljstvo drž. učiteljišča (preje
moškega in ženskega) v Ljubljani naznanja,
da se prične novo šolsko leto dne 3. septem-

vesti.

bra 1932. Ta dan bo od 9.—12. ure priprav¬
ljanje v 1. razred učiteljišča, kamor se spre¬
jemajo izpod 17 let stari učenci (učenke) s
srednješolskim nižjim tečajnim izpitom, ki
so telesno za učiteljski stan sposobni in imajo
posluh za petje in glasbo, kar bodo takoj po
prijavi ugotovile posebne komisije. Za prijavo
je potrebna s 5'— Din kolkovana prošnja s
priloženim spričevalom in rojstnim listom.
Dokončno vpisovanje v 1. razred bo nato
5. septembra od 9.—12. ure v ravnateljevi pi¬
sarni. Vpisovanje v 2.—5. razred učiteljišča
in 2.—4. razred vadnice bo 6. septembra od
8.—12. ure v prostorih dotičnih razredov. Vsi,
ki bodo vpisani v 1.—5. letnik, plačajo 50'—
dinarjev za kolek na prijavo, Din 20'— za
zdravstveni fond in Din 30'— za tiskanice,
učila in knjižnico, skupno Din 100'—. Poleg
tega je treba takoj pri vpisu plačati šolnino,
ki se odmerja po s seboj prinešenem potrdilu
o višini letnega davka staršev. Potrdila izda¬
jajo na podlagi posebne prošnje pristojni
davčni uradi, za uradnike pa oni uradi, kjer
prejemajo plačo. Ponavljalni izpiti in oni ne¬
ocenjenih bodo 1. in 2. septembra po redu, ki
bo objavljen od 24. avgusta naprej v veži šol¬
skega poslopja. — Ponavljalni diplomski uči¬
teljski izpiti se bodo pričeli 31. avgusta ob
8. uri zjutraj. Kdor ne pride pravočasno, je
odstopil od izpita.

— Angleške šole v Jugoslaviji. V Beo¬
gradu izhajajoči angleški polmesečnik »South
Slav Herald« je objavil vest, da se v bližnjem
času otvorijo v Jugoslaviji prve angleške šole
in sicer v Beogradu, Zagrebu, v Novem Sadu
in v Ljubljani.

— Zahvala. Dne 31. julija je v Stavči
vasi, občina Dvor, požar uničil 9 posestni¬
kom 29 stavbnih objektov. Med pogorelci je
tudi večje število šolske dece. Te se je takoj
spomnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, ki
je prizadetim poslala večjo količino novih
učnih knjig, atlasov, zvezkov, risank, svinč¬
nikov, peresnikov, peres in radirk ter na ta
način preskrbela vse otroke pogorelcev s šol¬
skimi potrebščinami za vse leto. V imenu
šole in pogorelcev izrekam darovalcu naj¬
iskrenejšo hvalo, našo tvrdko pa, ki nas
pozna tudi v potrebi in nesreči, vsem šolam
najtopleje priporočam! — Za otroke bi rabil
sedaj še nekaj nahrbtnikov ali aktovk (rablje¬
nih), map za zvezke in škatelj za peresnike.
Če ima kateri tovariš kaj primernega, ga pro¬
sim, naj pošlje to službeno na našo šolo.
Šolsko upravitelj stvo Dvor (pri Žužemberku).

C. Dequal.

— Prenehanje pravice do uživanja natu¬
ralnega stanovanja. Ministrstvo prosvete je
odredilo, da preneha pravica do uživanja na¬
turalnega stanovanja z onim dnem, s katerim
je bil učitelj v dosedanjem službenem kraju
razrešen službene dolžnosti. S tistim dnem
preneha tudi pravica uživanja stanovanja nje¬
govi družini.

—• Ljubljanski mednarodni velesejem. Od
dne 3. do 12. septembra t. 1. se bo vršil jesen¬
ski velesejem v Ljubljani. Kakor že druga
leta, bo tej gospodarski prireditvi tudi letos
priključenih več gospodarskih in umetniških
razstav. Za šolsko mladino je določena zni¬
žana cena po 3 Din, spremljajoči učitelji pa
so vstopnine prosti. Obisk velesejma se lahko
uporabi kot poldnevna, odnosno celodnevna
poučna ekskurzija.

— Nespametno bi bilo, ako si pred pri¬
četkom šolskega leta ne uredite Vaše frizure,
ker tudi ta spada k Vaši zunanjosti! Zato se
potrudite v damski česalni salon Gjud Ale¬
ksander, Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg
kino Matice), kjer Vam za ceno' Din 160 na-
rede res trpežno trajno ondulacijo, s katero
boste nad vse zadovoljni!

Osebne

PREMESTITVE UČITELJSTVA.

Z novim šolskim letom so premeščeni na¬
slednji osnovnošolski učitelji in učiteljice:

Leon Dobnik iz Stranic v Slovensko Bi¬
strico, Franc Golež iz Št. lija k Sv. Trojici
nad Mariborom, Marija Kožuh iz Dobrove k
Sv. Jurju v Slovenskih goricah, Franc Ločni-
škar s Turjaka v Mavčiče v kranjskem srezu,
Alojzij Lavrenčič iz Bevk v pisarno sreskega
šolskega nadzorstva za ljubljansko okolico in
pisarno prosvetnega oddelka banske uprave,
Bogomil Medvešček iz Trebeljnega v Javorje
v litijskem srezu, Adolf Sokol in Antonija So¬
kolova iz Kotelj v Limbuš pri Mariboru, Ma¬
rija Šteblaj iz Tomišlja v Zg. Šiško, Angela
Hafner iz Šmartna pri Kranju v Sv. Lenart
nad Laškim, Amalija Prevec iz Predoslja v
Artiče pri Brežicah, Marta Ankele iz Križ pri
Tržiču v Tepanje v konjiškem srezu, Rudolf
Bratok z Bleda v Cerknico v logaškem srezu,
Helena Čolnar iz Dokležovja v Predoslje pri
Kranju, Marija Dolenc s Planine k Sv. Mar¬
jeti niže Ptuja, Pavla Jakelj iz Starega trga
v Inje v novomeškem srezu, Antonija Lenar¬
čič iz Dobrove v Zg. Šiško, Ludvik Mašata
iz Tvrdkove v Luče v gornjegrajskem srezu,
Pavla Penko iz Dragatuša v Petrovo vas v
črnomeljskem srezu, Ivan Perko iz Telč v
Vrhpolje v kamniškem srezu, ravno tako Fra¬
nica Perkova, Marija Soban iz Dragatuša v
Dobliče v črnomeljskem srezu, Danica Vra-
neševid iz Dobrovnika v Bojance v črnomelj¬
skem srezu, Danica Gostinčar iz Dola v Svetli
potok v kočevskem srezu, Dušan Bavdek iz
Brige v Leskovec pri Krškem, Rudolf Čeho¬
vin iz Radmožancev v Veliko Polano v dol-
njelendavskem srezu, Vladimir Dermota iz
Polane na Turjak v kočevskem srezu, Maks
Dominkuš iz Koprivnice v Ljutomer, Vida
Hiršman iz Artič v Bohinjsko Srednjo vas,
Edvin Klement iz Selc v Železnike, Edmund
Kmecl in Božena Kmeclova iz Pilštanja v
Dobovec v krškem srezu, Franc Kramar iz
Škalskega Cirkovca v Škale, Josipina Lasič-
Krivograd iz Mozirja v Guštanj, Josip Križ¬
man iz Gornje Ponikve v Selnico pri Mari¬
boru, Mihael Lenardič iz Svetlega potoka v
Naklo pri Kranju, Ana Lipovšek iz Sv. Ju¬
rija pod Kumom k Sv. Ani pri Tržiču, Josip
Novačan od Sv. Marjete pri Ptuju v Laporje,
Pavla Perper iz Ambrusa v Dobrnič v novo¬
meškem srezu, Vaclav Požar iz Most v
Adlešiče v črnomeljskem srezu, Karl Prah
iz Svetin v Majšperg, Ana Radanovid iz
Leskovca v Sromlje pri Brežicah, Fran San¬
cin iz Sv. Barbare v Slov. goricah v Ptuj -
okolica, Gabrijela Skok iz Žič v Šmartno
pri Slovenjgradcu, Ivan Štibler iz Turnišča
v Kapele pri Brežicah, Andrej Štefanciosa iz
Kuzme v Studenice, Olga Tominc iz Bakovca
v Reko v mariborskem srezu, Marija Urban¬
čič iz Gaberja v Št. Peter v novomeškem
srezu, Adela Vujčič iz Artič na Studenec-Ig
pri Ljubljani, Miroslav Vihar iz Loke v Do¬
lino v dolenjelendavskem srezu, Josip Virnik
iz Tribuča v Velesovo pri Kranju, Gabrijel
Lumbar iz Velesovega v Tribuče v črnomelj¬
skem srezu, Natalija Zupančič iz Zg. Šiške
v Tomišelj v ljubljanskem srezu in Milka
Kemperle iz Ulčinja v Kapelo v ljutomerskem
srezu.

—i Premestitve učiteljev. Z odlokom mi¬
nistra prosvete so premeščeni naslednji uči¬
telji, odnosno učiteljice: Anton Mauko iz

Ormoža v Maribor, Zora Kakovin - Iskra iz
Trbovelj v Kreko v Drinski banovini, Anto-
nija Porenta iz Predoselj na Rab v Savski
banovini, Milovan Nerat iz Domove v Kren-
to v Moravski banovini, Ivan Christ iz Štri-
gove v Čakovec in Otilija Zemljak iz Kakorja
pri Ogulinu v Poljane pri Logatcu.

—i Napredovali so učitelji (-ce) v V. sku¬
pino: Gorjup Alojzij. Tratar Josip, Antončič
Marija Piler Ivana, Grm Franc, Slapšak Julij,
Račič Marija, Rupnik Marija.

V VI. skupino: Lendovšek Ljuba, Kafol
Ciril, Komar Marija, Lapajnar Viktor, Savnik
Olga, Živko Janko, Hofbauer Alojzij, Pipan
Gabrijela, Žerjav Janez, vuč.

V VIII. skupino: Kotnik Ana, Kotnik Eli¬
zabeta. Bregant Oskar, Bitenc Ivan, Černigoj
Karel. Nedeljko Hildegarda.

V IX. skupino: Dovnik Ivan, Juvanec Sta¬
nislava, uč. ž. r. del.

Učiteiiski pravnik.

—§ Pregled dospelih poviškov plače in
položajne skupine naj si naroči vsaka šola,
ker nudi točen pregled. Priporočajte »Pre¬
gled« tudi drugim uradom v okolišu, ker je
»Pregled« prikrojen za vse stroke uradništva.

—§ Napredovanja. — Prošnje za višjo
položajno skupino označujte z A in B in si¬
cer kolkovano z A, nekolkovano z B ter pri¬
loge z A/l itd., ker je tako odrejeno z okrož.
razpisom prosvetnega oddelka kraljevske ban¬
ske uprave, po katerem se je točno ravnati.

§ Osnova za odmero pokojnine je plača
in polož. doklada  one skupine, v kateri
je bil uslužbenec ob upokojitvi, tako določa
nov 7. odstavek § 263. urad. zakona, ki je
dodan s § 62/9. f i n. z a k o n a za leto 1932./33.,
ki je stopil v veljavo 1. aprila 1932 in se glasi:

»Če se uslužbenec upokoji pred po¬
tekom roka enega leta  iz odstavka
(1.), je vzeti za osno  vo  za odmero količine
osebne pokojnine njegovo plačo in polo¬
žajno doklado  skupine, v kateri je bil
ob upokojitvi. Rodbinska pokojnina se od¬
meri po odredbalb § 139. od prejemkov, po
katerih se odmerja vplačevalcu osebna po¬
kojnina; toda rodbina mora vplačati naknad¬
no prispevke (vloge) od dne napredovanja v
višjo skupino do dne smrti, če je umrl usluž¬
benec, od katerega izvaja rodbina pravico,
kot aktiven uslužbenec, od dne napredovanja
do dne upokojitve pa, če je umrl uslužbenec,
od katerega izvaja pravico, kot upokojenec.«
(Službeni list kos 28. iz 1. 1932.)

Po tej novi določbi je torej jasno, da
pripada za pokojnino plača in polož. dokla¬
da, za katero ima uslužbenec dekret, ne glede
na to, ali uživa te prejemke ali ne. S tem je
rešeno vprašanje pripadnosti pokojnine po
V. skupini onih, ki so napredovali v to sku¬
pino v poslednjem času in imajo polna
leta službe  (35).

—§ Povračilo selitvenih stroškov držav¬
nim uslužbencem ob upokojitvi. Z odredbo
točka a), odst. L, člena 25 Uredbe o povrnitvi
potnih in selilnih stroškov državnih uslužben¬
cev br. 84600/1 z dne 12. dec. 1931. je priznana
pravica do povrnitve selilnih stroškov od me¬
sta službe do kraja stalnega stanovanja onim
penzijonistom, ki so upokojeni s polnimi služ¬
benimi leti in njegovi družini za slučaj nje¬
gove smrti. Z ozirom na odlok obče seje
Glavne kontrole br. 26417 z dne 21. jun. 1921
in na osnovi odstavka 1. člena 46. uredbe 0
povračilu potnih in selilnih stroškov državnim
uslužbencem Br. 84600/1 z dne 12. dec. 1931
pojasnuje ministrstvo prosvete z odlokom
P. br. 2280 z dne 19. febr. 1932., da se po od-
redbi br. 84600/1 z dne 12. dec. 1931 smatrajo
oni upokojenci, katerim je z odredbami § 133
zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, pri¬
znano 95 %  od plače kot penzijska osnova
brez ozira na število efektivnih službenih let
v državni službi.

O UČITELJSTVU IZ PROSVETNIH
PISARN.

V »Učiteljskem Tovarišu« št. 1. od 28. '■
1932. smo pod zgornjim naslovom čitali, da
je učiteljstvo iz prosvetnih pisarn prikrajša¬
no na prejemkih za stanarino in draginjsko
doklado, ako je pisarni dodeljeno iz nižjega
draginjskega razreda. Mislim, da ne bo indi-
skretna konstatacija, da je omenjeno učitelj¬
stvo po svojem položaju v sreskib prosvetnih
pisarnah zapostavljeno tudi za ostalim admi¬
nistrativnim uradništvom v pogledu izvrše¬
vanja službe.

V prvi vrsti mislim na opravljanje takih

poslov, ki niso v zvezi s kvalifikacijo, spo¬
sobnostjo in položajem učiteljstva. Odstavek
3. § 70. U. Z. sicer določa: »Če zahteva služ¬
bena korist, da mora uslužbenec na pozi'
svojega starejšine opravljati tudi one službe¬
ne posle, ki spadajo v obseg njegovega
dela«, ampak je to uporabljati le v izjemni
slučajih. Pri aplikaciji te določbe pa m°/
biti starejšina uvideven ter upoštevati P f !”
cip, da ne sme uradnika v službi ponižni 1
pod njegovega dostojanstva. Okvir dos^-P
stva pa je navadno pri vsakem uradu dr
gačnega obsega. ^

V nekaterih sreskih prosvetnih pisarn 1 ^,
učiteljstvo redno vrši poleg drugega tu  v
službo pri hišnem telefonu, prinaša P° st0

Izšli so

v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani

PRAVILNIKI

o zdravstvenem pregledu dece za
vpis v osnovno šolo

ter

o postopanju z defektno deco v
osnovnih in specialnih šolah

Zbirka je nujno potrebna

vsem šolskim upravitelj stvom, šolskim in njih nado-
me s tuj očim zdravnikom, krajevnim šolsk. odborom
ter učiteljstvu osnovnih šol in šol za defektno deco

CENA ZBIRKI: broširani 34 Din, v platno vezani 42 Din

Upraviteljstva prejmejo zbirko na ogled
Naročila sprejema

Knligarn^UflteliSjketiska^nevUubjlani
Frančiškanska ulica št. 6

/se muzikali] e se dobe v knjigarni Učiteljske tiska* 11 ®*
Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno*

Štcv^.

, lstv0  in jo tudi odnaša, piše naslove
^kuverte in jih po kuvertiranju aktov tudi
na  • Ponekod vršijo učiteljice prii dežurni
k p !'bi funkcijo tipkarice, kjer se lahko pri-
s U ,ri da je dežurni uradnik X. pol. skupine,
tipkarica-učitcljica pa VI. ali celo V.

i' skupine.

Redno uporabljanje učiteljstva za take

i.žbe je smatrati za zapostavljanje, ni pa
tudi ekonomično.

»UČITELJSKI TOVA RIŠ«

naše mladine, ga zopet vrne isti mladini v
knjigah, ki jih izdaja po neverjetno nizkih
cenah. Zato morajo ostati — žal — vse proš¬
nje za podpore pri nas brez odziva.

Odbor »Mladinske Matice«.

TRETJI LETNIK »NAŠEGA RODU«.

.etnik »Ni

vzbudil pri učiteljstvu precej pelemi-

iL-« ---

Stran 5.

Zadnji letnik »Našega rodu« je
udil pri učiteljstvu
tke, mnogo navdušenja na eni strani

i n rr»rv/-» - 1

tfjša gospodarska orgaitsteaciia.

—g ŠE JE PROSTORA za sprejem dija¬
kov v penzijonat Učit. doma v Mariboru. Pri¬
poročite ga svojim znancem, katerih dijaki
^udirajo v Mariboru!

—g Prijavite svoje in svojih sorodnikov
dijake za sprejem v penzijonat Učiteljskega
doma v Mariboru! Pišite po prospekt na na¬
slov: Penzijonat Učit. doma v Mariboru, Ko¬
sarjeva 41.

—g Za opremo Učit. doma v Mariboru so

darovali 245'50 Din v spomin svojih pokojnih
tovarišev na predlog tov. Pučelika učitelji ju¬
bilanti, ki so proslavljali 14. avgusta v Mari¬
boru 40-, oziroma 421etnico mature na mari¬
borskem učiteljišču. — Kakor vsako leto, tako
so tudi letošnje počitnice skupno slavili neka¬
teri letniki obletnico mature. Nobena skupina
pa se ni spomnila ob takih prilikah naših' do¬
mov s kakim darom. Zato vsa čast tem ideal¬
nim veteranom našega stanu in njihovi sta¬
novski zavednosti. Ničesar nimajo pričako¬
vati za se od našega doma. In kljub temu, da
ni še nobeden prejel do tistega dne pokojni¬
ne za tekoči mesec, so položili lep dar na ol¬
tar stanovske skupnosti. — In drugi?!

—g Učiteljska gospodarska poslovalnica
v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica

Št. 6/1 poziva vse krajevne šolske odbore, šol¬
ska upraviteljstva tovariše in tovarišice, da
naročajo vse šolske potrebščine potom
{j. G- P. in tako pomagajo graditi naš dom.
Zrno do zrna . . . Prosim« pa nujno vse na¬
ročnike, da nam pošiljajo vsa naročila v
dvojniku — saj je v vsakem naročilnem
zvezku indigo papir — in nam tako prihra¬
nijo večkrat zelo zamudno prepisovanje.
Kdor nima naročilnega zvezka, naj piše do¬
pisnico, da mu ga pošljemo.

Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani
reg. zadr. z om. zav. Vse člane, ki še niso
vrnili pristopnic, prosim, da jih pošljejo čim-
preje na naslov: Lavrič Pavel, Ljubljana, Du¬
najska c. 17. — Na isti naslov naj se obračajo
tudi vsi tovariši in tovarišice, ki žele informa¬
cij glede zavarovanja svojih otrok.

—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste dobili položnice za nakazilo 271.
do 273. smrtnega slučaja (Ivana Rupnik, Kam¬
nik; Lucija Božič, Ljubljana in Mirko Kre¬
gelj, Črnomelj). Člansiki prispevek znaša za
samce 16 Din, za zakonske pare 31 Din. Tisti,
ki imate večje zneske v zaostanku, ste pre¬
jeli posebna obvestila s položnico. Položnice
za junij in julij ste prejeli v zadnjih dneh
julija. Od teh položnic in še iz maja pogreša
zadružna uprava skoro polovico v znesku
okrog 50.000 Din. Blagajna je izplačala v av¬
gustu na posmrtninah približno tudi 50.000
dinarjev. Če člani ne bodete v septembru
— takoj v prvih dneh — nakazali redni član¬
ski prispevek in pa visoke zaostanke, ne bo
uprava mogla izplačevati posmrtnin. Vpošte-
vajte težko (skoraj nemogočo) likvidnost
hranilnih vlog! Zato uprava vljudno prosi
vse člane, da ne odlašate z nakazili; zlasti
oni, ki imate večje zneske. Enomesečni član¬
ski prispevek je nizek znesek, če pa moram
Mvazati prispevek za več mesecev, je ze
freba bolj globoko poseči v žep. Zato na¬
kazujte redno vsak mesec. — Učit. Samo¬
pomoč ima 2552 članov. Posmrtnina znaša
12.760 Din.

Mladinska Malica.

—mm Kdor je plačal knjige Mladinske
Matice in jih ne more dobiti več, ker so
pošle, si lahko izbere:

1. ali celo garnituro 'II., III. ali IV. letnika
Mladinske matice;

2. ali 4 različne knjige iz raznih letnikov;

3. ali se mu vračuna denar v dobro za
drugo leto;

4. ali se mu denar vrne.

Cele garniture so sledeče:

II. letnik: Kresnice II., Rudi, Kako smo
delali radio, Začarani krogi.

III. letnik: Kresnice III., Vijolica Vera,
“od grajskim jarmom, Mizica pogrni se.

IV. letnik: Kresnice IV., Miškolin, Lukec
>n njegov škorec, Vrtnaričice.

Štiri knjige iz zaloge, iz katerih si lahko
°lroci izberejo namesto letošnjih plačanih
Publikacij: 1. Kresnice I., Kresnice II., Kres¬
ne III., Kresnice IV., Vijolica Vera, Kako
5| Po delali radio, Mizica pogrni se, Začarani
rogi, Vrtnaričice, Miškolin, Lukec išče očeta.

—mm Prošnje za podpore v knjigah se dan
? dnem bolj množijo. V zadnjem času se
■jbračajo na Matico ob raznih prilikah tako
kuštva kot posamezniki s prošnjami za po-
*>oč. Odbor Mladinske Matice bi prav rad
Stregel vsem tem, a — žal — ne more.

»Mladinska Matica« ni nikako dobrovolj-

društvo. Ustanovljena je bila, da širi do¬
li 0  knjigo po nizki ceni med našo mladino.
0  svojo nalogo tudi vestno vrši. Na drugi
'Tani spet ni »Mladinska Matica« nikaka do-
lc kanosna založba. Kolikor denarja zbere od

in mnogo odpora na drugi tako gle
dc vsebine kot glede Unstadj Ker
bo marsikoga zanimalo, kako sodiio

LeZg s™ d ggV ,aSil "
do nekaterih, naT nggdajoTg 0
hvno svoje mnenje o tem. — Nekaj
odgovorov priobčimo v tej in prihod¬
njih številkah »Tovariša«.

Mojster Jakopič piše:

List »Naš rod« se je v treh letih svojega
obstoja povzpel — kar se tiče ilustrativnega
dela — visoko nad nivo vseh mladinskih li-

Sm ° l\ d °  zda J imcli ’ ta ko da se
uredništvu ni. treba sramovati pred otroci,

katerim je list namenjen. S tem hočem reči,
da imajo ilustracije z malimi izjemami umet¬
niški. značaj kakor se spodobi za list, ki naj
vzgaja mladino v dobro življenjsko smer. —
Uredništvo je dobro storilo, da si je v zad¬
njem letu pridobilo za svoje sotrudnike Fran¬
ceta Kralja, Fr. Pavlovca, Fr. Goršeta in dru¬
ge mlade umetnike.

R. Jakopič.

Pisatelj Bogomir Magajna pravi:

Že_ »Novi rod«, še bolj pa »Naš rod« se
jc skusal dvigniti v višino, ki bi odgovarjala
svetu otrokovega umetniškega sveta. Zavrgel
je tradicijo, ki je premnogokrat poprej pla-
vala v šabloni in v prelahkotnem gledanju na
mladinsko literaturo. Zvest tej smeri, se je
Hst precej približal pravim lepotam in obeta,
če bo rast šla tako naprej, doseči tekom let
visoke steze, po katerih bodo otroci z radost¬
jo hodili za resnico in lepoto. Naj bi pa uči¬
teljstvo samo še pripomoglo k temu v nava¬
janju do razumevanja in doživetja bolj skri¬
tih in subtilnih mest, kjer treba samo poka¬
zati, — kako — in otrok bo sam vedel potem,
kako naprej. »Račko zdravnik« je bil dosto¬
pen vsem, za boljšo »Lutko Veselo« pa bi mo¬
ral učitelj zlasti v nižjih razredih povedati,
kako naj gledajo nanjo. V prvi gimnaziji —
neverjetno, kaj ne — smo pisali nalogo po
Shakespearjevem »Kralju Learu« in to z ve¬
seljem — seveda nam je poprej prof. Dolenc
dolgo govoril o knjigi, ki smo jo prečitali. —
Iz spominov na otroške dni: Po »Vrtcih« smo
najprej poiskali pravljice o zmajih in začara¬
nih kraljestvih, potem šele drugo, od četrtega
razreda naprej pa smo stremeli za knjigami,
ki so nas peljale v široki svet. Otrok predšole
in prvih let šole hoče pravljice, fantastike,
zgodbe, polne barv — potem pa zgodbe, pol¬
ne najrazličnejših dogodkov in drugih juna¬
štev — pa tudi zgodbe, risane iz sveta social¬
nih krivic. »Naš rod« se otresa diletantstva
in se dviga navzgor — zato bo pač v blago¬
slov srcu in duši med 30.000 slovenskih otrok,
ki ga čitajo, kakor sem opazil sam pri mno¬
gih z radostjo in veseljem.

Bogomir Magajna.

Učiteljski pevski zbor JUU.

— pev. Pevski tečaj se bo vršil 10^ in
11. septembra in ne kakor je bilo javljeno 7. in
8. oktobra. Pričetek 10. septembra ob 9. uri
dopoldne v Glasbeni Matici. Radi koncerta
v Mariboru, je pevski tečaj strogo obvezen.

Odbor.

— pev. 18 Adamičevih zborov, katere je
posvetil avtor našemu pevskemu zboru, je
založila Učiteljska tiskarna. Kompozicije so
izšle v treh zvezkih, in sicer za mešani, moški
in ženski zbor. Opozarjamo člane pevskega
zbora posebno pevovodje, na te pesmarice
katere bodo radi lepote kompozicij in nizke
cene vsem dobrodošle.

Stanovska organizacija JUl'

ix društev:

Paro^iJa •

+ JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU

je zborovalo dne 18. junija v Ptuju Obenem
se je vršil tudi sreski učiteljski zbor za ptuj-

Sk ' 'KeThTbil predsednik ptujskega društva

bolezensko zadržan, je vodil,^^Musek*
ptujsko društvo tov. podpredsednik Musek
za ormoško društvo pa tov. Megla. Menjala

sta se v vodstvu. . .

Iz ptujskega srezaje prisostvoval zboro-

vanju 141 član, to je 97'9%.

Po otvoritvi zborovanja ter prisrčnem po¬
zdravu tovarišem iz ormoškega sreza in gosp.
nadzornika Gorupa, ter starih šolnikov - bo¬
jevnikov, se je prešlo s čitanjem dopisov na

dnevni mJ-sih ^ nj  debatiralo. Tudi k slučaj¬
nostim se ni nihče oglasil, ter se niso stavili

nikaki predlogi. . ,

Gosp nadzornik Gorup je nato iznesel
vse kar je našel tekom šolskega leta ob pri¬
liki’ tatoekcii ter v uradovanju upraviteljstev

L ,k XItmrKm»niW i ™n 1 !!„ h n e, Pr „M™Un

ter podal navzočim marsikaik dober nasvet i
migljaj. Početkom svojega poročila je pozval
navzoče, da so s trikratnim vzklikom poča¬
stili svojega vladarja.

Katere z vezke

bomo uvedli

v šolskem letu 1932/33

v naše šole?

Za šolske naloge

zvezke Državne tiskarne po predpisu ministrstva
prosvete, ki jih lahko vsakdo naroči v Učiteljski
knjigarni v Ljubljani in podružnici Učiteljske knji¬
garne v Mariboru.

Za domače naloge in vale

zvezke Učiteljske tiskarne, ki se prodajajo v korist
naših Učiteljskih domov.

UČITELJSKA TISKARNA

reg. zadruga z omej. zavezo

v Ljubljani

Po poročilu so stavili nekateri tovariši ra¬
di kolkovanja Izkazov, otvoritve vzporednic
ter ukinitve ptujske gimnazije g. nadzorniku
vprašanja, ter so dobili potrebna pojasnila.

Prečitali so se nekateri odloki, ki še niso
bili razposlani na šole, ter jih je g. nadzornik
primerno pojasnil.

Prešlo se je k referatu: Naše delo v šoli
in izven nje s posebnim ozirom na gojitev
srčne kulture naše mladine. Določena sta bila
dva referenta. Prvi je prednašal svoj referat
tov. Jančič. Referat je bil temeljit. Obravna¬
val je zadano snov iz vseh vidikov šolskih
in izvenšolskih, ter se je v podrobnem dotak¬
nil tudi snovi iz nekaterih predmetov

Drugi referat je podala tovarišica Guli-
nova. Njen referat je bil zasnovan na široki
bazi Vseslovanstva in Vsečlovečanstva, po¬
udarjajoč kot izhodišče vsega Jugoslovanstva.

K debati o referatih se ni nihče oglasil.
Pač pa je prišlo pri glasovanju o tezah, bolje
rečeno o tezi drugega referata do tempera¬
mentnega izražanja mnenj in misli.

Poročilo o sreski knjižnici poda tov. Pra¬
protnik, nakar se voli novi odbor. Ostanejo v
novem odboru vsi člani starega odbora, le me¬
sto člana, ki je odšel iz sreza, se voli tov.
Megla iz ormoškega sreza.

Sprejeti so bili samostojni predlogi ka¬
tere so uposlale šole in sicer: radi šolskih
knjig, njih cene in uporabe v predelani obliki;
radi monopola zvezkov: zahteva se boljši pa¬
pir, višnjevo liniaturo in nižjo ceno; izda naj
se čimprej pravilnik k osnovnošolskemu za¬
konu ter učni načrti; tovariši, ki morajo dati
ostavko radi odsluženja kaderskega roka, naj
se po odsluženju istega takoj zopet namestijo
nato glede postavk za učila in knjižnice v pro¬
računih krajevnih šolskih odborov, ki se naj
ne črtajo, ter da naj zidanje in prezidanje šol
financirata država in banovina.

Sprejet je bil tudi predlog namenjen sek¬
ciji v Ljubljani, s katerim se ta poziva, da stori
vse potrebne korake, da se uredi pri novo-
upokojenih takojšnje izplačilo pokojnine, ker
je mučno, da upokojenci čakajo po mesece, ja
leta dolgo, da prejmejo nakazilo pokojnine.

Ob zaključku zborovanja se tov. Musek
prisrčno zahvali g nadzorniku za dobre na¬
svete, obema referentoma ter vsem navzočim,
da so razpravljanjem potrpežljivo sledili.

Zborovanje se je vršilo v lepi, nanovo
urejeni zgornji dvorani Narodnega doma,
skupen obed se je pa številnim gostom ser¬
viral v spodnji dvorani, kjer so ostali tovari¬
šice in tovariši v prav animiranem razpolože¬
nju do odhoda vlakov oziroma avtobusov.
Dušan V. Šestan, Kaukler I. Valentina,

t. č. predsednik. t č. tajnica.

+ JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO.
Tov. predsednik otvori ob določeni uri zboro¬
vanje ter pozdravi zborovalce in sreskega šol.

nadzornika tov. Lj. Potočnika. Nato prečita
od sekcije došle dopise. Pri obravnavi dopisa
glede disciplinskih postopkov, se je sklenilo,
da se na prihodnjem zborovanju v mesecu
septembru izvoli društveno razsodišče, ki bo
skušalo likvidirati vse spore doma.

Nato sta podala za poslovno leto 1931./32.
svoji poročili tov. tajnik in blagajnik. V ce¬
loti je organiziranih 133 tovarišev (-ic), 9 pa
jih je izven organizacije. Društvo je bilo s
sekcijo kakor tudi z ostalimi društvi v nepre¬
stanem živahnem kontaktu, bodisi pismeno
ali ustmeno. Intervencije našega društva odn.
odbora so pri sekciji v vseh slučajih uspele.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je
bilo v tekočem letu dohodkov Din 26.570‘24,
izdatkov Din 24.057-44, torej je prebitek jd
Din 2.512-80. Članarino so tovariši in tovari¬
šice točno in v redu plačevali. Sekciji je pla¬
čati še zadnji obrok. V imenu nadzornega
odbora je tov. Sušnik izjavil, da so člani nad¬
zornega odbora pregledali blagajno in blagaj¬
niško knjigo ter našli oboje v vzornem redu.
Zato predlaga, da se tov. blagajniku izreče
zahvala. Tajniško in blagajniško poročilo je
bilo soglasno sprejeto in so ga vzeli zboro¬
valci z odobravanjem na znanje.

Od tov. blagajnika predlagan proračun za
poslovno leto 1932./33. se sprejme soglasno.
Članarina ostane ista kot v prejšnjem letu.
Predlog tov Jurka glede »Slov. Šolske Ma¬
tice« je bil sprejet z dodatnim predlogom
tov. Hofbauerja in Plavšaka. Pristop k tej je
prostovoljen tudi v bodoče. Za Učiteljski
dom v Ljubljani društvo zaenkrat ne more
prispevati v denarju, članstvo pa naj po mož¬
nosti prispeva, v kolikor mu je to mogoče.

Za banovinsko skupščino so stavili tov.
več predlogov, vsled tega se je sestavila po¬
sebna resolucija, ki vsebuje vse predloge. Re¬
solucija se bo poslala sekciji v študij, bano¬
vinski skupščini pa v razpravo.

Z ozirom na odlok ministrstva prosvete
glede ukinitve razredov z manj »kot 50 odn.
40 učenci se naproša JUU, sekcija Ljubljana,
da posreduje pri min. prosvete in mu pojasni,
da je naredba v splošnem neizvršljiva. V ute¬
meljitev tega predloga je poslalo društvo
13 točk.

Soglasno so bili izvoljeni za delegate tov
Hofbauer Alojzij, Plavšak Robert in Lunder
Dušan. Radi splošne štednje gre v Beograd
kot delegat na glavno skupščino samo Plesko¬
vič Rudolf.

Nato je kratko in izčrpno referiral sreski
šolski nadzornik o udeležbi učiteljstva pri
zborovanjih, sreski učiteljski konferenci in
bolezenskih dopustih. Predvsem apelira na
zbrano članstvo, da potrpežljivo vztraja pri
zborovanjih do konca. Predčasno odhajanje
ni dopustno. V bodoče naj te pogreške iz¬
ostanejo. Ministrstvo prosvete zahteva, da se

“ lc kanosna založba. Kolikor denarja zuut w  ___ _ _

Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!

Štev. 3

Stran 6.

»UČITELJSKI TOVARIŠ«

letos vrše sreske uradne konference. Spreme¬
nilo je svojo zahtevo v toliko, da se vrše ob
priliki zborovanj. Na podlagi tega poročila je
bilo sklenjeno, da se bo vršila sreska učitelj¬
ska konferenca v mesecu septembru.

Nadalje se dotakne gosp. referent bole¬
zenskih dopustov. Predpisi so zelo strogi
Vsako obolenje je treba javiti takoj predpo¬
stavljenemu starešini. Bolezen, ki traja pre¬
ko 14 dni, je treba komisijonelno ugotoviti.
Stroške komisije plača država, ako je komi¬
sijo zahtevala nadrejena instanca.

Ministrstvo prosvete zahteva za vsako
bolezen, ki traja preko 24 ur, zdravniško po¬
trdilo. Taka potrdila pa so v smislu §§ 3 in 4
zakona o taksah kolkovine prosta. Sekcija naj
izposluje, da zahteva banska uprava v bodoče
le taka zdravniška potrdila.

Tov. predsednik se zahvali g. referentu,
nakar zaključi zborovanje.

Pleskovič Rudolf, Dušan Lunder,

predsednik. tajnik

+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KO¬
ČEVJU je zborovalo dne 6. junija 1932 v Ve¬
likih Laščah ob navzočnosti 71 članov (53'7
odstotka).

Po uvodnih besedah tov. predsednika
Kmeta je imel g. Koruza referat »Gospodar¬
ski položaj in učiteljstvo«. Po debati, ki so
se je udeležili tov. Žitko, Peterlin in Kmet,
se je tov. predsednik zahvalil g predavatelju
s toplim priporočilom članstvu, da se po svo¬
jih močeh udejstvuje na zadružnem polju.

K obravnavanim dopisom sp bili sprejeti
sledeči sklepi in predlogi:

1. Obtožbe, povzročene od učiteljstva
samega proti tovarišem, so pregreški zoper
najnavadnejši čut dostojanstva in jih mo¬
ramo najstrožje obsojati. Sekcija naj se obrne,
na poslanski klub s prošnjo, da ji ta odstopi
vse tozadevne pritožbe v rešitev.

2. Vsi člani, ki ravnajo s tovariši netova-
riško, naj se pokličejo pred razsodišče, kjer
naj se zadeve razčistijo.

3. Odloki oblasti naj se striktno izva¬
jajo, ne pa da jih nižja oblast poostruje in
samovoljno tolmači.

4. Nismo proti, da se nastavljajo v po¬
trebnih krajih Sokolu potrebni učitelji, orga¬
nizatorji, ki imajo telovadni tečaj, in kjer ni
sokompetenta z vsemi drugimi zakonitimi
pogoji, smo pa odločno proti vmešavanju
krajevnih faktorjev, ki zasledujejo pri tem
svoje osebne interese.

5. Društvo se soglasno pridružuje reso¬
lucijam sreskih društev JUU zbranih dne
16. aprila t 1. v Mariboru.

V razsodišče je bil izvoljen tov. Fr. Loč-
niškar.

Delegatom za banovinsko skupščino so
izvoljeni tov. Kmet, Ločniškar, Peterlin; na¬
mestniki Žitko, Klunova. Za glavno skup¬
ščino: tov. Kmet, Žitko, namestnik Janežič.

Bil je še govor o odtegljajih za nabav-
ljalno zadrugo, o Šol. Matici, o mesečnih po¬

ročilih o izvenšolskem delu učiteljstva, o po¬
trdilih o delovanju pri društvih, o neizplača¬
nih stanarinah.

Članstvo se poziva, da plačuje članarino
mesečno vnaprej, če ne zmore kot je po pra¬
vilih 3 mesece vnaprej. Člani, ki do 10. ju¬
lija t. 1. ne poravnajo svojih obveznosti na-
pram društvu, se iztirjajo sodnim potom in
postopa z njimi po členu 14. in 15. pravil
JUU.

Člani naj prijavijo društvu, kam so pro¬
sili za nameščenje, da zamore imeti društvo
točno evidenco glede kompetiranja članov na
razpisana službena mesta.

Herman Kmet, preds. Čokova, tajnica.

HALI OGLASI

Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne
namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši
znesek Din 5"—-

Ne samo kot darilo,

temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre,
toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd.,
katere kupite najugodneje pri strokovnjaku

FR. P. ZAJEC) izprašan optik in urar
LJUBLJANA, Stari trg 9

Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.

ŽENITEV.

Tovariša v starosti od 35 do 45 let, ki bi
se hotel poročiti, bi mogla osrečiti izobražena
dama, neoporečne preteklosti, lepe zunanjo¬
sti in velike postave. Z doma je vajena tr¬
govskih poslov in je vodila večje gospodar¬
stvo. Ima premoženje v gotovini in v čistem
posestvu. Njeni sorodniki žele, da bi ona
prodala na Goriškem svoje posestvo in pri¬
šla v Jugoslavijo, če bi se ji nudila primerna
prilika za poročitev.

Pisma naj se naslovijo: Upravi »Učitelj¬
skega Tovariša« v Ljubljani. V notranjem
posebnem kuvertu pa bodi napisano geslo:

»Z doma v svobodno domovino.« —
Tajnost zajamčena in ime za ime.

Oddam mebl. sobo
s predsobo

v novi vili na Prulah

Souporaba kopalnice, klavir, vrt
Cena z zajtrkom 400 Din
Ponudbe: M. Dachs, Učiteljska tiskarna
Specialna  delavnica

za popravila in uglaševanje BAJDE JOSIP

IrtfssMftirioir l i« b u>,,.

nlM V BI W Gosposvetska cesta 12

HRANILNICA

DRAVSKE BANOVINE

Ljubljana

Knafljeva ulica st. 9 — Tel. št. 24-83

Celiš Marito«?

Telefon št. 93 Telefon št. 22-81

Hranilnice Dravske banovine
so pupilarno varni denarni zavodi
Dravske banovine, ki jamči za vse
obveznosti hranilnice z vsem svojim
premoženjem in vso davčno močjo

♦

Sprejemajo vloge na knjižice in na
tekoči račun, vrše vse kontokorentno
in žirovne posle ter posredujejo vse
vrste denarnih transakcij

Najbolj varna In najugodnejša
naložba prihrankov!

F. K&nig

RESTAVRACIJA

NOVI SVET

Velika izbira igrač,
galanterijskega bla¬
ga in gramofo¬
nov, kakor tudi
žepnih predmetov
in raznih kovčegov.

Priznano dobra kuhinja, po¬
sebna soba za sestanke; spre¬
jema naročila za skupne obe¬
de po zmernih  cenah.
Postrežba točna in solidna.

GALERIJA

NAŠIH MO l

Glavni urednik Andrej Škulj. - Izdajatelj: J. U. U. - sekcij« z« Dravsko banovino v Ljubljani Za sekcijo in uredništvo odgovarja Ivan Dimnik*

Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). — Vsi v Ljubljr 5

ani.

KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v UUBLJAK|

1. Trubar

2. Vodnik

3. Slonček

4. Prešeren

5. Levstik

S

a
a'

j

I

w \

6. Stritar

7. Jurčič

8. Gregorčič

9. Aškerc
10. Tavčar

11. Levec

12. Erjavec

13. Jenko

14. Cankar

15. Gangl

16. Parma

17. Župančič

18. Kersnik

19. Maister

20. Finžgar

21. Strossmay er

61-5 X 47-5 cm. Sike a Din 10'—

Okrasite z njimi šolske prostore I

■■■■■■■■“■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■oaaaaaaaaeaA**

FIMKOVE 2»IRKB
NAREJ>B IN ODREDB

za osnovne in mešč. šol« ter učiteljišča v Drar. banovini

I. zvezek (od prevrata do konca ieta 1920.) brož. Din 5'—.

H. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 7 - —.

IS. zvezek (z. 1. 1922.) broš. Din 9 —.

IV. zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924.) broš. Din 14'—.

V. zvezek (od 1. julija 1924. do 31: decembra 1925.) broš Din 32 —.

VI. zvezek (za 1. 1926.) broš. Din 24'—.

VH. zvezek (za I. 1927.) broš. Din 25'—.

VfU. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25'—.

IX. zvezek (za I. 1929.) broš. Din 25'—.

Naročila sprejema

KNJIGARNA UČITELJSKE

SeliKan

Zaloga barv, tušev in radirk

POVSOD NA ZALOGI
TISKOVINE NA ZAHTEVO

GUNTHER WAGNER, WIEN X/l.

$WM

S Avgust Agnola

LJUBLJANA

DUNAJSKA  CESTA 10.
Telefon 2478.

Zaloga stekla, porcelana,
kamenine, zrcal in šip.
Kompletne opreme za re¬
stavracije, hotele, gostilne,
kavarne in bare ter za
splošno gospodinjstvo.
Lnksnzni predmeti.

a juuksu

InmHiHH

aaaaa


TISKARNE V LJUBLJANI

ic dobi: C. Civilieri  : Propisi o činovnicim ^
ostfiJtm državnim »lužbenicima gradjanskog reda« Broš. Din 120—.

UGODNOSTI

ANTON KRISPER, UUBUAIU

MESTNI TRG 28 + STRITARJEVA ULICA 3

Damske galoše Din 70

Moške galoše Din 75

Damski snežni čevlji Din 100
Moški snežni čevlji Din 110

UCITEUIKA

TISKARNA

V LJUBLJANI

Je najmoderneje urejena In Izvršuje vsa tiskarska
dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.

Tlaka Šolske, mladinske, leposlovne In
znanstvene knjige. — llustr.knjlgeveno-
barvnem In večbarvnem tisku. Brošure
In knjige v malih In največjih nakladah.

— časopise, revije In mladinske liste.

Okusna oprema Ilustriranih kata¬
logov, cenikov In reklamnih listov.

LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV

šolski zvezki za osnovne, mešč. In sred¬
nje šole. Risanke, dnevniki In beležnice.

Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake,
Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni!

UČimJtKA KNJIGARNA

Ima v zalogi .Galerijo naših mož*: 1. Trubar, 2. Vodnik,
3. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič,
8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10.Tavčar, 11. Levec, 12. Erjavec
13. Jenko, 14.Cankar, 16. Gangl, 18. Parma, 17. Kersnik!
18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din.

LEGAT

LJUBLJANA

MIKLOŠIČEVA CESTA 28

ŠPECERIJA

DELIKATESE

Zajutrkovalnica
Kava dnevno
sveža iz lastne
moderne
r a ž a r n e

Gostilna

Ražem

Ljubljana

nažabjakušt .3

Točijo se pristna štajerska,
dolenjska in dalmatinska
vina. - Primorska kuhinja.
Vsak četrtek, petek  in
nedeljo sveže morske ribe