Spremembe v povpraševanju po industrijskih izdelkih
V prvifa 6 mesecih leta 1956 smo govorili o problemu plasmaja iiuhistrijskih izdelkov kot o splošnem pojavu. Naslednje mesece pa je oživelo povpraševanje po indu-strijskih izdelkih, posebno po velikem štcvilu prcdmetov širake potrošnje. Pri večini pridelkov se plasma sedaj razvija norrnalno, pri nekaterih pa je nastala precej moč-na koajunkiura, tako da so v večji aii manjši meri postali deficitarni. To seveda ne porneni, da še vedno ni tudi predmetov, ki jih je težko plasirati in katerih proizvajalci so pred resnim problemom zalog. V tem članku bomo ebravnavaH samo predmete široke potrošnje, in to s stališča njihovega plasmaja. Drugih problemov, kot defi-citarnost, problem zalog in podobne ob tej priložnosti ne bomo načc-njali. Prav tako ne bomo obdelali problema kreditiranja in potrošniških kreditov. Nas predvsem za-nima. kako potrošnik reagira na posamezne izdelke in do kakšnih pojavov je v zadnjih mesecih prišlo na tem področju.
Q Prcmog je eden iuned pr-vi h predmetov, kjer ni nobenih težav pri pJasmaju. Nasprotno, posebno jhri ligaitu imamo opntvka % resnim deficitom xa nastopaijiače zimsko razdoiije. Nasprotno k»kor pri pj-emogru je vellk soHcii pri petrolcju. Ra-iunajo, da bo prolxvodn|a do konca lei» presearla domač« po-troanjo <a ofcrog 4.209 tcn p«-troleja. V cktlofcr-aj mtri lahko te zraanjšaoo povprasevanje po-Jaism deoslvo, d» trgovska mre-ža, posebno v oddaljeuiit krajih, kj»r so transporirtai stroški vetiii ni dovoij sUnroUr&na za proda-jo petrcJetJa utrBdJ na.kega ra-b»U. Kdini način, da hj bila tr-govina    boU    zatateresširajia    z«
prodajo pelroloja, je morebltna odprava plafonirane cene v na-drabni  prodaji.
L Večje zaloge so bUe usiva.rjene tudi pri karamičnih izdelkib za gospodiDJ&lvo, če-prav je letošnja realizaeija pre-kosila lansko. Najvainejši vzrok »»^suiiika prccej veUkih zalog je slaba kakovost izdelkoT ob. visokih cenah. Na ia sklep nas ntvajo tudi dejstvo, da *o po-trebe po t«h izdclkih zelo veli. ke, tako da njihov promet v tr-govini staJLno najašča. V prvem pollciju leta 1954 j«. znašal p,ro-met v trgovini 344 milijonov di-na.i\jev, v islem razdobju lani 521 milijonijrv. a v prvem poMet-iu  letos  835  milljonav dinMjev.
9 Pri izdelkih kovinsko pre-delovalne industrije je položaj zelo lazličen. Labko rečenio, da je povpiaievanje po kolesih, ema,jliTanj posodi, uraii, po brit-vrica.h, po jedilnem priboru, po t«htnicah in vr&ti drugih izdel-kov. Fo drusi strani se jf zmanj-šala reaJiscacija in poveoale ia-loge pri kovinskfcra pohišlvu, pri iimnicah, pri pečeh in šte-dilnikih. V/.rok za to zmaoijša-nje realizactj« so visoke e«ne, prav tako pa tudi dcjslvo, da je kupec teh Hdelkov nova delov-na sila is vasi, katere dotok je bil lelos manjii kakor prej.
^ Opaža se tudi bulj počasna realizacija votlega stekla za go-spoUinj.stva, za kar so vzrok vi-so4te cene. Vendar je v zadnjih nvesetih povpraševanje pa t«h predmelih veliko večje, vcndar še daleč ne tolikšno, da bi mo-gli v celotj zaposliti naše zelo velike zmogljivosii  v tej veji.
^ Realizaclja izdplkov elek-trodndustrije popolnuma jnsno kaže usmeritev potro^nikov h kvaliteinim izdelkom. Zanimiv je primer s hiadilniki. I>uma«a proizvodnja je letos izdelala 12.00« hJadilnikov- Uvozili pi smo jih 3.760. ?,t s«daj pa se ie povpraševajije po htadilnikib tako povečalo, da lahko prej celo govorim« iudi o P<>man>ka-nju tega izdelka, poeebno tistih vrst, ki so naju?odnejše za ši-roko potroSnjo. Kljub povečanju pruizvodnje radijskih aparatov in temničnjh apa.ratov za gospo-dinjstva ne uastajaijo velike ca-
b>ge, ketr je povpraševanje Po teh izdeUsdh na pre«ej visoki ravni.
9 GHede tcikstilnih lzd«Jkov >e treba povedati, da so zaloge v prvem polletjrc dosegle tako ra-ven, da je to negatlvno vplivalo tudi na proizvodnjo. Naibolj so pora&le zailo^e bombažnJh tka-ni'i. ki so ob koncu avgusta do-segle 21 luilij-onov m'. Skoraj pri vseh tekstUnih rzdelkih je proiirvodnJa nižja ka.kor lanska, prav to,ko pa tudj realizacija. Izjema so le najboljji izdelki medtem ko lahko re^emo, iia j« trg s teksiiunimi izdelki slabše knliovasti pcp»Inoma žasičen. Zlasti šibko }e povpraševa-nje po   konfekcijl   obleke  in   perila.
9 Veliko je povprašcvanje po usnju in obutvi. Pri teh jzdel-Idh »o zaloge še vedno pod nor-malo- Posebno velito ie povpra-Sevanje Po usnju ua podplate, katerega proizvodnja '><* zado-šča La. potrebe. Proizvodnja obutve se je povečala, trg pa ni beljše založen kakor prej, po-sebno glede kakovosti, kj je ˇ oeloti vzet« v upadartju. K slab-ši preskrbj je precej pri»p«val tndi močan izvoi »bntve. Tud-l proizvodnja gumijaste obutvc ne zadovoiiuje polreb trž!$ča. Posebmo priman>kuje gumija-stih Sko.rnjev in galoj.
A V juT/em polleijv j« po.s*b-no po>jjiis*Ha realiiacija izdel-kov iivils-ke industrije. Zmanj-šalo se je povpxaLevaa}e po t€-sleninah, po izdelkih iz sadja na sJa-tlkorni osnovi, po bonbonJh, mleku v prabo, iganih a!koh<»I-nih pUa^ah, pivn, kooservlranih vrtninab fat masti. Od Julaja na-P^<*j pa je povpi aževanje po vseh izdelkih, razen po ŽRanih alkoholnih pi.ia^ah in tcsteninah precej večje. Na to ie vplivalo tttdi ponianjkanje sadja n» trgu.
Ta fcra,tfl8t presled kaže. d« trg pravlloma čedalje biilj za-bteva kakovoslne izdelke. Lahko rei«BBO, da ni problema pla.Srra-nja skttraj za noben kakovostnl izd«Iek. P« dsttgi strani je če-dalje nuuijš« povpraševanje po blagn slabše kakuvosti, taJto da nasta.jajo resiie težave giede vrdrževanja nivoja proiavodnie v posameznih vejah. To potneoi, da se mora indostrija, ko siedi zahteviun potrošnikov, boll usmeriti k tistlm izdclkora, .po katerih  je  pcvpraševanje  ve^je,
Prj raKpravljanju o povprsše-vaujn po poaameiznili izdelkih moram« npoštevatl tudi vlsoko oe«e <wi.roma prec«j omejeno kupno moč prebivalstva. Mnost mislijo, da mora povečanje kup-ne moči prebivalstva, ki je na-meravano, nujno vpliva-ti na p»-večano povprašcvanje po posa-meznih iidelkih, katerili rea&i-t zacija je v tem trenutku vslag-naciji. Zaradi svojih visokih cen in slabše kaiovoetj pa posaJnea;-ni izdelki n« bod« naleteli nitt v morebitno spremenienih po-KOjih za plasma na večje pav-i praševanje kakor doslej. Prifejk-kovano povefeanje kupaexa »kl»-da prebivalstva vaekakor ne bai niti najmanj nnaajžsklo potrebe, da se pri vrsti izdelkov pove** s cenami, bolj širokim hO>»rofn tn   z   boljio  kakovos*}«  prodajo.
Bre« »NaSe skopnostl« ne more bitl kvalltetne-ga sodelovanja in odlote-nja t organlh druibenegm upravljanja.