čez pol stoletja ponovno »da«
Ana in Jože Prepeluh — zlatoporočenca
V soboto, 16. februarja, popoldne sta na Ijubljanskem magistra-tu ponovno rekla svoj ,,da" zlatoporočenca 78-letni Jože in 80-let-na Ana Prepeluh, ki živita na Cesti II. grupe odredov št. 20. To je bila zlata poroka po 50 letih njunega zakona.
Jože Prepeluh ali podomače     idej pa je bfl kmalu slabo zapi-,,Kraševčev  Jože" je   iz  Do-Ž
brunj. 2e v rani mladeniški dobi ga je avstrijski cesar pokli-cal pod orožje in ga poslal na rusko fronto, kjer je bil kmalu ujet. Večino ujetništva je preži-vel v Moskvi in Sinolensku. Do-živel je tudi oktobrsko sociali-stično revolucijo in se od nje tudi nalezel precej socialističnih oziroma revolucionarnih idej. Po vrnitvi iz ujetništva je doma propagiral ideje prve sociali-stične revolucije v zgodovini človeštva. Zaradi širjenja takih
san tudi pri jugoslovanskih oblastnikih. Čeprav je bil Jože kmečki sin, se je odločil za pro-letarca. Izučil se je pleskarske obrti in se tako hote ali nehote uvrstil v boj za delavske pravice tedanjih zatirancev.
V zasebnem življenju je vrgel oko na ,,Mihatovo Ano" iz Sa-dinje vasi in ker sta se rada ime-la, sta se tudi februarja leta 1924 ža zmeraj vzela. Jože je garal kot pleskar, Ana pa je bila izučena šivilja in po dveh letih zakona sta že kupila staro hi-
šico v Dobrunjah, v kateri še da-nes živita.
Jože je delal pri raznih zaseb-nili obrtnikih - bolj sezonsko kot redno, saj so tedanji pod-jetniki poskrbeli za to, da prole-tarci niso kaj prida prišli do sape. V družini so se rodili štirje
v postojanki v Dobrunjah, in tretjič, ko so ga odpeljali v ,,belgijsko" kasarno kot talca. Stvar pa se je končala z interna-cijo. Tudi sinova Jože in France sta morala v internacijo na Rab oziroma v Postojno na prisilno delo. Končno je prišla svoboda
stu pa se zahvaljujemo vsem OZD, podjetjem in posameznikom, ki so s praktičnimi darili ali denarnimi pri-spevki pomagali, da smo prireditev lahko organizirali v tako velikem obsegu. Še prav posebno se zahvalju-jemo Stojanu Zupaniiču - gostilni-čarju iz Dolskega, ki se je veliko angažiral pri otganizaciji priureditve. Enaka zahvala velja tudi Marjanu Lautarju, ki je poskrbel za tehnična dela in tudi razdelil nagrade, pa Sav-čanom, ki so spiemljali pevce. Pri-reditev pa sva povezovala podpisana in Anton Murgelj.
Več kot tristo je bilo obiskoval-cev in vsi so z navdušenjem sledili triiunemu glasbenemu programu. Na koncu je bilo z vseh obrazov brati zadovoljstvo ter veselje in mnogi so izrazili željo, da bi bilo tre-ba kaj takega organizirati večkrat, da življenje na vasi ne bi bilo tako pusto in enolično in da bi ga vsaj v zimskem in zgodnjem pomladan-skem času poživljali s podobnimi za-bavnimi prireditvami.
MARTINA TRDIN
KRVODAJALSKA AKCIJA
Redna krvodajalska akcija za leto 1974 je končana. Dosegli smo 90 % načrta. Vsem prostovoljnim krvo-dajalcem se za darovano kri za-hvaljujemo v imenu vseh tistih, ki ste jim vrnili zdravje ali rešili življe-nje. Enaka zahvala velja tudi vsem organizatorjem v delovnih organi-zacijah. VložUi ste mnogo truda in dobre volje, da jje akcija tako uspela.
Toda naš cilj je 100-odstotna ude-ležba. Vemo, da si tega želite tako vi kot mi, še bolj pa težki bolniki, ki jim s knfa rešujete življenje. Izredna akcija bo še 30. aprila in prosimo delovne organizacije, ki se še niso udeležile akcije, oziroma so se.slabo odzvale, da prisluhnejo klicu po krvi in pridobe nove krvodajalce na odvzem krvi vsaj tega dne. Pridobi-vajte povsod nove prostovoljce za najbolj človekoljubno akcijo, saj boste morda vsak čas potrebovali kri tudi sami!
otroci. Od teh je eden umrl, ostali trije pa žive.
Toda prišla je spet svetovna vojna in za njo okupacija naše domovine. Jože je bU spet v te-žavah. Leta 1942 somuokupa-torji In njihovi sodelavci odvzeli dovolilnico za čezblok. Zatoje zgubil delo, nakar se je moral zaposliti v Papirnici Vevče. Tamjedelal lOJet.Ta časjebil zanj najhujši, kajti sam pravi, da je takrat resno gledal smrti v oči; prvič tedaj, ko so partizani požgali Vevško papirnico, dru-gič, ko so ga belogardisti zaprli
in z njo tudi veselje vseh, ki so se zanjo bojevali in trpeli. Tudi Prepeluhovo družino je doletela ta sreča. Jožeta so leta 1952 upokojili z 42 leti pokojninske dobe.
Zdaj Jože in Ana živita do-ma, skromno, a srečno, zlasti še, ker ju večkrat obkrožajo otroci, vnuki in celo pravnuki.'
Naj nam jubilanta dovolita, da jima tudi občani krajevne skupnosti Zadvor zaželimo še na mnoga, zdrava in zadovoljna, srečna leta skupnega življenja.
ALOJZ KASTELIC