URN_NBN_SI_DOC-UJLIHGCV

Bticherei und Bildung. Reutlingen. XVX/1964, 12 št., 544 + 1000 str. 8°. Revija je hkrati strokovni časopis zveze nemških ljudskih knjižničarjev in vestnik združenja nemških ljudskih knjižnic. Vsaka številka ima dva dela: strokovno gradivo in obravnave novih knjig (Besprechungen). Čeprav je mo­ rala revija prav v tem letu zaradi fi­ nančnih težav občutno zmanjšati tako revialni del kakor tudi obravnave no­ vih knjig, je njen obseg še zmeraj spo­ štovanja vreden. Za vsebino revije je dovolj značil­ no že njeno ime. Nemško ljudsko knjižničarstvo je v svojih temeljnih izhodiščih namenjeno najširšemu iz­ obraževanju nemškega ljudstva; iz teh osnov živi tudi revija. Vendar je treba takoj pristaviti, da to ljudsko knjiž­ ničarstvo nima potez cenenega entuzia- zma niti pedagoškega pomočništva (dasi revija načenja tudi problem re­ forme nemškega učno-pedagoškega sistema). Kljub nekaterim redkim na­ buhlim manifestacijam razsvetljenske vloge knjižničarstva, ki pa so kot re­ likti nemške družbene preteklosti ra­ zumljive, je revija vendarle zelo živa, na dovolj visoki ravni, predvsem pa zanimiva, ker načenja ob knjigi in knjižničarstvu še vrsto drugih kultur­ nih problemov; pusta skorajda ni. Iz revije je razvidno, s kolikšno prizadetostjo bi se nemški ljudski knjižničarji radi z ustrezno organiza­ cijo in vsebino svojih knjižnic doko­ pali do najširših plasti nemškega ljud­ stva in to v smislu sodobnega obliko­ vanja poučene družbe. Zato ni nič čudnega, da v reviji posvečajo obširne razprave in članke sovjetskemu in ameriškemu sistemu izobraževanja z ljudskimi knjižnicami, da bogato do­ kumentirano (tudi s slikovnim ma­ terialom) prikazujejo sistem knjižni­ čarstva v CSSR, na Švedskem in Dan­ skem, da budno spremljajo spremem­ be zakonov o knjižnicah v raznih deželah. Vseskozi je razvidna skrb, da bi nemška družba ne bila prikrajšana za splošno izobraževanje, da bi je ne pre­ segli le sovjetska ali ameriška družba, marveč tudi ne družbe manjših, pred­ vsem skandinavskih dežel. V reviji je prisotno tudi prizadevanje za demo­ kratizacijo, ki naj bi ne bila zgolj po­ snemanje tujih vzorcev (predvsem an­ glosaških), za premagovanje polpre­ tekle dediščine, vse to pa v pluralistič­ nem političnem sistemu in večkon- fesionalnosti. Ob tem je treba reči, da je izobraževalni vlogi nemškega ljud­ skega knjižničarstva imanentna na­ predna nota in, lahko bi rekli, rahla leva usmerjenost. V reviji so obširna poročila o zbo­ rovanjih knjižničarjev s precizno na­ kazanimi nalogami, temeljite študije o vlogi knjižnice v mestu in na vasi, opisi novih knjižničnih zgradb s foto­ grafijami in načrti (Duisburg, Darm­ stadt, Wolfsburg, Goteborg), obdelave specialnih knjižničarskih problemov (služba bralcem, mehanotehnični apa­ rati, mladinska književnost, poljudna znanost v knjižnicah, delo z najmlajši­ mi bralci, diskoteke, trakoteke in foto­ grafske zbirke). 107