Izlinia vsak Četrtek. Cena mu te 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) - Posamezne Številke se pro-== dajajo po 10 vin. v pouk in zabavo. Spisi In dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2. Štev. 39. V Ljubljani, dno 30. septembra 1909. Leto XXII. Naš deželni zbor. Minuli četrtek se je sešel deželni zbor drugič od tedaj, kar ima naša S. L. S. večino v deželnem zboru. Naši poslanci bodo morali v kratkem, času, ki jim jc odmerjen, zelo pridno delati, da izvrše vse ono, kar so započeli meseca januarja in da obdelajo tvarino, ki jim jo je pripravil deželni odbor. In to ni malo! Omenjamo samo novo cestno postavo, nov lovski zakon, občinski volivni red, i/.prcmemba šolske postave, ustanovitev zakona za pospeševanje obrti, deželno banko, zavarovalnico itd. To vse so stvari, ki bodo dale poslancem mnogo misliti. Kajpada bodo oteževali našim poslancem delo naši stari nasprotniki slovenski in nemški liberalci. Ti niso imeli nikdar še smisla in srca za potrebe in koristi kmečkega stanu, pa S2 bodo gotovo — saj so že napovedali — z vsemi silami upirali zlasti cestni postavi, lovskemu zakonu, novemu volivnemu redu za občine, torej postavam, katerih iz-■premembo in izboljšanje je naše ljudstvo že na številnih sliodih zahtevalo. Pa dasi ima naša stranka samo 3 poslance več kalkor združeni nasprotniki,vendar upamo, da bodo naši poslanci nam to izvojevali, da bodo ugnali, nasprotnike in jih učili kozjih molitvic kakor so jih že večkrat. Saj so liiožje za to. Njih načelnik je dr. Šusteršič, mož, fti je izvojeval s svojima tovariši •ze mnogo zmag. Sedaj pa poglejmo, kako je bilo v prvi seji, za katero so se napovedovali burni prizori. Liberalno časopisje je hujskalo svoje poslance naj razbijejo deželni zbor in naj napadejo deželnega predsednika barona Sčhwarza, ki jim ni pustil, da bi liberalci zopet po Ljubljani okna razbijali kakor so jih lansko leto in se s tem postavali. Pa tii bilo čisto nič! Niti tiste okr- vavljene manšete ni bilo več, pa prav nič ni bilo, liberalci so sedeli kakor pribiti, samo dr. Tavčar je parkrat zagodrnjal pred-se in gledal svojega novega tovariša, ki ga je dobil namesto notarja Plan-tana. Kajpada to ni kaka mlada, sveža moč, ki bi prinesla v liberalno stranko kaj ognja, sveže krvi in novih idej, ne, to je star invalid liberalne stranke, uradnik Viš-nikar, ki je ravnokar šel v penzijon. Ta mož je nekak »erzaerezervist« liberalne stranke, ki ga vselej kandidira tedaj, ko kak poslanec umrje ali pa odloži mandat, pa stranka drugega sposobnega kandidata dobiti ne more. Med našimi poslanci je nov mož deželni poslanec vipavski g. Perha-vec. Po otvoritvenem govoru gospoda deželnega glavarja, v katerem je povedal, koliko stvari ima rešiti še deželni zbor, koliko žrtev bo še treba, da se popravi zamujeno — samo za potrebne ceste še šest milijonov kron — sta nova poslanca Perhavec in Višnikar naredila obljubo. Po tem so se izvršile volitve v razne odseke in ko se jc še prečitala nezaupnica, ki jo je poslala trgovska zbornica svojima dičnima poslancema — toliko časti seveda nimata, da bi odložila mandate — je utemeljeval načelnik S. L. S. dr. Šusteršič nujni predlog za spremembo poslovnika za deželni zbor. V svojem govoru je dr. Šusteršič povedal, zakaj je potrebna izprememba. Ne glede na to, da je poslovnik star že nad 40 let. in da se je tekom časa pokazalo, da je v marsičem nedpstaten, so še drugi !vzroki. Izpremembo zahtevajo . izredne razmere. Vlada dela z deželnimi zbori kot mačeha. Ne mara jih! Skliče jih redko kdaj in še takrat le za kratek čas. Čas moramo vestno in pridno, izrabiti. To zahteva interes kmetskega stanu, kateri ima od deželnega zbora največ tirjati; Onemogo- čiti se mora, da bi brezvestni ljudje po starem poslovniku ovirali delo deželnega zbora. Z odobravanjem so sprejeli naši poslanci ta predlog, a liberalci so po svojem govorniku dr. Tavčarju odklanjali ta predlog, pa so ostali v manjšini. Predlog je bil odkazan odseku, ki bo v kratkem izdelal poročilo. Tu se vidi, kako previdno postopajo naši poslanci. Ko so priborili kmetskemii ljudstvu večino v deželnem zboru, hočejo zagotoviti, da bo mogel deželni zbor tudi delati. Živeli! Za korist dežele! Protest proti dunajski vladi. Kar se redkokdaj zgodi v zbornici, zgodilo se je v prvi seji. Deželni glavar, ki predseduje sejam, je izročil predsedstvo svojemu namestniku in šel na svoj sedež med poslance, da je utemeljil svoj predlog, da se ugovarja dunajski vladi, ki neče več podpirati gradnjo vodovodov 11 a Kranjskem 111 se z a h t e v a, d a se pomožna akcija, kakor seje izvaja v D a 1 m a c i j i i 11 Primorskem, raztegne tudi 11 a Kranjsko. Slovesen trenutek! Deželni glavar je v ostrem tonu ogorčen žigosal postopanje vlade, ki zadrgne svojo mošnjo takrat, ko se pripravlja dežela, da pomore pokrajinam, ki trpe v deželi največje pomanjkanje vode in so najbolj zaostale. Petnajst let je vlada podpirala deželo, a sedaj se naenkrat brani. Izgovori vlade so jalovi! Zakon — na podlagi katerega se je dajalo podporo, je vedno enak, razlikuje se samo v tem, da ima sedaj osemkrat toliko denarja na razpolago kakor .ga je imela vlada v začetku. Za predlog so se izjavile vse tri stranke. Bil je soglasno sprejet in na predlog dr. Šusteršiča se je to.brzo-• javno sporočilo poljedelskemu ministru. Tu se'vidi, kako je prav, da so naši poslanci na •Dunaju v boju z vlado, ki nam n; sovražna samo v narodnem oziru, temveč hoče Slovence tudi gospodarsko izstrada::. Kličemo jim: Ne odnehajte! Proč z vlado, ki nam je tako sovražna. Prof. Jarc je v popoldanski seji utemeljeval nujni predlog, da se tudi na Krarrjskem uveljavi sličen jez.kovni zakon, kakor se ga hoče na Nižjem Avstrijskem, samo s to razliko, da bi se na Kranjskem uvedel v vse šole samo slovenski jezik, kakor se hoče na N.žjcm Avstrijskem samo nemškega, dasi jc v N z. avstriji primeroma mnogo več Slovanov, kakor je pa Nemcev na Kranj-skerti. \ zadnjem hipu so pricapljali za naš n.. poManci tudi liberalci in so .stavili "•ličen predlog, kakor ga je bil Jarc. Ker je pa dr. Triller nerodno zaletaval se v našo stranko, ga je Jr. Šusteršič v svojem gov- rti pošteno počesal in razkrinkal tisto g i do komc-dijaštvo, ki ga uganjajo liberalk. /. narodnostjo. Od liberalcev se naša stranka ne bo učila ljubezni in dela za svoj narod, Predlog ie bil sprejet s slovenski-m. glasov; pr^ti nemškim. Zelo važen je bi! nujni predlog dr. L a ;n p e t a /.:■>. ustanovitev električne centrale na Gorenjskem \ zan.Tr, v.-m in poljudnem govoru je pojav:.! dr. Lampe potrebo take centrale .n cčrral njen namen. Vsa Gorenjska od Jesenic jo Litije bi dobivala razsvitljavo, v-e tovarne bi dobivale gonilno silo. nastalo bi mnogo novih tovarn in mali obrtnik in kmetovalec bi dobivala poceni gonilno / < sv,je stroje. Povzdignila bi ce ubrtnost in gospodarsko blagostanje velike pokrajine. Predlog ie bil sprejet. Proti poviianiu voznih cen na južni železnici. lužna železnica hoče prevozne cene za 7 - zvišati, i o bi jako zadelo Kranjsko deželo, ki je večinoma navezana na južno železnico. Vse blago, ki se izvaža v Trst in Reko gre po južni železnici. Poslanec Povše je zato predlagal, da se brzojavno pozove ministra, da ne privoli v povišanje voznih cen na južni železnici. Vsa zbornica je glasovala za to. Proti koncu seje je dr. Pegan v interpelaciji ožigosal vladne organe kako postopajo proti županstvom, ako nočejo Izdajat: plesnih licenc. Žandarji so tukaj več, kakor župani. Zahteva se od vlade, da se okrajni glavarji in žandarji ne bodo več umešavali v te stvari, .Med čitanjem te interpelacije je ljubljanski poslanec iz Kravje doline prinesel kos papirja deželnemu glavarju. Deželni glavar prečita, a na to vstane in pove, da mu je vročena interpelacija, ki je pa tako ostudna, da je neče prečitati v javni seji in da zaradi tega odredi tajno sejo. Kdor ni poslanec, je pobral kopita in moral iti iz zbornice. Izvedeli smo, da so fiberalci interpelirali zaradi tega, ker jim je vlada zaplenila njih glasilo »Slovenski Dom«, ker je na ostuden način napadalo slovensko duhovščino. Grdo je moralo 2i biti res, ker so se liberalni poslanci sramovali ostudne pisave svojega glasila in je dr. Tavčar izjavil, da interpelacijo umaknejo. Zatajili so svojega otroka liberalni j Slovenski Dom*. Mora biti pač pravi pa-cek! Za naše poslance se je prva seia zelo častno izvršla. Naprej! Političen pregled. DEŽELNI ZBOR KOROŠKI. 42 poslancev šteje novi deželni zbor koroški, ki se je sešel 21. t. m. Izmed teh poslancev je 14 novih. Ze v prvi seji vložita slovenska poslanca Grafenauer, El-lersdorier in tovariši predlog za pomoč po uimi prizadetim kmetom v okrajnem glavarstvu Vel.kovec. Nemški poslanec Pir-ker in njegovi tovariši se zjeze nad slovenskimi napisi v brzovlakih na progi Trst - Celovec - Dunaj. Zbornica pritrdi vsem izvolitvam. Prizna tudi volitev Met-nltza, čeprav so Slovenci ugovarjali. Pri ožji volitvi za Metnitza v splošnem volivnem razredu v Celovcu so se vršile nered-nosti. Izpolnjevali so glasovnice na volišču z štampilijami dr. Metnitza. Poslanec Grafenauer si privošči nemške poslance, ki so v splošni skupini agitirali proti njeni u z raznimi nedopustnimi sredstvi. Pravi. da se mora spremeniti volivni red, ki združuje Celovec v eno skupino s kmet-skim okrajem ki šteje 80% kmetskega prebivalstva. Vsi poslanci store nato obljubo, Slovenci v slovenskem jeziku, kar Nemce posebno zbode. VIHAR V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU. V prvi seji štajerskega deželnega zbora se prečitajo predlogi dr. Benkovičev za poškodovane po toči v celjskem in Vranskem okraju in Ozmec-Meškov za po toči prizadete v ormoškem in ptujskem okraju. Vzrok razburjenju je bilo, ker je poslanec Verstovšek prebral svojo predlogo v slovenskem jeziku. Nemci kriče in ovirajo branje slovenske interpelacije. Vsebina predloge dr. Verstovška je bilo o razobe-šanju zastav na deželnem dvorcu ob letošnji slovesnosti »Siidmarke«. — Višek nemškega nasilja in nemške zagrizenosti je pa odklonitev prošnje, ki jo je stavil poslanec Benkovič za po toči oškodovane kmetovalce. Predlog ni bil sprejet, ker je bil stavljen v slovenskem jeziku. Nova interpelacija poslanca dr. Benkoviča o izgredih nemških telovadcev v Hrastniku in celjske okoliške šole strastno razvname Nemce. Komaj je prečital slovensko interpelacijo, ker so ga neprestano motili nemški poslanci. Cule so se želje,da bi Slovencem dali pravice v Spodnjem Štajerju v svoji zbornici. Odločno bodo morali stajerski slovenski poslanci delovati za uresničenje: Proč od Gradca! ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Vlada je predložila češkemu deželnemu zboru pet predlog, ki se deloma De- K čajo z rešitvijo narodnostnega prep:. Nemcev in Čehov. Vlada je izdelala načri za spremembo deželnega vol;ynega reda Mesto 242 deželnih poslancev h. ;,h bilo novem redu .3.34. Splošna skupina bi vo 4.3 poslancev. Socialni demo-:-a'j..- za)](tj vajo splošno in enako volivno pravico '] septembra se je oglasila deputacija sociali nih demokratov pri višjem deželnem mar. šalu princu Lobkovicti ki ni'! je izroči1 200 peticij socialno - demokraških občin! .skih zastopov na Češkem, k; s; glasno za htevajo splošno in enako volivno pravico za češki deželni zbor. — Nemški poslanci so začeli groziti z obstrukcijo. \ ravno ta korak bi škodoval celi avstrijski politikj Kajti brez delovanja češkega deželnega zbora, t ud. držav, n o z b o r s k e g a ne bo. PROTI CEHOM. Vedno huje se bore Nemci proti Slovanom. Največ težkoč jim prizadevajo Čeliif zato ie boj Nemcev proti Ceh- neizprol sen, in zmiraj ostrejši. Velik uemškil obrambeno društvo -Siidmarka je sklicalo v dvorano dunajskega magistrati shod, na katerem so protest.ra. proti Cehom na Nižjem Avstrijskem. Zborovanji se je udeležilo do šest tisoč oseb. Zahtevali so, da se mora priznati postavi K o I i s k o - A k s m a n n ki prepovedujt češki jezik na Nižjem Avstrijskem, ne le liberalci, tudi krščanski socialci s potegujejo za omenjen; zakon. Ugled« nemški katoliški list Vaterland (po slovensko Domovina ) je proti zakonnji krščanskim poslancem očita ter _j.li osirp prijemlje radi postopanja proti Cehom in ker se zavzemajo za Aksmanov predlog, Opominja jih na nemški centrum (katoliško stranko na Nemškem) in kardinala Koppa, ki je na letošnjem nemšl.:in katoliškem shodu govoril proti vladi za pravice poljskega jezika. Značilna je ;/javaka-toliško-narodnega poslanca P. šilingerja o šolski postavi Aksman. Čehe nič ne briga, kar sklenejo Nemci po deželnih zbori Čehe briga samo Bienerth. ki krši ustavo, če po'rdi predlog poslanca Aksmana. »Slovanska Unija« je še tako močna, da tako vlado spravi na zatožno klop! Odstopila bi gotovo češka ministra, če bi vlada potrdila to postavo. In kaj bi ukrenila nato vlada. Ministra Bienertha dolžnost je. da razloži krščanskim socialcem, da ne more nobena vlada niti predložiti omenjene predloge v potrdilo, kaj še potrditi. NOVE VOLITVE. Nemški vladni listi zdihujejo in točijo gorke, da celo vroče solze. Boje se da n bi prišlo do novih državnozborskih volitev. Položaj je res težak in silno zamotaj Čehi nočejo odjenjati od svojih zalite-Nemci vstrajajo pri starem. Skoro gotm ne pride češki deželni zbor do uspesneg dela. Odločnost čeških poslancev je poD«-lila Bienerthu in vladnim možem že marsikateri las. Položaj poojstrujejo krica« nemški poslanci v deželnem zboru štajerskem. Precej pomagajo tudi Ogri. ki veo-no godejo staro pesem o samostojno* Otrrske. Pribiti pa moramo, da sc S. L 3' tudi novih volitev ne boji. Pripravljena je izvojevati tudi v tem trenutku popolno zmago! OGROM PREDE. Wekerle hoče doseči Ogrski samostojno banko. Justh.je govoril daljši govor ter izjavil, da se mora samostojna banka ustanoviti do leta 1911. Cesar je dejal, da o taki banki ni govora. Radi nereda, ki je nastal na Ogrskem, hoče We-kerle z drugimi ministri odstopiti. Jasno je. da odstopa tudi zato, ker ne mara izdelati načrta za volivno preosnovo. Cesar 'stoji na stališču, da mora Wekerle ostati, dokler ne izvede nove volivne pravice. Še več zahtevajo nestrpni in lakomni Ogri: samostojno armado. Ce jim krona tega ne dovoli, začno v parlamentu obstruirati. BOSANSKA USTAVA. Načrt ustave za Bosno in Hercegovino še sedaj ui gotov. Morda se bosta obe vladi, avstrijska in ogrska, že skoraj sporazumeli. Ze leto dni je, kar je Bosna avstrijska, a ljudstvo še sedaj nima zaže-Ijene ustave. — Burian je pred kratkim sprejel deputacijo bosenskih duhovnikov, ki so zase zahtevali pasivno volivno pravico za bodoči sabor — za deželnozbor-sko zasedanje. Zanimivo je, da so hoteli duhovnikom kratiti pravice, ki so, kot je priznal tudi minister Burian, v ustavnem načrtu duhovnikom brezpogojno iu jasno zagotovljene. — Judje se zelo trudijo, da bi en nadrabinec postal virilist v prihodnjem saboru. V Bosni in Hercegovini je dvanajst tisoč Judov, ki ne dobe svojega posebnega zastopnika, pač pa zna prejeti virilen glas židovski nadrabinec te ali one stranke, ker sta dve stranki, ki vsaka hoče svojega. LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J (Dalje.) Tesnoba in zbeganost, besnost in obup so zavladali v notranjščini svetišča. Na tisoče in tisoče ljudstva se je trlo v obeli velikih preddvorih in napolnilo vse hodnike in prostore do zadnjega kotička. Tu so trepetali ne samo Galilejci, njih voditelj ben Giora in najizbranejši vojaki, ampak nešteta množica, ki je izkušala rešiti svoje od bede in gladu izglodane ude v hišo božjo. Največ jih je prišlo z upanjem v srcu, da se bo zdajpazdaj izvršil čudež, katerega je napovedal laž-hjivi prerok, in se bo prikazal Gospod z neba, rešil svojo hišo in ugonobil vse sovražnike. »Še danes bodete videli veli-castvo Gospodovo v njegovem templju!« je hrumel nekoč Strastni Meir po jeruzalemskih ulicah. »Še danes bo prišel Gospod od juga in naš Bog z gore Faran!« •'udi danes ponavlja prerok, ki mu sije iz blaznost, z visokim in trepetajočim Klasom svojo prerokbo. »Čemu stojite tukaj in dvomite?« se zaganja v vojake, ki strmijo obupani v goreča tempeljska vrata. »Zdaj, zdaj bo prišel Gospod in maščeval božjeropno početje, katero so zakrivili ti psi v njegovi sveti hiši. Jaz sam se bom maščeval, govori Gospod! Jaz satn bom položil v stiskalnico svoje sovražnike! Rdeča so moja oblačila od vina njihove krvi! Jaz sam se vojskujem zoper vse, srd daje ntoči moji pesti, jaz sam jih bom iztrebil z obličja zemlje in ni ga, ki mi bo pomagal! Tako govori Gospod po svojem hlapcu Izaiju! Odložite torej svoje orožje, iznebite se svojih mečev! Kajti Gospod sam bo prišel in se bojeval! Prišel bo z Edoma!« Tako hrumi blazni prerok in teka med množicami ljudstva; kmalu se mu pridruži več drugih, katere sta beda in obup prav tako privedla do blaznosti in ki strmijo zdaj proti nebu in jugu ter kličejo: »Pridi, pridi. Sveti Izraelov!« Drugi pa se ozirajo v zastor svetišča in pričakujejo nestrpno, kdaj se bo odmaknil in kdaj se bo zgodilo nekaj strašnega, ki bo v zadnjem hipu rešilo stiskane množice. — Ob tem času so se v celici Gazit še enkrat zbrali voditelji upornikov k posvetovanjem in se zdaj prerekajo v'neumorni naglici, dolžeč drug drugega, kaj se je zamudilo in zagrešilo, da si Rimljani iščejo vhoda v tempelj celo z ognjem. »Rajši svetujte, kaj naj storimo, kakor kaj naj bi se zgodilo, bedaki!« se razburi Simon ben Giora. »Predlagam, da planemo iz templja in se prerinemo do gornjega mesta, kjer se bomo lahko šc dalj časa branili. Herodov grad je močan in stolpi Hipik, Fazael in Mariamne so nepremagljivi. Ondi je tudi živeža za nekaj sto mož, ki bodo lahko vztrajali vsaj še nekaj tednov. Dalj časa Rimljani itak ne bodo mogli ostati sredi kupov mrličev v Jeruzalemu.« »Svetišče pa naj pustimo v rokah poganov?« zahrumi Janez iz Gishale. »Kaj takega more svetovati samo podlež, kakor si ti, ki mu cela sveta vojska ni ničesar drugega kakor povod, da lahko brez skrbi mori in ropa.« »Ha, čujte Galilejca!« odgovori roparski načelnik. »Kdo pa je pokradel svete posode iz tempeljskih zakladnic in jih dal preliti? Najbolje bi bilo, ako bi ti zlato še žareče vlili v žrelo! Dobro, le brani s svojimi Galilejci tempelj, Antonija je itak vsled tvoje lenobe izgubljena!« »Kdo bo branil tempelj, ko ga bo Gospod sam branil?« zbesni zdaj Meir, ki je pridrvil v posvetovalnico. »Kakor uničujoči plamen se bo utaboril okrog nas in mi bomo hodili po ognju kaikor Ananija, Azarija in Mizael po ognjeni peči v Babilonu! Pridite, pridite in poglejte, kako prihaja Gospod! Na ognjenem vozu in na perotih viharja bo pridirjal k nam! Ze gre —« »Da, prišel bo na oblakih neba z veliko močjo in veličastvom, kakor je bil sam napovedal, ko je stal pred sodnim stol»m in sem kot veliki duhovnik raztrgal svoje oblačilo, rekoč: ,Boga je preklinjal!' Tedaj ste vsi klicali: .Smrti je vreden! Na križ z njimi!'« Mož, ki je s temi besedami nenadoma stopil v posvetovalnico, je bil stari Kajfa. Ko so jeli Rimljani z ognjem razdirati srebrna tempeljska vrata, je hite! Giezi, ki je še vedno oskrboval in čuva! blaznega moža, k bolniški postelji Eieazarjevi, da bi mu ta dovolil izpustiti Kajfo v mesto, ker bi sicer poginil v razvalinah gorečega templja. Eleazar je še zmerom ležal v nezavesti in zato je Natanael namesto svojega brata odgovoril staremu služabniku: »Le izpusti ga, Giezi, da nc bo živ zgorel, m ga varno pelji v mesto! Tudi jaz, Rahe-la in Tamara bodemo kmam šli odtod. Zato lahko pustiš ključ v zapahu, kjer se pride do podzemeljskega hodnika. Evzebij pravi, da bo Eleazar še danes umrl, in takoj ko bo mrtev, bodemo zapustili tempelj.« Giezi je snel b,aznežu verige, da bi ga popeljal v mesto; toda kakor bi trenil se mu je starec izvil iz rok in planil po stopnicah navzgor. Tu je zagledal pred seboj nekdanjo posvetovalmco in takoj so oživeli v njem stari spornim; dozorelo je v njem prepričanje, da je še vedno veliki duhovnik, in zato je stopil z resnimi in dostojanstvenimi koraki med zbrane svetovalce. Svojo visoko in ponosno postavo nosi danes krepko pokonci. Njegova široka glava z dolgimi beiimi lasmi, ki mu raz-mršeni venčajo vela senca iu razkuštrano brado, ki mu sega do pasu, bi bila vredna častitljivega očaka, ako nc bi žarel pod košatimi obrvmi v zakrvavljenih očeh ogenj blaznosti. Dasiravno nosi na sebi samo umazane in razcapane cunje, jih ogleduje in urejuje v umetne eube s toliko resnostjo in tolikim dostojanstvom, kakor bi bile dragoceni škrlatni plašč velikega duhovnika. Ko stopi v posvetovalnico, hiti naravnost proti prestolu ve! kega duhovnika ter ga zasede. Prestrašeni se umaknejo svetovalci na desno in levo in sredi splošne zmešnjave in divjega vrišča nastane mahoma svečana tiliota. »Kaj je to, o čimer se posvetujete?« prične čudni starec. »Zakaj se m;i umikate tako bojazljivo? Čemu jc izostalo spoštljivo in vdano pozdravljenjc, katerega je sicer Kajfa tako vajen? Saj še ni davno, odkar smo bili zbrani na tem kraju, ko sem vam s tega prestola svetoval in po-magai iz zadrege, rekoč: .Bolje, da umrje en človek, kakor celo ljudstvo! Križajte ga! Sicer bodo prihiumeli Rimljani ter nam vzeli mesto in svetišče!' In bili ste pametni, sledili mojemu nasvetu in klicali: »Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke!' Haha, kako smo bili vsi pametni! Da bi le ne prišel na oblakih neba! Toda prišel bo, prišel, prišel! Nikomur ne bomo tega povedali; saj lahko prikrijetno vso stvar, kakor takrat njegovo vstajenje. Vsem, ki ga bodo videli priti na oblakih neba, bomo dali denarja in nihče ne bo pripovedoval tega okrogl Ali čujete? To vam svetujem! Denarja! Denarja! Kaj nam pa potem more kljubovati ubogi Na-' zarenec? Da, če bi bil imel denar, bi ga bili radi priznali' za Mesija! Prosim vas, poslušajte vendar svojega velikega duhovnika! Čemu bežite odtod? Morda pride, morda pride vkljub temu na oblakih neba v ;« . Tako govori Kajfa s slovesnim, toda hripavim glašom, medtem ko se svetoval- 3' a ' '.>,.', w v/.- ' "t'.i ' '"A t1!. o j h'Š! / ' • - t .j a "e Zir r " -J* t.... ( . > 'Ti' ; " *,l. -A ':'. ■>. /A ■ . i '< -1 : :'V. ' ...<' i" :A < >.•'( . ».. . ; / ."--.i •*» .biaz.-ežev '< 'A . . ^ / .,••. 'i/, i '.' (i.-."-.. V aro /': : s./.-. ' ::' '.'.iJA * z-. -.«■;.-. * *.".". '.* ■.. '■< " ■ ■■'.■ <. i- :: Y>ir,r t: se ' j; \ • t4iif V tit in<*> za men' : ■■ . <".': / tet velika b T (i- : : i >. V; • ' 4 * *. ?i '. ■': n '-i A 1:3 svojih vo 'i d*" aa:\ proti P1,." Pianom. t : tO ' ;., - ' vii hoj cele i.<-,f z.-J s-Oj/ R.mljar., rr z#wIfNfUtrOK templja odmevajo -.- •';•>: / . bojni k.'J(. 1 .f. poveljuj / v,-h;j A:-.volim :\'///, drugih bojevitih mož, vendar o'.'ane še vseeno na tisoče I i u d -f / ;j v ten.peljn, zla M' takih, ki ne marajo t svoje usode od usode hilie božje. sovražnikov vzftocrno . Vse. kar i« živega. ; «. Tir -'i' pokfi- Medtem ko mravlja na vzhoda mo-relni angeli svoje krvavo delo. se razširja ri ..; :. •. i •Arr,f, . -2 na v požar vedno dalje. Tam so nedavno prej še vedno gasili rim* k i vojaki goreče tramovje. ki sc le sesulo na kupe. ko so razdrli srebrna. vrata. Ko so si pa rimske k oho rte skozi kor.ruska vrata osvojite tempelj, so .Judje, do^eia ob .par... se enkrat poizkusi napad in se zagnai: črez ognjene razvaline proti gas:!cem. 'i a predrznost je nekega rimskega * ojaka tako razkačila, da je popadel goreče poleno, stopil svojemu tovariša na ramo .n ga treščil skozi lino proti prostorom, k: obdajajo Najsvetejše. Ogenj se ie oprijel lesa, ki je bil tamkaj nakopičen iti pripravljen za žgavni oltar, lizal sprva v malih plamenčkih krog sebe, nato pa s silno močjo bruhn I v sosednje prostore. .Med judovskim ljudstvom je nastala silna zmešnjava; množice, ki So ube-žale rimskim rnečern, so se zagnale s strašnim krikom proti ognju, da otmejo goreči tempelj. Bilo je ravno sredi opoldanske vro- č -e desetega avgu.sta. Tedaj v> nazna.-..;: -■'.slano Titu, da je tempelj v piamcu. Takoj je odhiftel s poslanikom Lacijen i;i dragimi podpoveljmki na kraj, kjer -.-.• ;c •az.s,r.ai .»žar. Ni trajalo do-igo .n rim>i-:o • ia.šr. > je bilo zbrano okrog templja do zadnjega moža. tako močno se je zbu j ia v njih radovednost in želja po plenu. »Najbrž gre samo stranski del poslopja. < prav, poveljn.k Luc.iu. .Kar tako naglo ne bo orjaška stavba v ognju! Ogenj moramo odtiiiti!< .Zaman se boš prizadeval, da bi sc ne izpolnile Gospodove besede!< odvrne Lucij. Ravnokar je razsaja! požar po preddvor.h, a že s.kajo krvavo rdeči zublji tuj; na severni strani svetišča na prosto, .Mogočni oblaki d.ma zagrinjajo čtmdalje boij vvj okolico. \'endar stoji pravi tcin-pelj še zmerom nedotaknjen v svoji veličini in krasoti. >.Moštvo naj se posta . v vrsto, tako da bo doseglo studenec ;ia severni strani mesta!, veli Tit in pona-.;ja svoje povelje od gruče do gruče. »Rediti moramo tempelj, to je moja neprekiiv ia volja!' Toda med divjim vriščem moreči' in ropajočih vojakov ter smrtnim kri1 :n stiskanega ljudstva ostanejo vss Tit-vi ukazi brezuspešni. Nihče se več ne zn.. za poveljnika. Srd. besnost in krvavo n...-ščevanje je prevzelo razkačeno mošt' (Dalje pršh.) Razgled po domovini. Odlikovanj«. C. župnik Tomaž '''»točn k :■■ bil imenovan za knezoškotij-,ke;/a duhovnega svetovalca. V IJubljanl je umrla pred tednom /f/.pa .Mariia Zoreč, trgovčeva soproga. Pogreba ' e je udeležila tudi kričansko-;.oualna zv< za z zastavo. Blaga pokojnica naj počiva v miru! I Iberalna surovost aH zajci z Viča. 10, septembra so viški zajci zopet pokazali, da '.o popolnoma vredni tega imena! Zavist m nevoščljivost, J a Orii tako lepo m z bratsko ljubeznijo delujejo na napredek odseka, jim ui dala miru, da ne bi pri-£11 med mirne Orle delali razpor. Kdo jih Je.vendar vabil, da naj pridejo na Orlovo veselico? In (':<• že pridejo, naj se zadrže kakor \e spodobi za olikane ljudi, in naj m- začno izzivati z ono sokolsko prirojeno podrepnosljo. Ko so Jim Orli pokazali, da se ne: dalo zaničevati od vsakega prite-1'cnai, Je tem zajcem vzrastla jeza če/, njihova dolga ušesa. Oboroženi z kamni in nevarnim preiepaškim orodjem boksarjem, so čakali pred hišo vračajoče Orle. Vsakega mimoidočega človeka so ustavili l< r ga vprašali, če je "čuk" ali -sokol". Ce ni dal odgovora, so ga vrgli ob tla ter ga mi tleli ležečega bili s kamni iu boksarji ler suvali z nogami. Seveda si ni bil nihče svrsl svojega življenja, ker so vpili, da mora nocoj še teči »čtikova« kri. Celo stvar ima v rokah viška žaiidarmerija, kamor se le vsak napadeni človek obrnil, ljubljanska sokolska žnpa sme biti ponosna na take stebre in razžirjcvalcc so-'li kolske ideje. S kamenjem in noži ne boste ugnali naših vrlih mladeničev. Zveza slovenskih županov se snuje na Koroškem. Slovensko lovsko društvo na Koroškem. V Borovljah v Rožu so ustanovili slovensko lovsko društvo /»Diana«. /.Narodni Dom« v Pliberku dobi s I. oktobrom novega gostilničarja v osebi g. gostilničarja Roter, dosedaj gostilničarja v Mostah na Kranjskem. Narodno-obrambni odsek se bo ustanovil 5. oktobra v Ljubljani. Orlov znak so si slovenski štajerski dežclnozborski poslanci pripeli, ko so vprvič stopili v novo zbornico in nastopili za pravice slovenskega jezika. Ta okoluost tako bode Nemce, da »Grazer Tagblutt- 22. septembra tega nc more pozabiti in v uvodnem članku naše znake omenja. Ze Orlov znak je torej Nemcem nevaren. Slovenskim štajerskim poslancem pa, ki so v znamenju Orla začeli svoje delo za obrambo Slovenstva na Štajerskem, prisrčni: Na zdar! Občinski svet tržaški jc izrekel svoje ogorčenje nad premestitvijo kopenskega učiteljišča v Gorico. Slovenska poslanca dr. Rybaf in dr. Slavik sta krepko zavrnila predrzne Lahe, ki nc pripoznajo Slovencem najmanjših pravic. »Slovenski Narod« je zopet zašel v stari tir brezverstva. Pretečeni teden sc jc začel grdo norčevati celo iz Najsvetejšega. Svobodomislcci sami so priznali na zadnjem svojem sestanku, da je ta list vedno stal na brezverskem stališču. Nc moremo razumeti, kako je mogoče, da -c nahaja Narod še v marsikateri hiši. k; hoče veljati za katoliško. Proč s tiai listom i/, vseh poštenih hiš! V Postojni so blagoslovili novo ščansko šolo v navzočnosti g. okrajni*.! glavarja Schitnika, ki je imel jako pr Turen govor ob tej priliki. Blagoslov je novo stavbo g. katehet Ažman. Svobodomiselna značajnost a i general Lah. Ta Lah. doma doli v Šmarju pri Ljubljani, kaj rad zabavlja sedaj šolani, ki so v rokah redov, in vendar je za časa svojih gimnazijskih let užival dobroto in gostoljubnost ljubljanskega .uršul.nskega samostana, kjer so ga brezplačno hranili! Brez tega samostana bi morebiti niti nc bilo gimnazijskega abiturijenta Laha. potem seveda še manj filozofa in svobndo-misleca Laha! To so »radikalni značaji«, ki katoliško-narodne dijake vedno sumničijo kot neznačaineže! Svoboda pri socialnih demokratih. Socialni demokratje se radi bijejo ob prsi, češ, pri njih je doma svoboda vesti in svoboda prepričanja. Toda če malo bližje pogledaš delovanje teh ljudi, se hitro prepričaš, da njih svobodoljubje sega le do mej socialno - demokraško - framasonsko - liberalnega evangelija; karkoli pa ne spada sem, to pa ti gospodje preganjajo in zatirajo huje, kakor je kdaj kak tiran svoje podložnike. O tem vedo. povedati delavci krščanskega prepričanja, ki jih je usoda zanesla med sodruge. Znan nam ie neK slučaj, ko je prišel krojaški pomočnik z dežele v Trst k nekemu mojstru, da si izpopolni strokovno znanje. Bil je poštenih kmečkih starišev sin in vzoren mladenič — veren seveda. To je pa ostalim pomočnikom rdečkarjem tako presedalo, da so ga z vsega početka bojkotirali: niso govorili z njim, posoditi mu niso hoteli nobenih priprav, ko ni vedel, da jih mora prinesti s sabo, pokazati mu niso hoteli ničesar in med sabo so nalašč govorili ostudne in bogokletne stvari, o katerih so vedeli, da se poštenemu kmečkemu fantu naravnost zadirajo v srce kot strupene pšice. Dosegli so, kar so hoteli: fant je zdržal med tako sodrgo le en teden, potem pa je pobegnil nazaj domu. Se Bog, da je imel kam! A kaj pa tisti nesrečniki, ki so prisiljeni služiti si skorjico kruha v mestu? Izročiti se morajo nemili usodi in iti na cesto — ali pa se ukloniti terorizmu socijcv in vstopiti v njih »svobodoljubne« vrste. To namreč ni le posamezen slučaj, ki smo ga gori navedli, marveč to je vobče taktika socialnih demokratov. Tudi naši slovenski delavci v Ljubljani in drugod bi vedeli marsikaj povedati o Ijubez-njivosti rdečih bratcev, ki nosijo svobodo in prostost samo na jeziku. V Kranju so imeli zaupniki S. L. S. sestanek, na katerem so poročali poslanci Demšar, Jarc in Zabrct. — »Gorenjec«, znani liberalni Pirčev listič, jako nizkotno napada občespoštovanega župana gosp. Šavnika, ker ni 20. septembra razobesi črnih zastav na svojih hišah. Poživlja ga. naj odloži županstvo. Dobro vemo, da bi Cirilček rad splezal na županski stolček, a ne bo se mu še posrečilo tako naglo. Nova maša. Dne 19. t. m. je bil v Turinu na Italijanskem v mašnika posvečen Siovencc. goriški domačin, č. g. Jožef M a 1 ič s Peči pri Rubijah, ki sc je šolal štiri leta na goriški gimnaziji, potem pa jc bil sprejet v red Salezijanccv v Turinu. Dne 27. t. m., to jc v ponedeljek, je v svoji rojstni vasi na Peči daroval prvo sv. mašo. C. g. novomašnik jc končal študije užc pred tremi leti. a zaradi mladosti je bil šele letos v mašnika posvečen. C. gosp. novomašniku iz srca čestitamo ob tej priliki in mu želimo vse najbolje na utrudljivi službi dušnega pastirstva! Odhodnica v Ameriko. V nedeljo, 19. septembra, so mil. g. knezoškof mariborski služili sv. mašo v cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru. Svoj blagoslov so podelili sledečim čč. sestram: Bonaventuri Kunst, Klotildi Strnad, Avreliji Planker in Puliicriji Zovko, ki so drugi dan odrinile na novo naselbino v Kansas City v državi Kansas v Severni Ameriki, kjer imajo Hrvati in Slovenci svojo župnijo. Angeiji božji naj jih spremljajo! Slovenski učni jezik na kranjskih gimnazijah. Toliko dijaki, kolikor profesorji na kranjskih gimnazijah, so bili mnenja, da začne s tekočim šolskim letom tudi v višjih razredih pouk v slovenskem jeziku. V zadnjem hipu pa je deželni šolski svet prepovedal rabo slovenskih učnih knjig, ker jih ministrstvo še ni odobrilo. Deželni odbor je vložil proti prepovedi energičen protest. — Bilo bi škoda zgubljati besede o škandaloznem postopanju vlade z nami Slovenci. Najprvo se je vlada izgovarjala, da ni slovenskih učnih knjig, a sedaj, ko smo s trudom slovenskih profesorjev, z žrtvami kranjskega deželnega odbora, vendar le dobili potrebnih učnih knjig v slovenskem jeziku, jih vlada ne potrdi! Pa naj potem še kdo reče, da se nam ne godi dobro v tej ljubi Avstriji! Izseljevanje črez Trst. Mescca avgusta t. 1. sc je izselilo črez Trst v Severno Ameriko 928 izseljencev, proti 316 tistega meseca lanskega leta. Tudi izseljevanje v južno Ameriko zelo narašča. V La Plata se je izselilo avgusta 348 oseb, lansko leto avgusta 252. Od 1. januarja do 30. avgusta sc je peljalo iz Trsta 10.U63 izseljencev v Severno Ameriko, lani v tem času 2759 izseljencev. Izseljevanje v južno Ameriko znaša letos do 31. avgusta 3199. lani v tem času 2960. Te številke kažejo, kako zelo izseljevanje narašča. Cadrskega učitelja so našli mrtvega v čadrski grapi dne 22. septembra. V nedeljo jc šel z doma v Tolmin, kjer je bila veselica in ples. Mogoče sc je vračal pozno domov in mu je spodrsnilo ob robu prepada. Pil je šc mlad, nekaj nad 20 let. Ali ste že videli najnovejšo izdajo ■naše »Družinske Pratike« s podobo sv. Družine? Gotovo jo že imate, saj se dobi v mestih in na deželi po vseh trgovinah, in ker si skoro ne moremo misliti našega ■somišljenika, ki bi si omislil drugo kot ipravo našo pratiko. — Ako pa vendar le šc nimate nove pratike. jc še vedno čas. Zahtevajte jo pri domačem trgovcu ali si •jo pa naročite naravnost iz Ljubljane. Za obmejne Slovence so nabrali na poziv gosp. Fran Babica veseli gostje o priliki praznovanja 59. oziroma 60-letnega rojstnega dne Mihaela in Marije Cebin v Hochheide na Nemškem, 6 K 50 v. Pri občinskih volitvah v Škofji Loki so zmagali v lil. razredu somišljeniki S. L. S. Liberalci niso niti blizu prišli. V II. razredu so zmagali liberalci z enim glasom večine, ker so našim zavrgli dve pooblastili. Kajpada so se zoper liberalno nasilstvo pritožili naši možje. V 1. razredu so zmagali liberalni škrici. Tudi v našem .mestu bo liberalcem kmalu popolnoma od-klenkalo. Imenovanja. Za župnika v Mo'tn.ku jc bil imenovan č. Anton Zore. župnik v Mirni Peč L — C. g. Andrej Magajna, kaplan v Borovnici je dobil župnijo Rakitna. — Župnija Blagovica je podeljena č. g. Jožefu Hartmanu, kuratu v Planini na Vipavskem. — Nameščen ie kot kaplan lV Borovnici č. g. dr. Anton Prešeren.^ Vsak trgovec mora na Vašo željo preskrbeti našo »Družinsko pratiko«, četudi bi imel polne skladovnice drugih pra-,tik. Le nikar si ne dajte vsiliti druge! Zvest naš somišljenik niti zastonj ne bo sprejel od trgovca kake druge pratike, marveč bo raje žrtvoval borih 24 vinarjev, 'da dobi res pravo našo pratiko, ki jo ■krasi spredaj podoba sv. Družine. »Tirolski junak Andrej Hofer ob stoletnici.« »Katoliška Bukvama« je izdala lično, z naslovno sivko okrašeno (knjižico: »Andrej Hofer, tirolski junak«. Igrokaz v ■petih dejanjih. Ta lepi igrokaz toplo 'pri- poročamo društvom', da ga, kjer le morejo, vprizore na svojih odrih; poln je najkras-nejš.h in pretresljivih prizorov. Priporočamo ipa delce tudi vsem knjižnicam in 'Prijateljem naše književnosti kot prijetno in podučno berilo, ki vnema bralca k ljubezni do Boga, naroda in dinastije. Ravno ■letos ob stoletnici so proslavljati tega izrednega junaka na Tirolskem. Avstrija in 'Po 'celem svetu se ga bodo z občudovanjem spominjali. Hofer je v kritičn.h časi'h, ■ko sta njegova domovina in cela Evropa ječala pod jarmom Napoleonovim, razvil ■zastavo prostosti ter je s svojimi rojaki 'trikrat pognal dotlej nepremagljive Napoleonove legije iz svoje dežele. Te sijajne tirolske zmage so podžgale pod-•jarmljenim' narodom nov pogum, da so se znova dvign.li proti Napoleonu ter naposled štrli sramotni jarm. Slovel je Hofer po svojih vrlinah v živl enju; posebno velik se nam pa zdi v smrti, saj 'je trpel kot •neustrašen mučenik, kot krščanski junak •je umrl za pravco in svojo ljubljeno domovino. Njegova smrt je škodovala Napoleonu več kakor 10 zgubljenih bitk. Kri •Hoferjeva ni zastonj tekla; iz nje je vsklila v nekih letih prostost Tirolski in tudi drugim narodom. Sezite pridno po tej knjižici, nabavi ■naj si jo vsaka 'knjižnica; prebirajte jo pridno; iz nje se boste učili čislati velikega moža, ki naj je vsakemu vzornik ■zvestobe, Bogu in domovini do zadnjega vzdiha. Cena knjižici je 80 vin., 10 izvodov samo 5 K. — Dobi se v »Katoliški •Bukvami« v Ljubljani. »Zgodovina novejšega slovenskega slovstv.a«. I. del od Polili na do Prešerna. Spisal profesor Ivan Grafenauer. — To je knjiga, ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Sramotno malo govori Sketova Slovstvena čitanka, k: je bila edina učna kiriga slovenskega slovstva za tolike generacije našega dijaštva, o novejši književnosti in kadar govori obširneje, je nepraktična ir suhoparna. Z Grafenaurejevo Zgodovino pa smo dobili izvrstno pomožno knjigo, ki bo dijaku in profesorju dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojena, da lahko •ustreza šolskim namenom in je potrjena s sijajnim izpričevalom praktiških izkušenj, ki si jih je nabral gosp. profesor, ko je predaval v višjih razred h slovstveno zgodovino. A ne le na dijaški polici bi morala ležati »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega občinstva se je zbala obširnosti in leto-•pisnega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar je med našim iz-•obraženstvom veliko premalo slovstveno-zgodovinskega znanja. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerievo knjigo, ne veljajo več žgovori: narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravice! Z lahkoto in naslado bo prelistal bravec to knjigo, brez truda; a z velikim pridom, ker je pisana z ostrini, prodirajočim pogledom na šinavo in globino. Z mirno, prepričevalno zmernostjo strogega znanstvenika zasleduje ■gospod profesor tihe struje naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski romantiki -je klasično — a obenem govori s fino, vzgajajočo in dvigajočo tendenco, tako da se braveu, ko obrne zadnjo stran, izvije vzdih: res je in prav je, da .ie res! — Knjiga je izšla v zalogi >Katoliške Bn-kvarne« v Ljubljani in velja samo 2 K; trdovezana 2 K 50 h, po opekarni in stanujejo na Pristavi več kot polovico leta in katerih je nad 30. g Število duš se je vsled industrije v kiižki župniji zadnja leta zelo pomnoži.o. Po zadnjem štetju meseca avgusta letos p-ebiva v križki župniji 1954 ljudi. Vsakdanjo šolo obiskuje 250 otrok kljub toniti, da je vas Bistrica všolana v Tržiču in Golnik v Goriče in da višje razrede otroci iz Križev obiskujejo v Tržiču, ker je doma samo avorazrednica. g Grozne zmešnjave vladajo v glavi r.ekega socialnega demokrata, ki se je v rdečem Napreju« oglasil iz Križa pri Tržiču Naprej« je tako neznan list v Križali. da so ga morali rdeči bratci iz Tržiča prinesti v Križ, ker drugače bi nihče ne bil izvedel, kakšno modrost prodaja »Naprej« iu kako moder in učen je tisti, ki se je oglasil iz Križev v njem. g O ljubezni do bližnjega hoče nekaj učiti, pa se mu je zmedlo. Tržiški konsum mu ne da miru. Ker je konsum propadel. PTivi, da je to jasen dokaz kako klerikalci skrbijo za svojega bližnjega. Revež, zmedlo se mu je, pa ne ve da kar klerikalcem očita delajo socialni demokiati, kjer le morejo. Oni si polnijo žepe na račun ubogih zaslepljenih žrtev, ki jim slepo zaupajo. Revež, ali res ne veš. kako so gospodarili tvoji rdeči bratci v Kataniji na Laškem ? Imeli so občino v rokah. Sedaj pa žc več tednov posebna vladna komisija preiskuje njih sleparstva ki so popott, ii-nancielen propad mesta. Vse mestne dohodke so zarubili upniki, katerih jc na stotine in ki se bodo seveda morali obrisati pod nosom za velike svote. Ljubi rdeči bratcc, zakaj o svojih bratcih nič nc poveš v »Napreju«, kako ljubijo svojega bližnjega? Ali morda ne veš tudi o najnovejšem dokazu socialnih demokratov, kako ljubijo svojega bližnjega, prav nič? Ali ne veš, da je največje gospodarsko socialno demokraško podjetje v Nemčiji te dni propadlo? Pojdi v Cassel na Nemško pa boš slišal, kako tisoči in tisoči delavcev in tnalih ljudi proklinjajo socialno demokracijo, ker so izgubili vse svoje prihranke pri propadu socianodemokraškega podjetja! Zakaj, ljubi rdeči bratec molčiš o tem velikanskem bankerotu, proti kateremu je tržiški — malenkost? Zmedlo se ti je, kaj ne? Pri vsakem bankerotu vidiš same klerikalec, če so prav tvoji bratci, rdeči morda še bolj kot ti. Revež, usmiljenja si vreden! g Pridige tudi niso našemu rdečemu bratcu všeč. O svobodomiselcih in socialistih, pravi, se ne sme govoriti na priž-nici, ker to da je politika. Kakšne pridige bi pa on rad poslušal? Cujte in občudujte njegov okus! O tem naj bi se pridigovalo, zakaj »se ne more prevažati blago sem-intja, zakaj se je ustavilo tuintam delo, zakaj čutijo draginjo ubogi delavci vseh krajev.« Ampak, če bi se tudi o tem pridigovalo, rdeči bratec bi ne verjel pridigarju — marveč »Napreju«, ki je njegov evangelij. g Kakšno modrost je zajel iz »Napre-ja«, pa pove z besedami: »Brez božje volje ne pade niti las z glave, torej tudi svobodomiselci in socialisti niso padli brez božje volje med svet. Treba jih je torej pri miru pustiti, da bo prišla božja volja in bodo zopet izginili!« To jc torej socialno, uemokraška vera: Svoboda se mi niora pustiti, da kradem, saj če kradem, je to božja volja, svoboda, da ubijem, kogar hočem, saj če koga ubijem, je tu božja volja, svobodno sc lažem, saj to je božja volja,' vse je božja volja, kar svobodomislec ali' socialni demokrat stori, samo to ni božja volja, kar kak »klerikalec« stori. Da jc tržiški konsum propadel, to ni božja volja, da je pa Catanija prišla na beraško palico,' da jc v Cassel u propadlo socialnodemo-kraško podjetje, to pa je božja volja. O ta socialnodemokraška vera, ta je pa dobra! Škoda, da se rdeči bratec v »Napreju« ni podpisal, da bi ga poznali. Vsi tatovi, go- i ijufi, sleparji in vsakovrstni lumpje bi brž leteli k njemu v šolo. Iz ljubljanske okolice. Iz Črnuč. Dne 23. t. m. pripojila se je huda nevihta od Ljubljane čez Črnuče proti Domžalam. Grozno se je bliskalo in gromek); udarila jc strela v pod pri Jožu. Pred štirimi tedni je pri ravno temu udarila strela in zopet zdaj. Revež je nujne •pomoči potreben, ker mu je živinska k laja vsa zgorela. -— Tudi abstinečni krožek se namerava pri nas ustanoviti. Prav tako! Manjka še tudi slov. kat. izobraževalnega društva. Dragi Črnučam, stopite na noge, da sc v najkrajšem času ustanovi ta pre-koristna družba. Okoli in okoli nas se /. vso vnemo gibljejo v društvenem življenju, le Črnuče naj bi spale? Ne, to se ne sme zgoditi! Tudi pri nas se hočemo odločno zdramiti ter delovati za dušni in telesni blagor. Upati je, da se bo tudi v Črnučah začelo društveno življenje, osobito, ker so dobile Črnuče zelo vnetega gospoda župnika. — Tudi pri nas se dobe že vžigalice na korist obmejnim Slovencem. Vsakega Slovenca sveta dolžnost je. da zahteva edinole te vžigalice na korist obmejnim Slovencem. Opustimo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, kajti te se nahajajo v liberalnih rokah svobodomisle-cev. Ne polnimo tem rokomavharjein žepe, temveč podpirajmo svoje brate, obmejne Slovence z našimi vžigalicami! Od Save. (Občina Ježica.) Naši mladi Orli morajo veliko prestati od korunipi-rane mladine. Sramote in blatijo jih z ostudnimi imeni. Pretijo jim, da bodo vsakega, ki ga dobijo kje ponoči, pobili. Posebno eden mlečnozobi fantek, katerega imajo za vohuna, je ves divji ponoči. 1» kaj vam pravijo ti čudaki, da jih kar glava boli, kadar vidijo kakega Orla. No, saj jili prav pošteno sme boleti, ko vidijo, kako vam korakajo ti mladi fantje ponosno, samozavestno polno življenja. Ze od daleč se razloči iz njih obrazov veselje, radost, znamenje poštenega življenja, med tem ko se na njihovih upadlih obrazih berejo strasti in znamenja alkohola. Zares velik znak moralno pokvarjenega življenja. Ni čuda, da so v svojem fanatizmu hoteli storiti vandalski napad na brata načelnika, kateri bi bil lahko žrtev barbarske drhali, ako bi se ne bila o pravem času opazila nevarnost. Ali naši fantje se popolnoma nič ne zmenijo za njih početje. Njih surovost jih šele bodri k neustrašenemu delo- vanju. Čimbolj jih zaničujejo, tembolj jih ljubijo pošteni ljudje. Na zdar! Od D. M. v Polju. Naše izobraževalno društvo je priredilo zadnjo nedeljo veselico s tambura-njem, petjem in narodnim igrokazom »Tihotapec«. Koj s početka nas je razveselil nastop novega mladega tamburaškega zbora, sestoječega iz dečkov in deklic, ki je pod vodstvom svojega vežbatelja g. or-ganista Fr. Učakarja proizvajal dve lepi godbeni točki. Če se bodo ti mladi junaki pridno držali, bo mogoče ustvariti močan in dober tamburaški zbor, kar bo v čast naši fari. Zato mladina, le krepko in vstrajno naprej! Pri predstavi so sodelovali večinoma fantje-telovadci. Igralo se je dobro. Da, to je lepo, fantje. Dobra in poštena zabava zaleže več, kot pa tisto popivanje in druge take razvade, od katerih nima človek drugega, kot bolno glavo pa prazen žep. Telovadni odsek Orel v Polju se poslavlja letos od dveh tovarišev, ki bosta kmalu zamenjala svoje rdeče srajce z vojaško suknjo. Maloštevilen je naš odsek, ali vseeno si je cesar kar dva Orla zbral za brambovca domovine. Svojima tovarišema kličemo: Ohranita tudi v novem stanu one lepe ideje, ki jih nam vceplja naša mlada lepa telovadna organizacija. Ostanita verna naši lepi orelski ideji, ideji krščanski in slovenski. Na zopetuo svidenje po treh letih! Na zdar! — Naš telovadni odsek obstoja že dve leti, pa še vedno več fantov ne razume lepe naloge, ki jo stavlja telovadna misel slovenskemu krščanskemu mladeniču. Saj ima fara dosti postavnih, mladih fantov, ki jim je telovadba kot nalašč namenjena. Ne ogibajte sc telovadnice. Po celi širni slovenski domovini se ustanavljajo dan za dnem odseki Orla, zato se tudi vi, poljski fantje, oklenite te lepe fantovske armade, ki je letos v tako lepem številu nastopila v Kamniku pred odličujaki slovenskega naroda in žela viharno pohvalo. Fantje, zganite se! Na zdar! Iz Št. Vida. g Za izobrazbo. Ljudska knjižnica je imela preteklo nedeljo svoj prvi redni občni zbor. Iz poročila povzamemo sledeče: Ustanovila se jc pred enim letom. Svoj sedež ima v kaplaniji. V prvem letu svojega obstanka je izposodila 1600 knjig. Dosedanji odbor je imel 9 sej. Blagajniško stanje je ugodno, ker izkazuje 183 K denarnega premoženja, od katerega se bo še letos nakupilo za 100 K novih knjig, 83 K se je naložilo v hranilnico. Novi odbor se .ie sestavil sledeče: Predsednik: g. kaplan A. Tomelj; v odborništvo so izvoljeni: Franc Brenk, Al. Jeločnik, Lovro Hafner, Ivan Krmec, Mici Skalar, Angela Jaklič in Pepa Arhar. Odbor ima izbrati še dva knjižničarja in dve knjižničarici. Knjige se bodo izposojevale v dosedanjem redu: ob nedeljah dopoldne moškim, popoldne ženskam. Bog blagoslovi dobro započeto delo! g Drugo javno predavanje v tej sezoni je bilo na tem občnem zboru. Predaval je predsednik: Kakšne knjige nai beremo in kako naj jih beremo, da bomo imeli res kaj koristi od branja. g Tiskarski škrat je napravil nekoliko zmede tudi našemu novičarju v zadnji številki »Domoljuba«. V odbor novega izobraževalnega društva v Dravljah ni izvoljen Alojzij, marveč Mihael Kunovar, in v hranilnici ni bilo izplačanih vlog 144.977 kron 25 vin., ampak samo 44.977 K 25 vin. g V Podutiku se bo prihodnjo nedeljo ob pol 4. uri popoldne blagoslovila briz-galna ondotnega, pred kratkim ustanovljenega gasilnega društva. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Mekinj. Dne 26. septembra t. 1. se je ustanovil pri nas novi telovadni odsek »Orla«. Moral je premagati mnogo ovir ki so se mu stavile od strani od katere bi jih najmanj pričakovali. Toda premagal je, če tudi s sam^zatajevanjem, vse ovire. V lepi mekinjski Marijini cerkvi smo se priporočili, postavili v varstvo mogočne nebeške Kraljice ter zaščitnika »Orlov« sv. nadangelja Mihaela. Cerkveni govornik je naglašal, kako stoji danes svet v znamenju brezverstva in meseno-sti, kako hočejo dandanes nasprotniki postaviti na mesto Boga svoj razum in me-senost in kako naj bodo naši »Orli« prvo-boritelji v boju proti kultu razuma in mesa; odlikujejo naj se po svoji vernosti in brezmadežnem življenju; odločno naj svetu kažejo kaj so; vzor naj jim bo junakinja bi. devica Orleanska ki je imela na praporu sliko Brezmadežne in sv. Mihaela. Pri prireditvi je govoril dovršeno in prepričevalno veleč, gospod g. dr. Guido Rant; pokazal nam je nasprotnike v vsej grdi nagoti ter jih pobijal z njihovimi lastnimi besedami. Iskrena mu zahvala za te tehtne besede! Ko je povabil navzoče k vstopu v nov telovadni odsek se je odzvalo pozivu z veseljem 55 rednih telo-vadcev-mladeničev in mož; med njimi so 4 Stranjani, 2 sta Tunjičana, prava velikana po postavi, in 1 Nevljan. Predsednikom so izvolili vrlega župana in posestnika brata Fr. Gamsa, načelnikom brata Niko Loboda. Odsek razpolaga z močnim pevskim in izvežbanim tamburaškim zborom. Navdušenje med odsekom je veliko. Pridružite se vrli novi četi še novi člani iz domačeg:a kraja in okolice, da se krepko združeni v trdni falangi borite za sveto pravdo našega milega naroda! Vsem pa, ki so k lepemu uspehu prireditve pripomogli, sosebno še bratom »Orlom« iz Komende, ki so nas v kroju posetili, iskrena zahvala! _ g Naklo. Bralno društvo je predstavljalo igro Ant. Medveda: »Posestrimi«, pri kateri je sodeloval domači pevski zbor in tamburaši iz Šmartna pri Kranju. — Hranilnica in posojilnica je imela leta 1908, 85.965 K 51 vin. prometa, rezervnega zaklada ima 1454 K 37 vin. — Vas Pivka in vas Okroglo je dobila vsaka svoj vodovod. — 1. oktobra pride med nas novi župnik preč. g. Jožef Seigerschmidt. g Breznica. Tukajšnje izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 19. septembra t. 1. zabavno veselico v prostorih stare šole. Društveninrtamburašem, ki so otvorili veselico, gre brez dvoma priznanje. Kot predavatelj je bil določen g. Albert Jeločnik iz Ljubljane. Ker pa je bil zadržan, je prevzel predavanje č. g. dr. Anton Prešeren. V svojem govoru se je zlasti navdušeno spominjal novega telovadnega odseka, ki se je ustanovil na Breznici dne 29. avgusta t. 1. Po končanem predavanju se je uprizorila igra »Sanje«. Kakor vedno, so igralci tudi sedaj častno rešili svojo nalogo. Društvena dvorana je bila prenapolnjena. Dohodki te veselice so namenjeni v napravo orodja novoustanovljenega telovadnega odseka. Veselice so se udeležili ne samo domačini, ampak tudi iz sosednih župnij je mnogo prihitelo k veselici. Tudi lepo število bratov Orlov je prikorakalo z Jesenic in s Koroške Bele v svojih uniformah na Brez-nico. g Iz Stare Loke. V četrtek dopoldne nas je prestrašil plat zvona. Čez Kamnit-nik se je videl vel.k dim, kot da bi na oni strani kaka hiša gorela. Pa hvala Bogu ni bilo nič hudega, dim je prišel od krom-pirjevce, ki so jo kurili na njivi onstran Kamnitnika. Tudi gasilci so bili priprav-* ljeni, da bi šli gasit, če bi bilo treba. V drugo bo treba bolj pogledati, da se ljudje ne bodo plašili brez potrebe. — V petek popoldne se je od severa prignal velik naliv in vihar s sodro, ki je ajdi in sadju precej škode napravil. Na Osterfeldu je veter podrl posestniku Kalanu kozolec, poln fižola. Sreča, da ni dveh oseb, ki so bile v kozolcu pod streho poškodoval. — V gostilni Janeza Vilfan je padel M. Šmid po stopnji-cah v klet. Ko je šla natakarica v klet, ga je dobila nezavestnega pod stopnjicami. Prenesli so ga v sobo, kjer so ga spravili k zavesti. Dobro, da ni bilo hujšega kot da je nekoliko pretresel svoje pijane kosti. — Odbor izobraževalnega društva ima sejo v nedeljo, dne 10. oktobra popoldne po krščanskem nauku. — Po drugi nedelji v oktobru se prične sv. misijon v farni cerkvi. g Gorje. Cesarsko žago v Zgornjem Grabnu je prevzel neki Švarc. Dosedaj jo je imel g. Peter Piussi, Italijan po rodu, pa je bil nam zelo naklonjen. Kakšen bo naslednik Nemec — nadja srce se in boji. — V nedeljo, dne 5. septembra je bila v Krnici blagoslovljena nova brizgalna. — Zaradi nasledkov prezgodnjega grešnega znanja so morali prepeljati nekega zelo mladega dekleta v ljubljansko bolnišnico. Dekleta, pamet, pamet! — Kaj bo z novo šolo, se že tudi radovedno vprašujemo. Stara je že v tako revnem stanju, da je joj, o novi šoli ni še ne duha, ne sluha. Gotovo bi jo vsi radi imeli v Gorjah. Sveta za novo šolo pa le nihče noče odstopiti. Če bo šlo tako naprej, jo bomo morali zidati kar v zraku. — Gorjanski dom ima sedaj novo sreho. Saj je bila že res potrebna. Če bi z novo streho prišlo pod njo tudi kaj novih udov! — Naš pevski zbor bi rad pokazal kako .napreduje. Zato vabi za nedeljo, dne 3. oktobra vse Gorjance in druge prijatelje k prijetni zabavi, kjer boste slišali pesmi: »Slovan«, »Planinarica«, »Nazaj v planinski raj«, »Jadransko morje«, »Triglav«. Same lepe-pesmi! Za smeli vam bodo poskrbeli z igrokazom »Vaški skopuh« igravci Lakota, Jecljaj, Zlomek in Gomilar. g Kam še pridemo? Z Bleda se poroča, da so zasledili med šolskimi otroci celo tatinsko družbo. Med mladimi, nadobudnimi tatiči so prav obilno zastopani sinovi blejskih liberalcev. Le še tako naprej vzgajajte svojo mladino, le jim še prepovedujte, naj ne hodijo v cerkev, in bodite prepričani, da Bled ne bo več raj kranjske dežele ampak njen pekel. Tujci se bodo raje drugam obrnili, kjer bodo vsaj varni pred predolgimi prsti. Bohinjska Srednja vas. g V izobraževalnem društvu ste bili v nedeljo predavanji »O Radeckiju« (nadaljevanje) in »O časopisju«. Udeležba bi bila želeti obilnejša. g Nov, iesen most so postavili preko Ribnice v Srednji vasi. g Iz Kvestkove gostilne na Ribičevem lazu ob jezeru je visela 20. septembra črna zastava. Hudomušni jeziki trdijo, da za obletnico, kar si je bil bivši gostilničar Pavšek prereza! vrat. g Dobili smo novo učiteljico, gdč. Marijo Jeglič. g Na vrtu Martina Korošca v Jereki cvete mlada jablana. Tudi mi si ž njo vred želimo skoraj spomladi — vmes pa nekoliko manj snega in krajšo zimo kakor lani. g Da bi biii vsi tisti, ki so ob zadnjih občinskih volitvah bili na nasprotni stra-li liberalci, tega »Domoljub« nikoli ni trdil, ker nikakor ni res; pač pa je res, kar trdimo šc vedno, da so prav ta položaj izrabili liberalci in da so oni agitirali za pritožbo proti volitvam. Da o »liberalcih« pri nas — razen nar izjem — v pravem pomenu besede niti govoriti ne moremo, priča posebno tudi to, ker se tega imena na zunaj sramujejo celo oni, ki ga v resnici zaslužijo. g O naši zadrugi se čuje tupatam kako drzno sumničenje ali zlobno obrekovanje. Večina teh govoric ima svoj izvor nri znanem »advokatu« na Boh. Bistrici, ki je iz dna svoje liberalne duše seveda nasprotnik vsakemu zadružništvu, posebno pa naši »Zadrugi«. Dotične ljudi, ki nepremišljeno širijo kakšne take govorice, opozarjamo, naj bodo pametni, ako nočejo imeti kakih sitnosti in potov. Eno tako sumničenje se je že pri pristojni oblasti izkazalo kot neosnovano. Ako se zdi komu, da ni kaj v redu, naj to pove na pristojnem mestu ali na občnem zboru. Zahrbtno napadati in skrivaj obrekovati pa je grdo in nemožato! g Sirarna pri Stari Fužini bo za Bohinj. zlasti za našo dolino, velikega pomena. Pokažimo Bohinjci, da nam jc res mar napredek in se izkažimo hvaležne onim, ki jim je res na srcu blagor in prospeh ljudstva in ki so nant z velikimi stroški uredili tako krasno sirarno! Delo se bo v sirarni začelo takoj, kakor hitro se zagotovi količina mleka. Delalo sc bo tudi po zimi in se bo celo zimo lahko oddajalo mleko tjekaj. g Da nam vse te stvari natanko raz-loži, pride v nedeljo, 10. oktobra, takoj po nauku k Fužini sam g. nadzornik Legvart in bo predaval v sirarni. Udeležite se v prav obilnem številu iz cele župnije! 8i Dolenjske novice. Belokranjske novice. d Iz Črnomlja. Naši liberalci še sedaj kar ne morejo verjeti, da jim je »Belokranjec« zmrznil. Nekje, da se je prelevil v tednik, ki nosi častno ime »Slovenski Dom«. Kaj pa, če spi kje v gradačkem gradu, kamor je ušel prosvitljenemu Cirilčku, in bo prišel enkrat z vso častjo zopet na dan? Znabiti res. No, za enkrat mu pa pač še lahko zakličemo tužni: »V miru počivaj!« d Naše stavbinsko društvo se pa naj bi vendar enkrat zdramilo iz sladkega spanja. Zadnjič je že poročal »Domoljub«, kako si je po njegovi zaslugi prisvojil naš kočevarski lekarnar lepo hišo na trgu. Sedaj preti druga nevarnost našemu mestu. Bodočo spomlad bodo začeli graditi most iz glavnega trga na lečko stran. Pri tem bodo tncraie tri hiše strani. Brez dvoma se bodo vsi trije posestniki naselili okoli svojih pristav izven mesta. In na ta načn bo polagoma dobršen del naših meščanov zlezel iz mesta. Gospodje, tu posezite vmes! — Odboru za olepševanje mesta, .ki menda tudi nekje životari, bi pa (priporočili, da bi se šel včasih sprehajat okoli posoj Inice pred sokolskim domom (hotel Lackner) in si ogledal ondotne livade, ako bi se dal tamkaj zgraditi kak lep park. Pa hodi menda z zavezanimi očmi po teh travnik.h, ki tvorijo zares kras našega glavnega trga. d V »Slovenskem domu« jadikuje naš usmiljeni učiteljček nad revnimi otroci, ki morajo hoditi tako daleč v našo šolo. Da, da, revčki so, pravi revčki, pa zato, ker so izročeni takemu učiteljstvu, ki mu je šola 'postranska stvar. Saj tudi ni čudno! Naši učitelji, ki tuhtajo in 'izprašujejo po celi teden, kje bo kaka liberalna veselica in lete na vsako sokolsko prireditev, naj se potem za šolo kaj br.gajo! Ko pride učitelj z veselice pozno v noč vrtoglav domov, naj pa drugo jutro, ko mu »maček« prede, otroka uči! Kako neki?! Pri takih prilikah seveda potem palica poje, ■ki je pri nas še jaiko odKčno vzgojevalno sredstvo. Seveda ne more.o slediti ubegi •otročiči takemu poduku. In če pride otrok ■po dve, tri ure daleč v šolo, in mora gledati gospoda uč.telja, ki smrčijo' dve uri za katedrom, je ta otrok tudi pomilovanja vreden. Kaj ne, gospod učitelj? Da, da, v Beli Kra-jini je treba brez dvoma še mnogo novih šol, samo, samo ne takih, kakoršna je za enkrat naša. Drugič pa še ikaj več! d Cele zaboje »Slovenskega doma« razpošiljajo liberalci brezplačno po Beli Krajini in celo na Hrvaško skušajo na ta način svoj listič vgnjezditi. Toda pozor, ■zavedni katoliško misleči možje! »Slovenski dom« na vsaki strani jasno kaže, da ni nikako kmetsko glasilo, ampak umazan liberalen listič, ki blati in grdi, kakor megov ranjki bratec »Belokranjec«, vse, kar je katoliškega, našo duhovščino, naše Orle, naše .posojilnice itd. Edini njegov namen je, da fnijska z lažmi in izmišljenimi bajkami zoper nas. Naš napredek «a bode v oči, zato nas hoče ogrditj in očrniti pred javnostjo in sebe na ta način pomiriti. V dosego svojega namena poši-Jjajo svojo cunjo brezplačno po deželi. Kdor jo je že dvakrat nazaj poslal, jo dobi še tretjič in četrtič. Ne da se odpoditi od hiše, kakor stekel pes sili k človeku. Potem lahko tudi spoznamo n en satanski namen, otrovati polagoma srce katoliško mislečemu ljudstvu. Toda kaj naj storimo mi? Ker listič kar mrgoli mastnih in debelih laži, ki jih priprosti človek ne more spoznati in ovreči, ker se ne more vedno ■o resnici poučiti, in ker pusti vsaka laž, •ki ji ne .pride čiovek do živega, v srcu dvom, kakor bodeče želo, je dolžnost vsake katoliške družine, da pošlje to umazano cunjo brezpogojno nazaj, in če jo ie dobi, pa vrže brez pomislekov v peč. Naj ' •bi ne bilo nobene katoliško misleče družine, ki bi imela pod svojo streho -Slovenski dom«. Ako bomo vsi odločno nastopili, bo tudi ta listič kmalu vsahnil, iDolžnost vsakega našega somišljenika je, da pomore »Slovenskemu Domu« v hladen grob, k svojemu ranjkemu po^ratiimi »Belokranjcu«. Iz ribniške doline. d Iz Ribnice. Kakor je cenjenim Do-moljttbovim bravcent že znano, ustanovi! se je 19. septembra tudi pri nas telovadni odsek Ribniški Orel. Pristopilo nas je takoj nad 30 fantov-telovadcev, ki smo si izmed sebe izbrali odbor, ki naj vodi za-početo delo do napredka. Imena naših odbornikov so nam porok, da bo Orel pri nas uspeval, se množil, rastel od dne do dne in končno združil vse poštene fante ribniške fare pod svojim okriljem. Na ustanovnem shodu so nam vsi govorniki-bratje dali ognja in veselja do dela, vztrajnega in odločnega, užgaii so v nas krepki ponos ribniških fantov. Dolenjska gleda na nas! Glejmo torej, da v polni meri izvršimo na nas stavljeno nalogo. Delajmo vsak za vse in vsi za enega! Razpora naj nc bo med nami. Druži nas bratstvo, poštenost in sveta naša načela katoliške cerkve, vzori, ki jih spoštujemo mi vsi in ki so v straii našim nasprotnikom. — Očetje in ribniške matere! Tudi vas kličemo! Pustite svoje sinove med nas! Ničesar slabega ni v naših vrstah. Prigovarjajte jim, naj stopijo v naš odsek. Ne bo vam žal! Sadovi se pokažejo v bodočnosti. — Telovadba se vrši vsako nedeljo. Vadila nas bosta v začetku brata Štrukelj in Odlasek iz Dobrepoli, pozneje seveda se pa bomo urili sami. d Naš Orel je nekaterim Ribničanom < res trn v peti. Cesar so se dolgo bali. to se je zgodilo. Pomagalo ne bo ne zabavljanje, pa tudi obrekovanje ne. Dotičnega, ki se bo količkaj čeljustil, bomo že ohladili. Sredstev za to je zadosti. Sicer nas pa liberalni glasovi tudi ne bodo veliko vznemirjali, ker prihajajo večina iz go-stilen, ki niso ravno na najboljšem glasu in od ljudij, ki ne morejo in ne smejo veliko zabavljati, ker imajo na glavi maslo in se morajo čuvati solnca. — Ce ne bo miru, bomo drugič govorili seveda boli jasno ne oziraje se na desno ali levo. h) če bo kdo prepičen, naj se potem le zahvali raznim svojim zgovornim prijateljem, ki nikdar ne mirujejo. Sitne muhe! Gradiva je zadosti in mera tudi polna! — Na zdar! d Zadnji čas so se začele po Ribnici razširjati razne tajbistvene vesti, ki ne mečejo na naš trg nič kaj lepe luči. Govorice in stvari so prav čudne, pa prav nič čedne. d Iz Sušja pri Ribnici. Prostovoljno gasilno društvo občine Sušje bo obhajalo dne 10. oktobra t. 1. blagoslovljenje ondot-nega gasilnega doma, katero se vrši točno ob 2. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Pozdrav došlim gostom. 2. Blagoslov-ljenje gasilnega doma. 3. Govor: o pomenu in važnosti gasilnega doma, 4. Blagoslovljene novega kipa Matere Božje v vaški kapelici. 5. Pozdravni nagovori bratskih gasilnih društev in prosta zabava na vrtu g. gostilničarja Ivana Lovšina. — Peka-ž<\. dragi rojaki, z obilno udeležbo, da znate ceniti nesebično požrtvovalnost in ve!'!: izobraževalen pouim naših prepo tr^bii.ii gasilnih društev. Pridite v Sušje na ui slavnostni dan od blizu in daleč in pri pomolite tudi v dejmiju. sc vrši slavnost i na zunaj kolikor mogoče sijajno. Vsak najmanjši prispevek hvaležno sprejme načelništvo gasilnega društva v Sušju. d Iz Sodražice. Ravnokar smo prejeli vabilo na »ustanovni občni zbor« podružnice sv. Cirila in Metoda za Sodražico in okolico, ki sc vrši v nedeljo v prostorih g. Fajdige. Čudno sc nam zdi, da se imenovana podružnica ustanovi šele sedaj, ko je glavna družba srečno prijadrala v liberalno pristanišče. Poprej, dokler so «edeli v odboru te družbe možje kakor Zamejc. Zupan, Zlogar in Svetina, naši gospodi ni prišla na misel ustanovitev podružnice, sedaj pa. ko jc družba v rokah svobodo-miselca Žerjava in je tajnik ali podtajnik njen bivši sodraški kaplan Bercc, sc jim jc pa naenkrat tako priljubila. Raznašalec vabil jc vpokojeni poštni adjunkt Pogorele. Radovedni smo, koliko in kateri So-dražani in okoličani bodo v nedeljo prinesli kožo na liberalni trg. Kakor čujemo, so gostilničarji, ki so pristaši S. L. S., začeli vračevati nabiralnike, katere jim je pred časom usilil zgoraj imenovani raznašalec vabil. d Iz Loškega potoka. Telovadski odsek »Orel« se ustanovi v nedeljo popoldne po večernici v novem »Društvenem domu« po sledečem vsporedu: Sprejem »Orla« iz Starega trga. Zborovanje v dvorani »Doma«. Govorita govornika iz Ljubljane. Sprejem novih članov. Nastop »Orla« (Stari trg) na prostem,. Konečno zabavni del: Petje, tamburanje, srečolov. Na predvečer umetna razsvetljava »Društvenega Doma«. Fantje potoški, pristopite v obilnem številu v telovadski odsek, ki bo spopolnil našo organizacijo! Novi »Dom« vam bo nudil lepo prostorno telovadnico. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz Boštanja. V naši fari je »Domoljub« zelo razširjen in radi ga beremo vsi. Samo to nas jezi, ko beremo »Domoljuba« in vidimo notri novice iz celega sveta, da se o naši lepi dolini v njem tako malo bere. Ali res mislite, da se pri nas suče kolo časa vedno enako ? Ne, tudi v. naši boštanjski- fari se zgodi vedno marsikaj, kar je vredno, da se dene v »cajtenge«. Za danes vam, g. urednik, naznanim par žalostnih, pa tudi veselih novic. Prejšnji teden so potegnili iz Save doli pri Brežicah mrtvega moža, ki je imel baje globoko rano na glavi. Koj, ko smo pri nas to slišali, smo slutili, da bode to Jožef Gunstek, gozdni čuvaj boštanjske graščine, ki je bil nastavljen na Gomili, a je nedavno izginil. Ko so ga povsodi iskali, so našli na njivi ob Savi njegovo puško in palico, pa sled stopinj do vode. Zato smo rekli, nikjer drugje ni, kakor v Savi. In res, slutnja nas ni varala. Ne ve se še, po kakšnem potu je zabredel v Savo. Splošno se sodi, da se je izvršil roparski umor, a nekateri to vendar oporekajo, češ, da se o naših dobrih Boštanjcih še ni kaj tacega čulo. Toda, kdo ve, saj je bil lahko tujec! Rajnik je bil priden mož. N. p. v m.! ■— Letina je pri nas tudi letos izborila. Žita se je dosti namlatilo in tudi krompir je nenavadno lep. Samo sadja letos ni. No, zato pa se človek razveseli, ko stopi v vinograd. Grozdje je že skoro zrelo in ne bo dolgo, ko bodo naznanili topiči, da se je pričela trgatev. Kupci, o naši boštanjski kapljici se še niste nikoli goljufali! Letos bo kapljica zopet izborila, in kar je tudi važno: po ceni bo, ker ljudem manjka posode. Zato pa k nam! Pustite tisto tujo brozgo, po kateri človeka glava boli, pa se poprimite našega cvička. Mi Dolenjci pa moramo tudi imeti toliko samozavesti, da bomo povsodi po svetu, na senmjih itd. zahtevali v gostilnah samo naš dolenjski čviček. Potem si ga bodo krčmarji že preskrbeli. — Tu pri nas in v okolici je letos zelo veliko škode pri prešičoreji. Pomisliti moramo, da lep del dohodkov dobi naš kmet iz svinjaka. Če mu pa žival, s katero se je mučil celo leto, pogine, je to zanj večji udarec, kot si kdo misli. Res se priporoča umna živinoreja, uzorni svinjaki. In misli se, da je kmet sam kriv, če mu svinje poginejo. Ali kaj pa hoče, ko pride s polja pa vidi v svojih zračnih in snažnih svinjakih mrtve živali. Tam, je vsaka pomoč zastonj. Ali nekaj je. Danes smo že tako napredovali z raznimi zavarovalnicami. toda za te vrste se pri nas še nič nc ve. Če sc obnese proti toči, goveji živini in ognju, se bo tudi pri prešičih. Treba pa je, da kmetje sami vprašajo za svet svoje poslance. d Iz Zagradca. Shod mladeničev žu-žemberške dekanije dne 26. septembra se je sijajno obnesel. Prihitelo je iz vseh župnij te dekanije v slavnostno z zastavami okrašeni Zagradec nad 700 mladeničev iu mož. Pripeljali so se ob najlepšem vremenu na okrašenih vozovih, s Krke tudi vrli »Orli« v kroju. Shod se je vršil pod velikim dvojnim kozolcem blizu župne cerkve. Ljudstva pa se je nabralo pod kozolec in okoli njega toliko, da je bilo zbranih gotovo nad tisoč pozornih poslušalcev. Shod je otvoril ob treh popoldne z navzdušenim pozdravom Ignac Košak, posestnik v Zagradcu. B. Jernejčič, mladenič iz Zagradca, pa je ognjevito deklamoval lepo Balohovo pozdravno pesem. Nato je stolni vikar L. Smolnikar iz Ljubljane govoril o nalogah katoliškega narodnega mladeniča v sedanjih časih. Ozrl se je v zgodovino mladeniškega gibanja med Slovenci, ki se je tako krasno začelo na Štajerskem in v telovadnih organizacijah na Kranjskem in Primorskem, obeta najlepš:h sadov; začela se je gibati tudi Dolenjska, gregorski in današnji zagraški shod sta porok, da se hoče tudi dolenjski mladeniči z navdušenjem pridružiti temu gibanju. Miadeniška organizacija bo našim mladeničem pomagala, da postanejo in ostanejo dobri, verni kristjani, vzorni, izobraženi, varčni in trezni gospodarji, pridni delavci v društvih, vrli »Orli«, zavedni rodoljubi. — Da mladeniči to res hočejo, je krasno pokazal takoj nato nastop štirih mladeničev, ki so v izbranih besedah slikali ideal katoliškega in narodnega mladeniča. Bili so to vrli mladeniči J. Šinkovec iz Am-brusa, J. Gros s Krke, J. Legan iz Ajdovca' in A. bušteršič iz Hinj. Posebno je vsem navzočim do srca segel izborni govor J, Grosa s Krke. Veliko pozornosti je vzbudil nato govor g. Ivana Podlesnika, ki je. obrazložil velikanski pomen mladeniške organizacije; državni in deželni poslanec Jaklič pa je zlasti možem priporočal, naj pazno zasledujejo razprave ravno zbranega deželnega zbora, ki bo po zaslugi S. L. S. sklepal o postavah, silno važnih za kmeta. Ob sklepu je krški župnik Pešec še enkrat razvnel mladeničem srca za sprejem vsega, kar so slišali na shodu, krški mladeniči pa so z burko »Krčmar pri zvitem rogu« izvrstno' poskrbeli za zabavo. Ves shod je pokazal, da Dolenjska ne spi, ampak da se probuja in gre s hitrimi koraki na dan. d Iz Radeč. V nedeljo, 3. oktobra pri-> redi naša kmetska knjižnica javno predavanje. Predavanje bo v Narodnem domu, in sicer takoj po litanijah. Predaval bo g. Podlesnik iz Ljubljane o telovadbi. Člani in nečlani knjižnice in zlasti mladeniči, udeležite se predavanja v obilnem številu! d V Radečah pri Zidanem mostu so je ustanovil »Orel«. Naravoslovci vedo, da ima vsaka žival in rastlina svoje zaje-dalke. Tudi naš »Orel«, akoravno še mlad, jih ima. Z drobnogledom! sem opazil do zdaj tri večje in dve manjši; spadajo v podvrsto sokoličev. Kot vesten prirodo-slovec sem jih znanstveno preiskal in vam jih točno opišem. — Vam je li znana ona pesem, ki se glasi v površni prestavi: Tri imamo v naši hiši, ki nam zapravljajo imetek. prvi z žrtjem, drugi s pitjem; tretji z obojim. Natančno te zoprne lastnosti siem opazil pri orlovih zajedalkah. —■ Prvi sokolič je nabiral meseca malega srpana po »Kumu« od »romarjev« po 40 vinarjev pod pretvezo, da jim speče janca.. Celi veliki srpan ga je pekel, kiniovec bo že odkimal, koštrun je še sirov. Nekoji trde, da ga je sokolič pozobal sam. — Sokolič št. 2, vulgo »mašnea«, se hvali, in dobro blago se hvali samo, da je najbolj fest, zavber in močan fant, da vse »mašnee« nore za njim (odtod vulgoime), da se ga cela Gorenjska boji, samo na Dolenjskem nikjer. 2e dolgo vrsto let je abstinent, pije namreč poleg piva, edino še vino in žganje; abstinent je od vode. Ta zajedalka ima večno srbečico, ima namreč lastno zajedalko z imenom »ma- Ček«, ki ga praska dan na dan. Kadar je le prehudo, se namaže z limonado. Tretji sokol.č je sicer mal, pa debel fantiček; ima akademično žejo in rimsko lakoto; žre namreč same »pr..... f..je«, katere omenja pri vsaki drugi besedi; je namreč bolj slabo talentiran, in si prizadeva, da namesti naravni nedostatek s pridnim ponavljanjem. Družbo mu dela neločljivi sorodnik, ki se je lansko leto prevrnil s stola, da so se mu smejali celo otroci. Ker ne bo več dolgo v Radečah, ga štejem med sokoličiče, kamor pripada tudi od 31. maja 1908 do danes slavni pometač, vulgo .metla', ki je nedolgo tega ležal v prahu na cesti (klop ga ni več držala), ter se tako v svoj element posajen pridušal, da bo vse Čuke in ajmohtarje vzel sam bognasvari in da jih bo že on pognal iz Radeč njemu v žrelo. Pomotoma je zamenjal Orle z jeru-šem, kar se takemu učenjaku lahko primeri. — Sicer bodo pa ti sokoliči in soko-ličiči grozni narodnjaki, kakor pravijo v Slovenskem Domu«: pregnali in poga-zili bodo črno in nemčursko sodrgo rade-ško. Program imajo že gotov. Ni dolg. obsega le tri točke; pa nič zato, ker je kratek, da je le lep; saj je tudi kratka pesmica lepa, ako se lepo poje. — Prvo točko narodnega obrambnega dela so rešili s tem, da so 20. septembra t. 1. v svoji globoki m brezmejni žalosti cel dan in noč prepiii m prekrokali, in to le v dveh nemških gostilnah, ker jih več nimamo. — Druga točka njihovega narodnega programa zahteva, nai se »Narodni Dom« omeče z gnilimi iajci (kje bodo zdaj v jeseni dobili toliko zaprtkov?) in pomaže z blatom, da čim prej izgine »pr......f.. ška svojat.« Prav da povedo naprej, odpade mučno iskanje. Pa to točko bodo odložili do ugodne prilike. Bolj važna je tretja »pika«, ki jim dovoljuje telovadnico izključno le v nemški gostilni. Za zdaj si še ne upajo pokazati se pred slovenskim občinstvom, ker so se naučili od svojih narodnih kozolcev šele prva dva zloga. Prav imajo, da se takrat skrijejo, kajpak! Notranjske novice. Idrijske novice. n Iz Žirov. Dve lepi stavbi imamo sedaj v delu, ki bosta kmalu dovršeni. To sta naša prekrasna farna cerkev in pa telovadnica, oziroma dom našega izobraževalnega društva. Ker je denar, kar se ga je bilo tekom let za cerkev nabralo, po večjem že pošel, se je ponudil g. duhovnik J3reitenberger, ki se tukaj mudi na počitnicah, da gre v družbi enega najbolj navdušenih mož po fari ter nabira prostovoljne doneske za cerkev. Kakor se iz dosedaj nabranih zneskov vidi, bodo k cerkvi največ pripomogli mali in srednji posestniki. Ti so ros krščansko najbtijjši ljudje v fari. Bogatin bi lahko dal, pa največkrat navdušenja nima. Revež bi pa rad veliko dal, a veliko ne zmore in zato da po svojih skromnih močeh. Med nabranim denarjem bo marsikaka kronica, ki je bila 72 prislužena s krvavimi žulji. Marsikake kronice pa ne bo, ki bo rajši darovana za kako liberalno podjetje, n. pr. »bokolsk. doni«. Sicer pa: kdor ne misli dati iz pravega namena, za tistega kronicami ne žalujemo. Odkritosrčno povemo, da bolj spoštujemo nekatere socialne demokrate iz Nove vasi, ki so naravnost izjavili, da v Boga in Cerkev ne verujejo, da torej ne bodo nič dali; in res niso nič dali. Bolj jih spoštujemo, kakor tiste, ki ravno tako nič ne verujejo, pa so vendar dali nekaj krajcarjev za cerkev, zato da se bodo ob raznih prilikah bahali, češ: Mi smo tudi kristjani. To je hinavščina! Ne moremo namreč verjeti, da bi kdo, ki službo božjo dosledno opušča ter se mesto k pridigam k »Svobodni Misli« po modrost zateka, da bi tak človek dal iz pravega namena svoj donesek za cerkev. Naj bi ta vrsta ljudi že vendar enkrat odmaknila svoje roke od vsega, kar je cerkvenega. Cerkev se bo z božjo pomočjo dozidala tudi brez teh ljudi. Mi smo prepričani, da bo več veselja in več sreče pri cerkvi, ako ti ljudje, ki z eno roko cerkev vedno v obraz bijejo, še drugo roko od nje odmaknejo. Take laži-kristijane bo tudi »Domoljub« vedno bolj jasno stavil ljudstvu pred oči ter svaril pred njimi, da se ljudstvo ne na vzame njihovega zgleda. Naša sv. vera je prelepa, da bi jo taki ljudje kazili in se med kristjane šteli, ko niso. Z besedo »kristjan« naj se krasi tisti, ki je res vseskozi vdan in pokoren otrok matere sv. Cerkve. Dovolj slabega je že naredilo v Žireh tisto slepomišenje nekaterih, ki hočejo služiti obenem Bogu in hudiču. Toda tisti časi, ko se je na tak način v kalnem ribarilo, so prešli. Cas je, da se ločimo med seboj v dva tabora s celimi somišljeniki. — Druga stavba, ki bo tudi naš ponos in naše veselje, je telovadnica na Dobračevi. V primeroma kratkem času smo jo dozidali in ako Bog da, čez zimo se bomo že pod svojo streho lahko izobraževali in zabavali. Stavba stoji par korakov od glavne ceste na nekoliko vzvišenem, suliem prostoru. Imela bo dve dvorani, klet, galerijo in stalen oder. Enkrat pred zimo jo bomo otvorili, blagoslovili pa šele drugo leto, ko bo končno dodelana. To bo prostor, v katerem bo dobilo gostoljubno streho vse, kar je našega mišljenja v fari. Iz tega prostora ven se bodo širile ideje, ki jih v javnosti zastopa pravo krščansko naziranje. Preganjala se bo pa tista megla politične nezavednosti in nedoslednosti, ki kakor mora leži nad našo lepo žirovsko dolino. Mi ne zahtevamo, da bi moral biti vsakdo ud našega društva. Vemo, da je veliko dobrih kristjanov v fari, ki nikdar ne bodo šli v sovražni tabor, četudi niso zapisani v naše društvo. Le takih ne moremo, ki so šviga-švaga, pol-tič- pol-miš. Godi se namreč v naši fari tako, kakor piše brat Podlesnik v zadnji »Mladosti«: »Med družbo zakletih sovražnikov sv. Cerkve se še vedno mešajo možje, ki deloma še spolnjujejo svoje verske dolžnosti. Žene, ki pristopajo s svojimi hčerami k mizi Gospodovi, hodijo na shode svobodomislecev. Matere, ki molijo vsak dan za srečo svojih otrok, srečujemo na shodih, kjer se oznanja boj proti sv. Cerkvi. Starši, ki se katoliške štejejo, pustijo, da zahajajo njihovi otroci v sokolske in druge liberalne organizacije.« Tem besedam še pristavi mo, da se pri nas sokolice, ki javno v hlačah telovadijo, ne sramujejo v nedeljo priti k maši in k ofru okrog altarja... To mora drugače biti. Ali popolnoma ali nič! Časi dvoživk so na Kranjskem, hvala Bo-gu. prešli. Tudi v Zireh se mora vedno bolj jasniti v tem oziru. n Protestni shod proti uršulinkam v Idriji so napravili naši rdečkarji dne 22. t. m. v pivarni pri črnem orlu. Sami ga sicer niso tako imenovali in so radi lepšega postavili na prvo mesto dnevnega reda rudarske razmere, vendar so se pa v tej točki obdelavale samo take ^tvari, glede katerih je sprejel že shod dne 21. marca t. 1. resolucije: glede pitne vode v cesarja Jožefa šahtu itd. Seveda je bilo treba tudi provizijonistom kaj obljubiti, zato se je naznanilo, da bratovska skladnica že rešuje zahtevo provizijonistov, da sc jim dajo drva za polovično ceno. Kaj je bil pravi namen shoda, so pa pokazali poslu-šavci sami, ki so poslušali sodruga Štrav-sa, ko je obravnaval prvo točko dnevnega reda, z neko mirno, vdano brezbrižnostjo, s tem, da so govorniku pri drugi točki (šolske razmere) pritrjevali z več ali manj surovimi medklici, ki so po veliki večini pričali, kako visoko stoje tisti, ki so jih izustili. Osmi dekljški razred zahtevamo, je izvajal sodrug Štravs, toda s svetnimi učnimi močmi. Stvar je sicer že v teku, vendar se pa za enkrat še ne da nič doseči. Protestiramo proti temu, da uršulin-ke sprejemajo honorar za to, da poučujejo dekleta v predmetih osmega razreda. — V podobnih slučajih, prej in sedaj, sodrugi niso nič protestirali. — Nastopi Tone Kristan. Uršulinke so manever klerikalcev. Klerikalna šola hoče naše otroke otrovati, klerikalizeni ne da otroku moči za boj proti kapitalizmu. Gessmann, ki ga niso imeli kam vtakniti, kakor za delavskega ministra, je dal uršulinkam 26.0jih je vrglo slovensko ljudstvo na Štajerskem, zdaj pa so vrli Goričani pokazali', da nočejo liberalno - agrarnih vladnih petolizcev in komande svobodomiselnih učiteljev! Liberalna »trdnjava«, kakor je »Narod« lani imenoval Gabršček - Frankovo podrtijo, je padla — šc en sunek, pa je ne bo! Za Štajerci so prišli Goričani! Ljudstvo je pokazalo s tem, da 1. ne mara svobodomiselstva in lažiagrarstva liberalcev, 2. da obsoja vladno politiko liberalcev v državnem zboru in 3. da ve ceniti zasluge krščanskih poslancev tudi glede premeščenja slovenskega učiteljišča v Gorico in sploh njih. neizprosni boj za pravice Slovenstva! Izid v splošni skupini. Vseli, oddanih glasov je bilo v splošni skupini v slovenskem delu dežele 21.219, med temi je bilo veljavnih 21.051, neveljavnih 168, razcepljenih 89, absolutna večina znaša 10.527. Liberalni kandidatje so dobili: dr. Franko 9358, Križnic 9429, Štrekelj 9343. Kandidatje S. L.S. so dobili: Fon 10.47! glasov, Jerič 10.534 glasov, Manfreda 10.477 glasov. Socialni demokratje so dobili: Marica. 1181; ,dr. Turna 1188, Verčon 1183, neki Kocjan je dobil 25 glasov. Iz tega sledMa je kandidat S. L. S. Jerič, posestnik v Kobdilju na Krasu, zmagal z absolutno večino 7 glasov. Štrekelj je propadel. Kandidata »Slovenske Ljudske Stranke« Fon in Manireda sta v ožji volitvi z kandidatoma liberalcev Frankom in Križ-ničem. Ožja volitev se vrši v torek, 5, oktobra! Pošteno slovensko ljudstvo na Goriškem! Dvigni se v torek, 5. oktobra kot en mož ifi pomedi na volišču z liberalno hinavščino! Noben naš volivec naj ne ostane doma, vsi, ki ste v nedeljo volili, dvignite one, ki se Vam v nedeljo še niso pridružili! Vsi složni, edini na volišče! Sveta stvar naj vse združi, spravite •zadnjega moža na volišče za kandidata S. L. S., ki sta: Anton Manfreda, župan v Iderskenr, Josip Fon, sodni svetnik v Gorici. Proč z liberalci iz vseh slovenskih dežela! Angleška bolezen uniči zdravje Vašega otroka, ako ne vporabitetakoi gotovega sredstva. Scott-ova emulzija obsega vse potrebne sestavine, da krepi kosti 11 M jih obda 2611 trdimi, zdravimi mišicami. Prednost Scott-ove emulzij?, ki jo skrbni stariši popolnoma priznavajo, je ta, da jo mali dojenčki vsled prijetnega in sladkega okusa zelo radi viivajo. Celo ako otroci niti mleka ne prenesejo, prebavijo Scott-ovo emulzijo brez vsake težave. Scott-ova emulzija velja v vseh teh slučajih za neprekosno vzor-emulzijo. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. m $ $ železnato J{ma-Vitto Higijmniina razstava na Dunaju 1906: Driavno odlikovanje in častni diplom k »tati ------kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritot. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. * i* m m i* m m m m *! $ J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj 1 TRST-BarkovlJe. ===== m m m Prodaja se: pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste. 2469 1 Kupujte! le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gerkman v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica št. 4.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. 2469 1 se fcc' naravna ^ nan m voda prve vrsle in kol ? lina voda zoper teikoče organskega (lil in zoper bolesti želodca in mehurja riajb," 'iroroJa. 1169 Sr. D. 2)emšat 52-1 zdravnik _ strokovnjak ja kožno bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica. Odda se takoj v najem kovačnica z vso opravo ali brez nje, kakor kdo želi. Dela ^lo veliko. Več se izve pri Francetu 2567 Bebolju, Krka. Dolenjsko. 3-1 Puške! Lancaster . od K 2B-— FlobertpuSke . „ 850 PIStole . . . . 2 -Samokresi . „ „ 5-— Poprave ceno- Illustri-rani cenik franko. 870 F. Dušek, Opočno 123, Češko. za pekovsko obrt sprejme takoj Ignacij Kukovič, pek. mojster p. Studenec Ig št. 73. H. SOTTMER Ljubljana, Mestni trg razpošilja: lire, zlaf-nino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite sc zanesljivo na domačo slov. tvrdko! Veliki novi cenili zastonj. Novost: nai Pioščnata, tenka, prava nikelnasta Mer-Ros- kopf Ura Iia 6kamnov, pokrovi ostanejo vedno beti, prav natančno 36 ur idoča. :: K 4-50. Srebrne tire od 6 K naprej. Večletno jamstvo - Ako blago nc ugaja, se denar vrne nazaj. Solunske verižice s slov. trakovi 2172 nikelnasta K 1-20, srebrna . „ 5*—. pošiljemvsa o-niur moj veliki bogato ilustrov. glavni cenik i in o sliki-mi s -lldnih, dobr h in lenih glasbil vseh vrst. C. In kr. dv. založnik Jan Konrad razpošlljalnirn vMostu St. 1532 (Češko). Violine za učence brez lo a po K 180,5'5o, 6-—, 6 8'. Lok K •»>, !•-, 160, c tre, piSCali. ki rln ti, harmonike itd., b gata izbira v žologi. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prašiče 2300 varujemo pred 5-1 okuženjem, če se jim 3 krat iia dan da žlico „Pyrrola" v krmo. 1 steklenica 1 K, 10 stekl. K 9 -. Najmanj se dobita 2 stekl. izdeluje in razpošilja vsa preizkus, zdravila za živino lekarnar V. Savost Maiibor V. Frana Jožefa cesta. Najboljši'proti kurjim očesom KtSMaliillll žafiiiria očesa 1 zavoj 4') vinarjev Mo-iaM srrto za. hurja očasa picembo"«: Proti naprej plačilu v znamkah z 20 vin. za pošlnino je pristno le pri G. Ricliterjevi lekarni pri „0RLU", Wels Stev. 12, Istotam sloviti velškl obliž proti trganju in revmi po K 1—. Pozor na reg. varstv. znamko. Zagrebška tovarna, tvrdke K©nrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu ^ranckovem: kavnem pridatku z miinčkomj (co. iz zagrebške tovarne. •1. Za«aV. Y 11C2,5:91. V. Tovarniška znamka. Najnovejše In najboljše sreds vo za rast las, brk in brade je Deluje, tla brke i u brada postanejo gosli i dolgi, odstranju prhljaj in vsako dr go kožno bolezen z glave. NaroČi naj si salta dr žina. l3»l je sigurno i i ga mnogi zdravil ki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in prizna mli pisetn. C t ii a na vsako p sto franko. 1 lonček K 360, lončka K S-- Pošilja se po postnem povzetju ali Ce se posl|e denar naprej. Prosim, da se naroČi le pri meni pod naslovom: Ma« ni Si. Majšišli čas le taM ii ko je človek radi hladu veC ali manj zopet navezan na sobo specielno bolniki iu uradniki. Priporoča se ie:laj nabava i_l zbolj?evalca zrakaln to je slovito ^661 i&i I ji Prodajam le pristno, ki vsebuje zdravilne moCi proti influ-enci, astmi, difleriji in tuberkulozi; manjkali ite bi smelo v nobeni hiši. Mlada drevesen ra^to zelo niglo, dobro pre-zimijo, čistijo zrak Škodljive ropare. Suhi lirti rreZcno molje in drugi mrčes. Eucalgplus alobulus je zbog svojega aroma-tiškoga vonja in viinjevo-zeleno obrobljenih listov najlepša listnata rastlina. A'io:ne raitlmc 10 do 50 cent metrov visoke po 70 vin. komad, r> komedov z loncem I poštni zaboj po 5 kilogramov franko S ron. Podrobni opis in navodilo se doda vsaki pošiljatvi. M. Suchant umetno trgovski vrtnar, IVeckelsdorf (Čsško). Sprejme se samostojen mlinar, vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri flnt. Kobi-ju, Breg, Borovnica. 2342 (1) Naznanilo iz Cerkelj. Okrožni zdravnik dr. Hvgust Magr daje s tem naznanje,-da se preseli s 1. oktobrom t. ,l. iz Olobočnikove hiše v Cerkljah : v Drinovčevo hišo v Dvorjah St. 6. : 2rez napake, trpežne kakovosti in po--polnorna pralno. - ri I Znesek se takoj vrne, ako blago ne ugaja in sc lahko pošiljatev nefrankirana nazaj posije - C cz * 11)0) priznalnih pisem_ 40 metrov finega, pobeljenega rumbur-škeg i platna za Damske bluze in posteljne prevleke in najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano z belini krizetom za spodnje perilo samo K 17"90. Gotove, zarobljene rjuhe brez Siva, 235 cm dolge, 150 cin široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2'40. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju. Tkalnica Julij Kantor, Baby pri Nachodu (Češko.) Zbirko vseh mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskušnjo zastonj, drugače samo proti pošiljatvi 60,vin., v znamkah. 2688 2653 Objava. i i Dovoljujem si javiti svojim cenjenim odjemalcem da sem se preselil vsled prevzetja glavne ročne tkalnice v hortich Orlickijcli v OleSnice (GlesshUbel) in tam olvoril vcletkalnleo in razpoSlljalnlco, (poprej Ceskii terma pri Nachodu.) Pri meni dobile vse vrste ostankov in platnlne, zajamčeno brez napake in pristno barvno. ZajamCIm s svojo kolegljalno Častjo za pristno ročno domaČe tlelo izdelano pri nas v orlovili gorah. Obrnile se zaupno na me, poskus Vas bo zadovoljil in napravil za stalnega odjemalcu. Vas pozdravlja ANTONIN MARŠIH. Olešnice v liorach Orlickijcli Cecliji, Edina izborna priložnost za nakup za manuf. blaga in za krošnjarje naravnost iz tov«! j Razpošilja se tudi zasebnikom. 40 metrov ostankov sorlirano 1390 K 40 mcuov »clcprtinp po že' j I sort»r«wr> 15 K Harhunt v lepli vzorcih za obleke, bluze in spod. obl. Flanele, lepo križaste, ra srajce in bluze. Delen, /. robom, za obleke in bluze. Angleški cefir, tO cm Sirnk, za pisane srajce, prsa za I *rajc*- n bmze za dame I Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače J obleke Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksforda za možke srajce, izborno trpežne kakovosti. Krizet, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarine. Dolgost ostankov 3 do 10 metrov zajamčeno brez napake, trpežne kakovosti in popolnoma pralno. Znesek se takoj vrne, ako b'ago I ne,ugaja in «e laluo pošiljatev n*>- . f-ankirana nazaj pošlje. Cez 1C00 priznalnih pisem od i I 40 metrov finega, pobeljenega rumburškega platna I za najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano j 7. belim krizetom za spodnje peiilo samo K I7'90. j Gotove, zarobljene rjuhe brez šiva, s»85 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K Najmanjše naročilo | 6 kosov. Pošilja po povzetju. tkalnica Tjomer, J^achod (Geško).s| Pri naročilu 3 zavojev poštnine proMo. 2487 20-1 Nikoke rizike! f/" v r J J ) ) ) j Kakšno iveselje in kakšen ponos občuti gospodinja' pri pogledu svoje svetle, slastne, čiste kuhinje! In kako hitro je vse osnaženo, perilo, kakor cela hiša!. Car zadovoljnosti in veselja vlada njen dom. Z ScRicRt ovim 2711 milom se to lahko doseže. Novo! Čitaj! Pozor Kmetice in Mileta! Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las in da lasje postanejo gosti ln dolgi, to je Rastol št. II. Odstranjuje prhlja) na glavi in vsako kožno bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K A 60, i lončka K 5-—. Pošilja se po postnem povzetju ali če se posije denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom: Lekarna pri Sv. Irojici, Dolnji lloljac st. 200, Slavonija. Priporoča se Mm trgovina v v , (pri češniku) . ' Naznanjam, pri nakupovanju jesen- | ske n zimske potrebščine, da sem B z vsemi novosti že založen, kakor [1 blago za ženske obleke in bluze, U volneno, pol volneno, loden itd. fl u Perilni barhant za obleke in bluze, »I. [1 spodnja kriln, srajce itd. Novosti v Uli s zimskih", sukjtenih in pletenih velikih " rutah,- rute, Serpe volnene, ieniljaste. J — Velika zaloga moškega sukna, čr- jI I nega kamgarna, ševiotn, kakor mod- | I nega za obleke, površnike, zimske I 8 Švifrie itd. Odeje, Šivane, volnene, por- I | hataste, koče, konjske plahte itd, 1 (j/h Cene poštene in najnižje. Po-fft polna oprema (bališča) za ^^ pri vspenjači Leona grofa Hnersperga v gozdu Mokrica nad Golim se odda. Zavirač mora biti dober kovaški pomočnik, ki se razume na podkovanje korj in ne sme biti omotice", kc- mori oblezti odprte lesene stolpe v visokosti 35 tn. Plača po dogovoru. — Ln zdravi, trezni prosilci naj pošljejo spričevala m 2658 1-1 graščine v Hairierstie pošta Studenec pri Ljubljani. |JU 2672 neveste. M Marijind kapljice. Pozor! Pozor! Novo! Čitaj! Novo! Čitaj! 2003 10—1 Te kapljice so izvrstno delujoče sredstvo ter so do-> slej najboljše domače zdravilo, ki izborno pomaga v mnogih boleznih. Posebno so priporočljive pri vseh žer-lodčnlta in črevesnih boleznih, krču, bolezni na jetrih, zgagi, proti bl)uvan)u, glavobolu, prehlajenju itd. Krepe živce in telo in so tedaj neobhodno potrebne za vsako hišo. Na razpolago mnogo zahvalnih in pri-, znalnih pisem in priporočajo jih mnogi zdravniki. Ukusa so dobrega In prijetnega in jih morejo zaužiti tudi otroci. Cena franko na vsako poŠto: 12 steklenic (1 tucat) 5 K; manj nego 12 steklenic se ne pošilja. Pošlje še po postnem povzetju aH če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naročuje le pri meni pod naslovom: Lekarna pri Sv. Trojici Dolnji Miholjac št. 200, Slavonija. Vsled prevzelja glavne-ročne-tkalnlce v h .-.-teh Or-lickyh, ponudim trgovcem, kroinjarjem. kakor tu.,i »sodnikom dolge ostanke zajamčeno brez napake in prlslnobarvno. Kanafas za posteljne prevleko modni cefir za obleke, bluzo in siv.jeo. oks-tord, flanele za srajce, modrikasto biano n domače obleke In kuhinjske predpasnike, barhent za obleke in spodnje obleke, obeljeno p atno, platnene brisače, bole ali grobe sortirano po zeljl ln potrebi za domačo vporabo, v dol^.sti 3-15 m v zavojih 25 m K 10- po povzetju ajno B5-1- 40-4-5., ,.16'- tranko. Hnlonin Marsik, ric!!Vii'kyc!l'. v Rjuhe Iz platna, brez Siva. obrobljene: 150 cm Široke. 200 cm dolge, pol ducata K 14-. 150 ,. .. 225 „ „ .....15 -. Prlma platno za rjuhe, močne niti, brez apreture, zajame, trpežno, 146 cm široko, 1 kos 13 m 20 cm dolg zadošča za = i riuh K1310. Poskitšnje na željo obratom pošte, Vsaka poši^ Ijatev, ki se naroči brez vzorca v zaupanju na solidno jiostrežbo, se vzame nazaj, ako blago ne zadovolji. Moje tvrdke ne smete zameniti z raznimi trgovci, desetletni sloves moje tovarne jamči za -prvovrstno blago. Nadiljtii, posebno ceni predmeti moje tovarne: RliUrŠRS Platno go°5pe°in'močne srajce^ go' spode K 14-50. . Irioslnil lll^tnn LK- P°Poino brez apreture kot IllCUlIlil piaiilU zdravstvena tkanina za otroške perilo posebno primerno 23 in K 14-50. ideal vsake gospodinje 23 m dolga, 82 cm Sir. tkanina K13-50. srednje močno iz najboljše amer,. bombaževine za damske srake 23m K 12--. Nočni OlslorO spode K 17-40. Prlma Haro-šilofi za damsko in otroško perilo 23 m dolgo, 83 cm široko K 11;50. : Pošiljatve nad 20 K franko. fl.M.Ledec-evsfn/snsfisiffi: 10 ostankov po 3 m = 30 m za 10 popolnih močnih srajc za go-• J ■'. - 2689 I fine niti, zajamčeno trpežno se proda iz proste roke tik župne cerkve v Zatičini, Dolenjsko. Isto je v dobrem stanu, obstoječe iz dveh njiv, gozda, sadnega vrta in z zraven spadajočim poslopjem. Cena 7000 kron. Več se izve pri Engelbertu GoriSeku, Zatičina. 2672 3-1 Posestvo Dobroidoča 2588 2-1 gostilna it Moia se da tako) v najem. Več pove nip- vniStvo tega ' sta. Družinska pratika za leto 1911 ie ravnokar Izila. - Zajamčeno dobre-tkanine za dom in opremo'nevest. 1 kos 14 m platna za rjuhe,, L kakovost, ifcoCrio, 146 cm Sir. . . K 14%-. 1 - 14 „ „ „ „ I. „ zizb.prejopretk. 150cm „15;-. 1 „ 24 „ rumburško platno 80cm šir. batistK 12'—, sneguljčlca > „ 24 „ Sifon 80cm šir., labod K 1350, „EdeIweis" Ia., . . 1 „ 24 „ kanafas 80 cm Sir. pristno barven, I. kak., krasni vzorci 1 ., 18 .,, ,, 120 cm „ „ „ ,, ,, . i, " 1 dvanajst, zajam. Cisto platn. brisač, damast . . K 5'50, 10'—, 1 „ „ ,, „ robcev z a jour ali brez „ 5-—, T—, t .. . . !! brisalk 70/70 cm . . „ 4 40, 550, 13-50. 15--. 1110. 15-50. 14-. 10-. 6"-. zajam! Cisto platn; kavine'in jedilne garniture (1 prt, 6 servijet) 2659 1-1 K 6-, 7-, 10-, 15—. Ceflrl, oRsfordl, borhenfi za zimo, flanele, Inletl. damostgradi Itd. nzpoillja po povzetja najbolj renom. ttolnlca za platno ln bombaž Emil Winternifz, Nachod, Češko. Neprimerno se zamenja in denar vrne. - Rlzlko Izkllučen. „Ppi Skpiii" k Uatliintrt Blago za ženske obleke; v vseh barvah in cenah, gladko, križasto, rižasto in*rožasto. Perilni parhent iii flanela v zelo lepih vzorcih, kambrjk, kotenina, blago za srajce, višnjev parhent itd. Najnovejše velnene in svilnate rute, dgrinjalke, pletene rute (koeke), šerpe zadnje novosti, Sukno in pliš za jopce kakor tudi J veliko izber gorenjskega, koroškega sukna in modnega j kamgarna za moška." obleke. Pleteno srajpe, gor|eu' hlače, nogavice! za zenske^ možke in otroke. Kovtre prav težke in širtkB domačega dela, zelene ogrske 2594 koče kakor tudi atrtradne za konje Hd. r-t Kdor bode rabil ztoutoi Maso, veliko ali malo. naj se za- upflo obrne »Mm „Prl foofif.Kjer se m dobro kur Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, Samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC * KOMp., LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 1 J 2961 - — Ustanovljeno 1832. — -• v 52-4 zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann, Ljubljana prva kranjska tovarna oljnatih barv, jirneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. llustr. ceniki se dobe brezplačno. Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30 1914 (l) SEiZEjSEjSEtSElSEfZEiSE Najnižje cene pri,Janezu' na Vodnikovem trgu! Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽELEZNIKHR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega 135 blaga za moške ln ženske obleke■»-> odnajcenejedonajfincjevrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri,.Janezu" v lingarjevih ulicah zložna, cena ln varna h 2927' Cunard Line Bližnji odhod iz domaČe luke Trsta: Carpathia 21. septembra, Uitonia 12. oktobra, Pannonia 26. Oktobra 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 16. oktobra, 6. nov., 18. dec., Mauretania 25. septembra, 23. oktobra, 20. nov., 11. dec. 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca lezusovega. Ceno češko posteljno perje! 5 kg novo skublj. K 9'6fl, bol.jže K 12"—. belo kol puh mehko sknbljeno K 18 — K 24'—. snežnobelo kol puli mehko skubljcno K 30 —, K 36 —. Pošilja franko po pa-vzelju. Zamena dovoljena proli covrni|vi poštnine Benedikt Sachsel, Lobes 159, pri Plznu. Češko. 2511 6-1 na pronaj m v iinaboj nad Mirno, fara Sv. Križ na Dolenjskem; obstoji iz dobroohranjenega gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in hoste. K 7400. Vpraša se pri Henriku Zabukovec v Št. Bupertu. 2625 3-1 NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! IgJJ Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega skubljenega, dobrega perja 2 K; 1 kg boljšega K 2-40, polbelega K i HO, belega 4 K, belega skubljenega K :> 10, i kg izredno finega, snežnobelega, skubljeneg, " " in 8 K; 1 kg sivega p in 7 K; 1 kg belega puli Kr najfinejši prsni puli li K. - Pri odjemu 5 kg sc pošlje franko 1IHJH So -1 Dovršene postelje jako trpežnega, rdečega, modrega belega ali rumenega nanklng-blaga, pernica, 180cm dolga, 116cm široka z 2 blazinama, vsaka BO cm dolga in 58cm Široka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 10 K, z Izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivini puhom 24 K; posamezne pernice iO, 12, 14 in 16 K; blazine 8, 8 aO in 4. — Zaneprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. Po povz. od 12 K višje franko S. BENISCH v Dešenici Stev. 71, Čechy. — — Ceniki zastonj In franko. -- JK. ^JiiRTnV14" in 8 K; 1 kg sivega puha S^Benlsch<> K in 7 K; 1 kg belega pu-—' -- ha 10 K; najfinejši prsni puh j Naročajte »Domoljuba"! : Suhe sobe: cesminjevo lubje, amiko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje V. H. Rohrmann v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. . _ 2068 1 Posteljna vlaga. Odstranitev takoi z uporabo „VSTJINI", zakonito zavarovano. Starost In spol se naznani. Knjižico posije zastonj „Zavod Aesculapu431, Hegensburg, Bavarsko. 2284 32-1 Nervozni, bolni na želodcu, srcu ali prsih, ali oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epilepsijl, naj pijo vsak dan mesto kave Rosen-ovkrepllni inre-dilnl čaj teon, Karton za Roskus K nO, 6 kart. K 6. lajmanjSe naroč. 2 kart. Glavna zaloga: Lekarna Filip Rtien v Sltzendorfu 8Sj22^ pri Dunaju, N.-Avitr. - - LYRfl KOLESA - - Priznano najboljši izdelek. Nedosežena T kakovosti ln opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst. mm Kolesarske ln Športne potrebščine, nre, orožja, mnzikalije, šivalni stroji, jeklene, us- z;--------------njene la Ink- gl. kataloga. gMna re*i. Najboljša tvarlna, lepo delo, fek lahek so znaki Lgra koles. Najnižje* cene I S'e CMlM prOStO "^^^»fe^i Čuditi se moramo' r« '"Z9" V St PISe: V|»S Izdelek v obCe dopada. tako solidno lldelano' ™LZam?.re tovBrna spraviti na svetovni trg tckoCe kolo po tako nlzki™en? "°Ve <"0be ustrezaioCc' ta]jg L7RA-FAHRRAD. ffERKE, Prenzlaa Postfach679 -" Zahtevajte moj cenik brezplačno. 12 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala KatoliSkatiskarna«