dr. Maja Gračner



MADU SPOZNA KORONAVIRUS



Ilustracije: Anastasiia Bielik

Oblikovanje e-izdaje: Zigman Frod

Odgovorni urednik: Matej Krajnc



Založila: Založba Obzorja, d. d.,

Za založbo: Nevenka Richter Peče



Leto izida e-izdaje: prva objava 2021

Copyright 2021 Založba Obzorja, d. d., Maribor



Izdajo E-knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo

Republike Slovenija.



CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Univerzitetna knjižnica Maribor



821.163.6-93-32



GRAČNER, Maja, biol.

Madu spozna koronavirus [Elektronski vir] / Gračner Maja ; ilustracije Anastasiia Bielik. - 1. objava. - E-knjiga. - Maribor : Obzorja, 2021



Način dostopa (URL): http://books.apple.com/si/book/isbn9789612306038

ISBN 978-961-230-603-8

COBISS.SI-ID 86446083







Madu in Ota še vedno spita. Ko se prebudita, jupozdravi sončno jutro.

»Dobro jutro, Ota,« se prvi prebudi Madu.

Ota odpre oči, zazeha in zaspano reče: »Dobro jutro, Madu, kako si spal?«

»Zelo dobro,« odgovori. »Bova tudi danes pričela dan z dihalnimi vajami?« »Seveda,« veselo pripomni Ota, »a preden začneva, ne pozabi: vajo bova ponovila petkrat – pet vdihov in pet izdihov. Ko vdihneš, gre tvoj trebušček navzgor, in ko izdihneš, navznoter.«

»Razumem,« odgovori Madu.

Ko že skoraj končata, Madu prekine tišino:

»Ota, a sva že končala?«

»Še malo, pa končava. Si že pravi mojster, Madu,« ga opogumlja Ota.

»Se spomniš, Ota, kako težko sem sedel pri miru, ko sva prvič poskusila z dihalnimi vajami?« »Seveda se spomnim. Ampak ti si zelo vztrajen in verjameš vase, zato ti je uspelo in si se naučil, kako se umiriti,« ga pohvali Ota.

http://books.apple.com/si/book/isbn9789612305581











»Ota, včeraj si omenila, da ima tvoj dedek danes rojstni dan. Kako ga bova presenetila?« vpraša Madu.

Ota ne razmišlja dolgo in odgovori: »Pripravila mu bova torto. V trgovino morava. Kupiti morava sestavine za pripravo torte.«

Na poti v trgovino se ustavita še v knjižnici, kjer si bo Ota izposodila nekaj knjig, saj pripravlja šolski projekt o mikroorganizmih. Mikroorganizmi so zelo drobni organizmi, ki jih ne vidimo s prostim očesom.

»Ota, si boš izposodila novo knjigo o mikroorganizmih?« vpraša Madu. »Ja, še posebej me zanimajo virusi,« odgovori in že izgine v knjižnico. »Virusi? Kaj pa je to?« vpraša Madu.

»Virusi so zelo, zelo majhni mikroorganizmi – nemogoče jih je videti s prostim očesom!«

Medtem ko Madu čaka Oto pred knjižnico, opazi, da vse več ljudi nosi masko. Ničesar ne razume. Postaja celo nekoliko prestrašen.

Ko se Ota vrne iz knjižnice, jo Madu nagovori: »Ota, videl sem ljudi, ki ...« Ota ga prekine, nekoliko neučakana. »Madu, v lekarno moram.«

»Zakaj? Kaj je narobe?«

»Kupiti morava maske, razkužilo in milo,« hitro razloži Ota in stopi v lekarno.

»Maske? Kaj se dogaja?« je zmeden Madu. Ko Ota prispe iz lekarne, si nadene masko.

»Videl sem kar nekaj oseb, ki so nosile masko. Zakaj nosiš masko tudi ti?« vpraša Madu.

»Oh, oprosti, tako sem hitela, da sem ti pozabila razložiti. K nam je prišel koronavirus, ki se imenuje covid-19. Maska nas delno zaščiti pred tem virusom,« razloži Ota.

»Kaj je to koronavirus? In kakšno zapleteno ime. In zakaj se moraš pred njim zaščititi?« »Doma ti vse razložim: kaj je to virus, zakaj se morava pred njim zaščititi, kako se prenaša, kako je videti in tudi, zakaj ga ne moreš videti s prostim očesom,« reče Ota. »Zdaj pa se hitro odpraviva še v trgovino.«



Ko prispeta v trgovino, pričneta tehtati sestavine za torto. »Dodaj še 30 gramov datljev. Kupila jih bova 300 gramov,« Ota prosi Maduja. Medtem prične tehtati ostale sestavine, ki jih bosta potrebovala, in nalije pol litra medu v kozarec. »Skoraj sem pozabila, Madu, v to vrečko natehtaj 200 gramov mandljev ... Potrebujeva še 100 gramov indijskih oreščkov. Najdeš jih na koncu te trgovine,« ga prosi Ota.

»Najina torta bo polna vitaminov in mineralov,« veselo doda Madu. »Kupiti morava tudi kokosovo olje,« momlja Ota in na policah išče kokosovo olje. »Ota, koliko je star tvoj dedek?« zanima Maduja.

»Sedemdeset let,« se nasmehne Ota.



Ko se pomikata po trgovini, Madu opazi kovinske slamice: »Kupiva te slamice,« reče Madu. »Ja, se strinjam. Če uporabljava kovinske slamice, jih lahko po zabavi uporabiva ponovno. Plastične slamice pa bi morala zavreči in bi tako dodatno onesnaževala okolje,« se strinja Ota.

Nadaljujeta z nakupovanjem.

»Dodam še eno limono, skupaj bo to kilogram limon,« pravi Ota. »Tukaj sta dva avokada,« doda Madu.

»Mislim, da imava vse, kar potrebujeva,« reče Ota.

S kolesom se odpravita proti domu.



Ko prideta domov, Ota z razkužilom očisti kljuko vrat in izprazni vrečke. Pri tem pazi, da umije vsak sadež posebej. »Madu, pridi, z milom bova umila tudi tvoje tačke,« ga nagovori Ota. Madu zopet ne razume ničesar. Ko Ota konča z umivanjem Madujevih tačk, se preobleče v nova oblačila in si ponovno z milom umije še svoje roke in prepeva:



»Zakaj poješ?« je radoveden Madu.

»Tako dolga, kot je pesmica, tako dolgo si bom vedno umivala roke z milom. Pomembno je, da si umijem tudi področje med prsti in še posebej, da ne pozabim na nohte in območja za nohti. Tam se virus najraje skrije,« doda Ota.





»Zakaj morava vse tako zelo počistiti?« še vedno ne razume Madu.

»Madu, covid-19 je virus, ki obožuje potovanja. Prepotoval je že skoraj ves svet. In potuje zelo hitro. Zelo rad se oprime človeških rok in obleke, zadržuje pa se tudi v vodnih kapljicah, ki ostanejo v zraku, ko govorimo, kašljamo ali kihnemo. V teh kapljicah se lahko zadržuje zelo dolgo časa in čaka, da pride mimo oseba, na katero se oprime. Nato vstopi v telo, ne da bi ga čutili. Z rednim umivanjem in razkuževanjem ga lahko uničimo. Tako obstaja manjša možnost, da zbolimo,« poskuša razložiti Maduju.

»Si razkužila kljuko zato, da si uničila virus, če je slučajno prišel z nama iz mesta?« vpraša Madu.

»Točno tako. Na kljuki lahko virus preživi tudi do nekaj ur. In če primem kljuko in se nato z rokami dotaknem ust, oči, ali nosu, lahko virus vstopi v moje telo,« reče Ota.

Nenadoma Madu razume. »Se spomniš, kako je pozimi, ko zunaj govoriva, videti, kot da se kadi iz najinih ust? A so tukaj vodne kapljice, v katerih se lahko nahaja virus, če je oseba okužena z virusom?«

»Tako je!« pritrdi Ota. »Včasih se zgodi, da oseba ne zboli, pa je vseeno okužena z virusom. Zato je potrebno vedno, ko odidemo od doma, nositi masko, ki zaščiti pred virusom druge ljudi, ki so v bližnji okolici osebe, ki je morda okužena z virusom. Tako vsaj nekaj vodnih kapljic ostane na maski in se ne razprši po zraku.«

»In tako poleg sebe varuješ tudi druge osebe, je tako?« vpraša Madu.

»Prav imaš,« potrdi Ota. »In pri kašljanju si bom usta vedno pokrila s papirnatim robčkom za enkratno uporabo, ki ga bom nato zavrgla v koš za smeti. Ali pa bom kašljala v rokav.«





Ota pregleduje knjige in zbira informacije, ki jih potrebuje za pripravo šolskega projekta o mikroorganizmih. Madu jo opazuje, kako pripravljala predstavitev. »Virusi?!« nenadoma vzklikne, ko prebere to besedo na plakatu, in nadaljuje, saj se spomni njunega pogovora pred nekaj urami, »Prej si omenila, da je v našo državo prispel koronavirus. Kaj je to koronavirus?«

»Koronavirusi so ena izmed skupin virusov. Obstaja pa tudi zelo veliko različnih koronavirusov in covid-19 je eden izmed tistih, ki lahko okužijo ljudi.«

»Rekla si tudi, da virusov ne moremo videti. Zakaj ne?« ni odnehal Madu. »Madu, virusi so zelo majhni mikroorganizmi, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. Lahko jih opazujemo s posebnimi mikroskopi.«

»Mikroskop? V svojem raziskovalnem kovčku imaš mikroskop! Bova lahko pogledala virus?« navdušeno vpraša Madu in že odpira kovček.



»Res imam mikroskop,« v smehu odgovori Ota, »vendar s tem mikroskopom ne moreva videti virusov. Ker so virusi zelo majhni, jih lahko vidimo samo s pomočjo posebnih mikroskopov.«





Ota nadaljuje z oblikovanjem svoje predstavitve. Madu jo opazuje in bere s plakata: »Obstaja zelo veliko različnih virusov ...«

»Zelo veliko različnih virusov?« je navdušen Madu.

»Ja, poglej, virusi so lahko v obliki krogle ali spirale,

lahko pa so tudi bolj zapletenih oblik, kot vidiš tukaj,« razloži Ota. Madu nadaljuje z branjem: »... in virus vstopi v notranjost celice.«

»Kaj so to celice?« vpraša Madu.

»Naše telo je sestavljeno iz zelo veliko gradnikov, ki gradijo naše telo. Ti gradniki so celice. So kot nekakšne lego kocke. In v te celice vstopijo virusi, kjer se pričnejo razmnoževati.«

»In kako virus prepozna, v katero celico naj vstopi?«











»Pred vstopom v celico se mora virus nanjo najprej pritrditi. Nima vsak virus enakih struktur, s katerimi se pritrdi na celico. Poglej, na tej sliki lahko vidiš, kako je videti koronavirus covid-19. Vidiš te nogice in pikice? Virusi covid-19 vstopajo le v tiste celice, katerih strukture na celicah se ujemajo s temi nogicami in pikicami,« pojasni Ota.

»In katere celice imajo na površinah strukture, ki jih virus covid-19 prepozna?« vpraša Madu.

»Covid-19 se zelo rad oprime celic, ki jih najdemo v nosu, v ustih, v grlu in v pljučih. In ravno zaradi tega ima lahko oseba, ki je okužena s tem virusom, težave z dihanjem. Bolna oseba velikokrat tudi kašlja in ima vročino.«

»Kdo pa lahko zboli?« zanima Maduja.

»Ta virus je še posebej nevaren za starejše, kot sta moj dedek in babica, katerih telo je nekoliko šibkejše. Nekateri morajo zato v bolnišnico, kjer jim pomagajo pri dihanju s posebnimi napravami, ki jim pravimo ventilatorji. Veliko ljudi se pozdravi, včasih pa je virus močnejši in oseba umre.«

»Vendar ne skrbi, Madu,« doda Ota, saj opazi, da jo Madu opazuje nekoliko prestrašeno in nadaljuje, »znanstveniki že razvijajo zdravilo.«

»Ota, ostati morava doma in biti previdna. Samo tako se bo širjenje virusa hitreje ustavilo,« predlaga Madu.

»Tako je,« pritrdi Ota.

Ota še nekaj časa prebira knjige, nato pa odide v kuhinjo, da pripravi sestavine za torto.


»Pridi, pripravila bova torto,« pokliče Ota Maduja iz kuhinje. »Najprej bova pripravila testo. V mešalniku zmešaj skodelico nasekljanih datljev in skodelico nadrobljenih mandljev. Dodaj štiri jušne žlice medu in štiri jušne žlice utekočinjenega kokosovega olja. Ko bo testo postalo lepljivo, je pripravljeno,« nadaljuje.

»Ota, mislim, da moram dodati malo vode, da bo testo nekoliko bolj lepljivo.« »Seveda, ampak samo malo.«

»Tako, testo je pripravljeno. Razgrnila ga bom v manjši tortni okvir,« reče Ota.

»Zdaj bova pripravila še maso za torto. V mešalniku zmešaj dva srednje velika avokada, pol skodelice indijskih oreščkov, pol skodelice limoninega soka, pol skodelice medu, štiri jušne žlice kokosovega čipsa in malo soli,« razloži Ota. »Tako, masa je gladka. Dodava še tri četrtine skodelice kokosovega olja in še enkrat premešava z mešalnikom,« Ota konča pripravo mase.





Ko skoraj končata s pripravo torte, Madu kar nenadoma vzklikne:

»Ota, ampak danes ne bova šla na rojstnodnevno zabavo! Tvoja babica in dedek nekaj časa ne smeta sprejemati obiskov. Morata se paziti, da se ne okužita z virusom!«

»Prav imaš, Madu. Nekaj časa ju ne bova obiskovala. In tudi na zabavo danes ne greva. Ampak tudi če ne greva na zabavo, zabava vseeno bo!« reče Ota.

»Brez naju?« Madu presenečeno pogleda Oto.

»Madu, dokončajva torto, nato pa ti razložim, kako bo potekala zabava,« ga pomiri Ota.

»Maso prelijeva po testu in postaviva torto v hladilnik, da se strdi,« razloži Ota.

»A ne bova spekla torte?« je začuden Madu. »Ne, Madu, to je torta, ki je ne pečemo,« odgovori Ota. »Kakšno posebno torto sva naredila,« je vesel Madu.





Ko čakata, da bo torta pripravljena, Madu ponovno vpraša: »Rekla si, da zabava vseeno bo. In midva?«

Ota odgovori: »Ne skrbi. Udeležila se bova zabave preko spleta!«

»Kaj to pomeni?« ne razume Madu. »S pomočjo interneta in računalnika se bova povezala z dedkom in babico. Tudi ostali gostje bodo storili enako.«

»In kako bova objela dedka in mu zaželela vse najboljše?« je zmeden Madu. »Dedku in babici bova zaenkrat poslala le virtualni objem.« »Virtualni objem?« vpraša Madu. »Ja, poskusi z mano. Prekrižaj roki na prsnem košu in se močno objemi. Nasmej se v kamero, in pošlji nasmeh, poljubček in objem naprej. Odlično ti gre.«

Zdaj Madu razume: »Ahhh! Tako bova na varnem midva in vsi drugi udeleženci zabave, je tako?« »Prav imaš,« pritrdi Ota in nadaljuje: »In ne skrbi, takoj ko bo mogoče, ju bova obiskala in močno objela.«



»To pomeni, da bova preživela še več časa skupaj?« veselo vpraša Madu. »Želim, da me naučiš, kako splesti šal. Kmalu bo hladneje,« nadaljuje.


Čez nekaj časa doda: »Lahko bova igrala tudi šah in karte. In prebrala še več pravljic. In pela najine pesmi in poslušala glasbo. In naredila še več tort!«

»Prav imaš. Čas bova izkoristila zelo kreativno,« v smehu pritrdi Ota in odide v kuhinjo.





»Avokadova torta je pripravljena,« Ota veselo prinese torto v škatli iz kuhinje. »Čez nekaj minut bo tukaj dostavna služba, ki bo torto dostavila k dedku.«

»Madu, lahko prosim prineseš limonado iz kuhinje? In ne pozabi dodati še malo mete.«

Madu in Ota na stene obesita balone, saj je dedkov sedemdeseti rojstni dan. Ko je vse pripravljeno, pokličeta dedka in babico. »Vse najboljše!« zaželijo dedku in mu pošljejo virtualni objem.

Ota dedku in babici ter ostalim gostom pokaže in razloži plakat o virusih. »Zelo lepo, Ota,« jo pohvali babica, »si že prava znanstvenica.«

»Madu in Ota, hvala za torto. Zelo je okusna!« veselo doda dedek. Madu ponosno opazuje Oto in reče: »Ko se naslednjič srečamo, bova še enkrat pripravila to zdravo avokadovo torto. A veste, da je sploh nisva spekla? Ota pravi, da se tako v torti ohrani še več mineralov in vitaminov.«

»Ota je prava znanstvenica tudi v kuhinji,« jo pohvali dedek.

Ko je že dokaj pozno, se poslovijo. Vsi gostje se strinjajo, da bodo pripravili pravo rojstnodnevno zabavo, ko koronavirusa ne bo več.











Ota in Madu počistita dnevno sobo in kuhinjo. Umijeta si zobe. Ko končata z dihalno vajo, Ota zaželi Maduju: »Lahko noč, Madu, in kaj lepega sanjaj. Jutri te bom naučila, kako splesti šal.«

A Madu je ni več slišal. Za njim je dolg in naporen dan. Tudi Ota se mu kmalu pridruži v svetu sanj.



Ne pozabite:





Recept za avokadovo torto: