Qlan-smuči 163 km Bralci "Naše smučine" se gotovo spominjajo, ko smo lansko leto pisali o prvih hitrostnih poizkusih na Kredarici, kjer smo dosegli z enakimi smučmi hitrost 133 km/h„ Letos smo sodelovali na Kilc-metro lančato v Cervinii sasnučgd., ki so bilo izdelano p:oav za to namene. Smuči so dolge 230 in 235 z dvojnim žlebom. V Cerviniji so bili seveda dani boljši po~ goji za dosego večjih hitrosti, kot na Kredarici. Cervinija mesto hotelov, ki ni starejše od 30 lot, leži na višini 2050 m. Od tod navzgor se razjrostirajo zimski smučarski tereni. Prostrana pole-* tna smučišča so nahajajo 1600 m višje od Cervinije Platean Bora na višini 3600 m nad morjem„ Do tu smučarje prevažajo z gondolami. Na samem smučišču pa je polno vlečnic« Proga.ga Kilometre lančato • je dolga 1000 m, od toga . največ j a strmi-*-; na cca'600 m. Hitrost merili na koncu strmine} že proti izteku v.-dqlžini 100 miU.;’ Prijavljeno je bilo 48 tekmovalcev. Prvi dnn ser; “so ; z različnih višin začeli spu-1 »ti po strmini} ki nx prav nič vabi j i«-Va„ Že prid dan je zaradi ne si gume vožnje izpadlo 10 te Jim oval c 3 v c Do predzadnjega dri e (četrtek) je tekmovalo 3S tekmovalcev, m?d njimi tudi naša tekmovalca amnik Tomaž (149 km/h) in Gorjanc Janez U48 km/h),.. V pstek so nastopili le tis-tx> M 80 Presegli 150 Jon/h, Hitrosti so se vsak dan stopnjevale. V petek je '.,11 a dosežena* maximalna hitrost 170 km/h. ■^ogoj za-nastop v soboto in nedeljo pa Oe bil j dosežena hitrost, 160 inn/h. To Znamko, je doseglo le 16 tekmovalcev. Brez Voma bi .ti tekmovalci v naslednjih dneh v Večjih .višin dosegli še večje hitrosti, ®e ne ;bi v^eme poslabšalo, tako da je 3kmovanje v soboto in nedeljo odpadlo. Žnl .a smo s.tem to pot izgubili možnost, da i naši.trije pari, ki so se, zahvaljujoS ing. Andrej Robič dobrim smučarjem, plasirali še boljše. Najboljši rezultati treh dni so veljali torej za končno uvrstitev. Če govorimo o uvrstitvi smuči, so naše v fina, lu zasedle 10, 11 in 15 mesto. Češki tekmovalec Petrik, ki je zasedel 11 me sto s hitrostjo 163,33 km/h je prvič nastopil na takem tekmovanju, zato zasluži toliko večje priznanje. Poleg Petrika in Italijana Colo j a bi v fina-lu vozil naše smuči tudi švicarski tekmovalec Rohr Peter, ki je z enkratnim poiskusom naših smuči dosegel svojo naj_ večjo hitrost 163,38 km/h. Z našimi smučmi so bili tekmovalci več kot zadovoljni, saj so z njimi vozili tudi zače_ tniki zelo varno in dokaj hitro. Na tem mestu moram pripomniti, d^eJ*%ilornetra lančata leta 1965 šo smuči postale nemirne že pri 120 km/h, verjetno ni bi*-la točno posredovana. Namreč v slučaj« nem razgovoru s smučarji, ki so naše smuči preiskusili, smo izvedeli, da so vozili z njimi tudi 167 km/h. Tudi pri opazovanju same vožnje, pipo, ugotaVlja^-li, da so vse smuči, bilo naše ali tujc^ pri tej hitrosti nemirne. V DM testu je sam g. Kastle rekel za smuči: "Človek je važen, ki na njih stoji!" Če upoštevamo 10 tekmovalcev, ki so izpadli že na začetku, smo tudi z Jamnikom in Gorjancem lahko zadovoljni. Prepričani smo, da bosta svojim sovrstnikom lahko povedala o tekmovanju marsikaj in da bo ta zvrst tekmovanja navdušila še marsikoga« tl REZULTATI Z LETOŠNJE PRIREDITVE Tek. št. Priimek in ime Nacija Proizvajalec smuči Hitrost km/h. 1. VACHET Teresio ITA Freyeri 170.859 2. ALBERTI Bruno ITA Persenico 170.777 3. LEITNER Ludwing BRD Fritzmayer 169.224 4. HABHNEN Kalevi FIN Kheissl 166.898 5. SPEROTTI Antonio ITA Kastle 166.281 6. KDLOUSEK Radim TCH R rcsjropf 165.745 7. BEBIASIO Fiuseppe ITA Freyeri 165.66® 8. SIORPAES Gildo ITA nepozn. 164.533 9. VOGLER Franz BRD Sbhler 164.009 10. ROHR Peter SUI ELAN 163.385 11. PETRIK Lubos TCH ELAN 163.339 12. CASSE Alessandro ITA Fischer 163.265 13'. PRINZING Gerhard BRD Rcsijppf 162.454 14. COMPAGNONI Ivlaurizio ITA .- 'v' Kastle 161.943 15. COLO’ Gabriele ■i ITA ELAN 161.218 16. FBRSH Dieter » ' BRD Sohler 161.434 17. COMPAGNONI Giordano ITA Kastle 159.574 18. SCHALBER Rudi BRD Rmkppf 159.574 19. KILLY J. Claude »■ ERA Dinamic 158.660 20. LACR0IX Leo FRA Zacro, Rosignol 158.311 21. VOITECH Jan TCH ELAN 155.911 22. SOMMARIVA Livio ITA ELAN 155.844 23. HECKEIHELLER Sepp BRD Sohler 154.572 24. MASA Jaroslav TCH ELAN 153.977 25. PLANGGER Alfred BRD — 153.714 26. BUffi/IAN Willi BRD Sbhler 152.931 27. ANZI Aldo ITA Persenico 150.627 2 Tek. št. Priimek in ime Nacija Proizvajalec smuči , Hitrost kra/h 28. JAIviNIK Tomaž JUG ELAN 149.625 29. ZAMEEDRI Franco ITA Freyeri 149.253 30. GORJANC Janez JUG ELAN 148.698 31. MACCARI Bruno ITA Fischer 148.392 32. SCHMID Harry SUI Persenico 146,639 33. GIOVANOLI Dumeng sur Head 146.460 34. LiOSER Helmut ITA Fischet, ELAN 141.453 35. STROHMEIER Erhard BRD — 139.643 36. MJRNER Pepi BRD — 137.457 37. RIEGER Max BRD ■— 135.849 38. SONNENBERGER Georges BRD RoalDpf 134.228 u Majda Jamšek j Od 1. 1. do 1. 8. 1967 smo izvozili sku— I pno 36 vagonov smuči in čolnov, kar pre-| dstavlja vrednostno za 91 % več kot la— j'ni v istem obdobju. j S tem smo dosegli plan že 30 %, kar je I z ozirom na to, da so se roki odprem pri-j čeli šele konec-'.junija, velik uspeh. I Odpremili bi lahko še več, toda nismo » J imeli popolnega asortimana smuči. Mnogi | kupci odklanjajo delne odpreme in tako j raora biti na zalogi tudi blago, ki bi &a | lahko izdobavili. Največji problem tra-i nutno predstavljajo vulkanizirone in pla-J stične smuči ter bo treba storiti vse v I'avgustu in septembru, da bodo izdelane j v določenih rokih, ker v nasprotnem lahko j v prihodnjem letu izgubimo trg za nas ! j interesantnejše modele smuči. Do konec meseca septembra odn. 10. oktobra, moramo odpremiti še 50 ^ naročenih smuči, medtem ko za 20 %■še pričakujemo definitivne dispozicije, ki bodo odpremljene do konca meseca oktobra. Na osnovi fiksnih in okvirnih naročil lahko predvidevamo, da bo letni plan izvoza dosežen, če že ne presežen. jkako je z ! zalogo {čolnov ? i i | Prodajna aezona za poletne artikle se | bliža koncu, pred našim obratom na For— I tuni in pred skladiščem gotovih izdelkov I pa je videti še gotovo zalogo čolnov. S I tem v zvezi je čuti razna vprašanja in i debate med kolektivom v tovarni, večkrat I pa tudi izven tovarne, od tretjih oseb, j celo z zlobnim prizvokom, I J V pretekli jeseni smo zaključili z našim I švedskim kupcem dogovor o izdobavi 700 j kom čolnov za Švedsko, IDansko in Finsko I z dobavnimi roki žebruar - maj 1967» To je bilo 'za naš obrat na Fortuni prvo ve— j čje naročilo in so bili tako napravljeni i prvi koraki v pravo in že težko pričako-! vano serijsko proizvodnjo čolnov. Tako za nas, kot za našega kupca je predstav-I ljalo to lfeto obojestransko preizkušnjo i in startno' desko za naše bodoče sodelo— i vanje. Firma Sundema, ki nas zastopa na j navedenih tržiščih je izdelala potrebno i analizo tržišč za predvideno prodajo čol-j nov eno leto popreje, toda že v prvem le— j tu vskladiti svoje domneve in predvide— j vanja z dejanskimi potrebami, nastalimi I v tekoči sezoni ni tako lahko. Odpoklici j čolnov so v samem začetku potekali zelo j dobro, toda čim bolj se je blSžala sezo— j na, tem bolj so zcunirale kupčeve dispozi— I cije. To vprašanje smo po večkratnem pismenem kontaktiranju kupca obravnavali j ustmeno že na sejmu v Wie sbadnu koncem j meseca aprila. Takrat je bil kupec še ze-| lo optimistično razpoložen in je povpra— J ševal še o možnostih dobav preko naroče-I nih količin. Toda tržna situacija se je | obrnila v drugo smer. Pretekla zima v I Švedski je bila zelo dolga, tako da se je j pričelo topiti šele v začetku maja, kmalu i nato pa je nastopila hitra toplota in po— ; letje, prehodne pomladanske dobe skoro ni Vinko Bogataj bilo čutiti, Ta prehodna doba, ki je merodajna za prodajo čolnov pa je prekrižala načrte ne samo našemu kupcu, pa^ pa vsem proizvajalcem čolnov v Sknndin®-viji. Številni domači prizvajalci so pričeli popuščati v cenah, da bi se rešili svojih zalog. Tako je nastal koi>-kurenčni boj, v katerega naš kupec ni og, gel enakopravno poseči, kajti v izgub0 ne more prodajati. Da bi obdržal svoj ustvarjeni renome na trgu, se je odločil prodajati čolne po prvotno formiranih cenah. Iz tega razloga tudi prodaja ni tako uspela kot je pričakoval. Svoje zaloge v Skandinaviji je v glavnem razprodal, pri nas pa je ostalo neodpokli-canih šej 44 kom čolnov 013 90 kom Čolnov 015 v skupni vrednosti 170.000 Šv.Kr. ali 409.700,- Ndin. Po tem vprašanju nas je kupec obiskal V času od 17. do 21. julija. V razgovorih je priznal zalogo čolnov kot njegovo ia se je obvezal, da jo bo v celoti plačal v mesecu avgustu, ko uredi vse potrebno s svojo banko. Prosil pa je, naj čolne skladiščimo mi, kajti če mu jih pošljemo (kar smo tudi vztrajali) ga bomo bremenili še s stroški prevoza in s carinskih* mi dajatvami in s tem povečali obremeni-tev njegovih obratnih sredstev. Kljub temu, da zaloga čolnov ni naša, pa smo odgovorni, da postopamo z njo kot dober gospodar in da preprečimo vsak kvar, ki bi nastal vsled zunanjih vplivov in jih, bo treba pred odpremami pregledati« Čolne bomo dobavili kupcu predvidoma od meseca februarja 1968 naprej. Problem zaloge je torej nekako rešen, kaj pa z bodočo proizvodnjo in s plani za 1968? Tudi to vprašanje ni ostalo odprto. V prihodnjem letu predvideva ta kupec prodajo 1.000 kom čolnov. V teh 1.000 kom je seveda vključena tudi preostala količina iz letošnjega leta, t.j. 134 kom, za proizvodnjo bi ostalo zato še približno 866 kom. Bodoči program naj bi obsegal: čolni 011, so šli letos najbolje v prodajo, ostanejo neizpremenjeni, čolni 013, v izvedbi kot do sedaj, čolni 019, v enostavnejši izvedbi (cenejši), čolni 013 M, kot v letošnjem letu, čolni GT 900, izdelan je bil šele prototip. Pri vseh novih čolnih pa predlaga, da se čim bolj opusti lesene dele (okviji ih klopi), ki naj bi jih nadomestili s plastičnimi. Do lesenih delov je vsled nekaj reklamacij kupec skeptičen. V programu za 1968 opažamo tudi, da manjka model 015, ki ni doživel uspeha kot ga je kupec pričakoval in bo obstoječa zaloga pokrila predvidene potrebe. Tudi za kovinske dele bomo morali poskrbeti drugod kajti naš dosedanji dobavitelj ni dovolj kvaliteten in imamo več primerov zlomov vilic za vesla. Nas pa kupec posebno o-pozarja, da moramo končnemu izgledu čolna in preciznosti izdelave posvetiti še več pozornosti. Zaključek razgovorov s švedskim kupcem pa je sledeči: Takoj moramo pristopiti k izdelavi novih vzorcev čolnov, ter izdelati kalkulacije do 10. avgusta. Pravočasna dostava knlkulaoij in vzorcev sta 2a kupca izredne važnosti, za letošnji izpod v prodaji krivi tudi nas, češ da smo Jonsko leto z vzorci s^lo zamujali, z komercialnih razlogov pa bomo sprem©— I nili tudi oznake čolnov. I ^°ieg navedenega razširjamo program in ^ove trgovske zveze. Interesent iz Hola- ndije nam nudi izdelavo 8 m dolgega čolna s kajuto. Izvirne načrte nam pošlje še v mesecu avgustu, da bi se dokončno odločili. Za prihodnje leto predvideva približno 30 kom takih čolnov. Neka avstrijska firma nam ponuja kooperacijo v proizvodnji velikih jadrnic, tako da bi mi izdelovali plastiko, ostalo opremo pa oni. Za leto 1968 je torej program kar fes-ter in če ga bomo hoteli realizirati, bomo morali kaj hitro pristopiti k vsem pripravam in obrat na Fortuni bo v kratkem zopet zaživel s svojimi polnimi kapacitetami. Kaj pa ostali trgi in kako je s prodajo doma, pa v prihodnji številki. O Z"”' ' :r j. MARKER NA JAPONSKO Milica Karnis Proizvajalec smučarskih vezi Marker, je v času od 2. do 12. maja potoval po Japonski, kjer je doživel prisrčen sprejem tako s strani Japonske smučarske zveze, kakor tudi s strani velikih japansLdLh tovarn smuči. Honnes Marker je navdušeno poročal o svojih vtisih s tega potovanja, o načinu tehničnega razvoja debelo in seveda tudi smučarskega športa, ki ga gojijo ne samo v japonskih zimsko — športnih središčih, ampak 'tudi na velikopoteznih in zanimivo urejenih letnih pištoli. Za svoje ^ as luge pri razvoju smuč ar sitega športa v svetovnem merilu je Marker prejel od Japonske smuč ar site zveze umetniško oblikovano posebno listino in medaljo# zsMSf 5 PR OI^VODN J Ati> V PRVEM POLLETJU 1967 Analiza prvih šestih mesecev proizvodnje ■nas prepričuje, da so naše visoke planske obveznosti praktično izvršljive. Za 1.850 milj. Sdin izdelkov po PLC je šlo v skladišče, kar povprečno pomeni mesečno 308 milj. Sdin. Z mirnostjo lahko pričakujemo do konca leta še toliko, to bi bilo 3,7 miljarde Sdin ali več, saj iz prakse vemo, da je redno II. polletje občutno boljše kot prvo* Ta razlika v letošnjem letu ne bo velika, ker so vsi planski inštrumenti v proizvodnji angažirani izrazito ostro že v začetku leta. Skupno izdelanih.smuči 84*656 parov. Kbličihsko razmerje: JET 46,4 OBLOGE 34,7 % ' METALNE . 17,5 % PLASTIČNE' -'1,4 96 ' •*-. • j Količinska primerjava 3 leta nazaj za I. polletje: 1965 76,656 porov indeks 100 1966 64.137 parov ’ indeks 84 1967 84.656 porov indeks 111 > Slavko Knafelj Vrednostna primerjava za I. polletje pa: 1965., 1966 indeks 100 1 r \ J , • 1 indeks 142 1967 indeks 230 Iz gornjih primerjav se jasno vidi količinske razlike v teh letih, p° drugi strani pa izrazit dvig proizvodnje boljših smuči, saj je n. pr. pri 111 nem količinskem dvigu vrednost narasla na 230 Tu moramo sicer upoštevati faktor povišanja cen med tegi časom, vendar pa je to le v bistvu rezultat proizvodnje boljših in dražjih smuči (ABS, metalne, plastične) in opustitev mladinskih - cenenih smuči. • - r • Jasno pri vsem tem pa je to, da je tudi zaslužek pri boljših smučeh boljši. Dvig proizvodnje metalnih smuči, za voS kot enkrat toliko, v primerjavi s polletjem 1966 - in delno plastičnih smuči* nam gornje temeljito potrjuje. Rezultat po vrednosti pa bi bil v letošnjem polletju še lahko boljši, vendar smo v ob-čutneta zaostanku metalnih vulkanizirornih in plastičnih Snow star ter Cristall smuči, kar nam dela že občutne težave asortimenta pri odpremijonju pošiljk. • , v i •' ’■* ,• • -■ rt. ' . r t •* tl.. Z eno besedo* tisti tipi smuči, ki so ž® vepljani v proizvodnjo, tečejo brezhibno nasprotno pa vsaka novost, ki pa je pri na« vsako loto potrebna (moda) *• pa nad dela več težav in preglavic'^. kot jih pri čakujemo. Popolna letna zasedenost obrar* ta zavisi od končnih naročil v ZDA. OSTALI OBRATI: SPLOSNO LESNI OBRAT Pol leta je ta obrat praktično delal na lestvah. Telovadnega orodja je bilo boro malo. Močneje je bil angažiran tudi na čolnih. Za lestve je bila letos izredna konjunktura, ki pa še zdaj ne usiha. Ven_ dar nam lestve požirajo velike količino lepega smrekovega lesa, ki se težko na— bavlja. Edina masovna proizvodnja so hokej palice in sanke, ki pa so v delu v drugi polovici leta* KOVINSKI OBRAT je bil glavni proizvod pentlje za Dural palice, \EČe za čolne, cerade, žoge, itd.1 Blazine, ki smo jih že pred leti odstopili kooperaciji, bodo aktualne v avgi*-stu. Problem so odpadki usnja na zalogi, j sposobni za drobna zaščitna sredstva. OBRAT PLASTIKE Glavni proizvod, ki je še ostal v obratuj Od Dural smučarske palice. Te se proizvajajo od meseca januarja do kontsa oktobra. Vse ostalo, razen piklanja Al lamel in konic za neprekinjene robnike, je več ali manj drobiž, kot razne okove za lestve, čolne, malo telovadnega, orodja, itd. Težko je bilo dopolnjevati obrat z nalogi do zasedenosti — že v začetku leta, pa se danes, predvsem tudi že zaradi kvalifikacijskega sestava delavcev. Pri tem Je najmanj angažiran oddelek stiskalnic, ki je praktično mrtev. Te vrzeli so se popolnjevale z raznimi dopolnilnimi noro— ili, za katere pa je bil rok takoj ali Pa čimpreje in so ustvarjali videz prezasedenosti, Izvzeta je montaža telovadnic, ** pa je vseskozi močno obremenjena. ^DLARSKI OBRAT je v I. polletju zaključil serijo - n£>- I ročilo čolnov še iz jeseni lanskega leta I in pa naročila domačega trga za tekočo sezono. Od skupno 600 čolnov jih je od— i premljeno 2/3, dočim je približno 1/3 še i vedno na zalogi, pogodbeno prodanih, ven-| dar neodpoklicanih, predvseg čolni 015» | Del ljudi je že odpoklicanih v "Elan”, ostali zaključujejo naloge. Z avgustfim je malo dela, čakamo skorajšnje naročilo | iz Švedske za leto 1968. V T J-. polletju je delo teklo v glavnem na j^sovih. Prve tri '.mesece jih zaradi o-^ jenih kapacitet nismo mogli nikdar izderi v zadostnih količinah, dočim jih v j^njih 3 mesecih še delamo na zalogo. ^enutni zastoj bo le začasni (v avgustu), * se zopet kaže povpraševanje. Poleg teh rossignol/dynastar Milica Kapus • ' j ; Kot je sporočila direkcija francoske £ir» ; me Rossignol, sta nedavno obe najpomembnejši francoski tovarni smuči Rossigpol ! in Ejmastar sklenili pogodbo, Id. obema i omogoča, da sta tako v tehničnem, kot tu-| di v komercialnem pogledu postali še bol^ I ša konkurenca ostalim proizvajaloem, kax j se bo v okviru skupnega trga in Kennedi-| jeve runde v prihodnjosti nedvomno še j bolj odražalo. Obe firmi bosta glede na ! svoje poslovno vodstvo in politiko ostali I še naprej neodvisni. Vendar pa bosta pri— I čeli s skupnimi akcijami na področju raz— | voja smuči in novih proizvodnih procesov« I Povpraševanje po francoskih smučeh je na j osnovi tekmovalnih uspehov pred letom dni. I v Portillu in na predolimpijskih tekmovanjih v zadnji zimski sezoni znatno naraslo. I 7 bledu ing. Jurij Hočevar S POSVETOVANJA 0 SODOBNEM OPREMLJANJU TELOVADNIC, VADIŠČ IN IGRIŠČ ZA TELESNO KULTURO, ki je bilo na Bledu \ času od 22» do 24. 6. 1967 v organizaciji Inštituta ELAN, Begunje na Gorenj« Vf m Na posvetovanju so sodelovali predstavniki zaintere— | sironih ustanov, šol in organizacij oblasti telesne kulture, jugoslovanske narodne armije, nekaterih ob- j činskih skupščin,, . Inštituta ELAN in Tovarne šport- .j nega orodja ELAN»V I r Na podlagi referatov, koreferatov in razprav na posvetovanju so udeleženi osvojili sledeče sklepei ■ I : 1. Sedanje stanje materialne podlage telesne kulturo j' pri nas ni zadovoljivo. Poleg ostalega je prišlo do takega stanja zaradi nezadostnega števila obje« \ ktov za telesno vzgojo, njihove slabe strukture, nefunkcionalnosti in raznih pomanjkljivosti v času | izgradnje in opremljanja. ,|. Na tako je vplivalo nezadovoljujoče število priprav j in rekvizitov, njihova slaba kvaliteta, slaba prilogi £odljivost priprav j.n'rekvizitov posameznih vzvrast"; nim kategorijam koristnikov, neizkoriščene možnosti j pri uporabi novih materialov in pomanjkljivosti proizvod^jih procesov. j " :" " . I 2. V okviru proizvodnje in prometa priprav in rekvizi— j tov je treba izvesti odgovarjajoče mere, ki bi mogli doprinesti hitrejšemu in sodobnejšemu reševanju | problemov iz tega področja. Predvsem prevladuje mnenje, da je bilo doslej opror* j vljenega le tnalo znanstveno — raziskovalnega dela, , ki bi se nanašalo na sodobno proizvodnjo in asorti*- i ment priprav in rekvizitov,, Zaradi tega je treha doseči s skupnimi napori vseh i zainteresiranih institucij, ki posredno ali nepopre** J dno delajo na področju telesne kulture, da se izgo- i tovi odgovarjajoča dokumentacija, ki bi proizvajalo11 i pripomogla izvrševati njihove proizvajalne naloge. j - V okviru tega se predlaga, da tudi podjetje za pro— j izvodnjo športne opreme in rekvizitov prouče možnost,1 da bi namenila še več sredstev za raziskovalno delo s področja proizvodnje sodobnih priprav in rekvizit#1’®'* R \7 3. Delo za standardiziranje priprav in rekvizitov je treba nadaljevati tako, da bi osvojili standarde vsaj za najosnovnejše priprave in rekvizite, predvsem za tis,te, ki od njih zavisi varnost Uporaboi Posebno je treba proučiti probleme, ki so vezani na standardizacijo v zvezi prilagajanja posameznih priprav in rekvizitov za različno vzrcestno kategorije koristnikov, a predvsem za šolsko mladino. 4. V okviru za izboljšanje proizvodnje morajo prispevati zainteresirana proizvodna podjetja, združenja za napredek proizvodnjo in prometa športnih rekvizitov in oggcrvomi gospodarski faktorji in družbeno organizacije za telesno kulturo, da se specializira proizvodnja v okviru grupacije podjetij za proizvodnjo športnih rekvizitov in da se prepreči promet nekvalitetnih priprav in rekvizitov za telesno kulturo. Treba je zagotoviti proizvodno možnost i za široki asortiment sodobnih priprav in rekvizitov, ki bi služili za teles- l no vzgojo mladine in rekreacijo odra- j slih občanov in za potrebe vrhunskega i športa. I i i «. . . I • Zaradi čim širšega izkoriščanja poseb- ' nih onih priprav in rekvizitov, ki so namenjeni za telesno kulturo širših množic je treba zahtevati od organov Zvezne uprave ukinjenje ali znižanje prispevka od maloprodaje kulture. Zjtradi tega naj proizvodne in projekten— j tske organizacije zagotovo to posvetcrvio* j lno sodelovanje. | I Prepreči naj se projektiranje in graditev neustreznih objektov za telesno kulturo. 8. Za izboljšanje navedenega nezadovoljil* j jočega stanja je treba specializirati I strokovne kadre, ki projektirajo in gradijo objekte ter tisto, ki načrtujejo in izdelujejo priprave in rek- j vizite. Obogateti je treba izbiro strokovne li—| terature s tega področja. | I Z namenom, da bi čim boljše oskrbovali J tržišče, naj.proizvajalci športnih re— I kvizitov' in priprav pristopijo preko svojega združenja anketiranju tržišča | zaradi določanja proizvodnega programa ODOBRITEV DODATNIH POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO (iz zapisnika UO) ; I Komisija, ki je bila imenovana na zad- j njem zasedanju delovskega sveta, je na kratko obrazložila Pravilnik o dodelje- ‘ vanju in sofinansiranju gradenj stanovanj in nato na podlagi dodatnega nate- ; čaja za dodelitev kredita za nakup sta- | novanj in stanovanjskih hiš obravnavala naslednje prošnje in jih predlagala upravnemu odboru v potrditev. ■RT/ PSi-V-V.;. Antolič Alojz - nakup stanovanjske hiše Hrovat Vida - manjša adaptacija Sitar Rok - adaptacija • 15.000 Ndinl 5.000 Ndin 10.000 Ndinl Petrovčič Janko prosi za 350.000 Sdin posojila. Upravni odbor je o tem razpravljal in sprejel sklep, da se nje- I gova gradnja pregleda na licu mesta, katero naj bi ogledal tov. Zupan in naj. | se potem poroča in se mu da eventualno I večje posojilo. - ■ I Prošnji tov. Piriha se zaenkrat ne odoT J bri,' ker ni v gradbenem okolišu, vendar j se ista odstopi delavskemu svetu, to pa vsled tega, ker ima imenovani številno: j družino. I >> : ■**>; . * i Prošnji tov. Jauhove se ne more odobri- j ti, ker se djijejo posojila le ea rešitev stanovanjskega problema, imenovana pa ima isto za bivanje v redu. Legat Špeli se koriščenje kredita ne mo-| re dovoliti, ker nima urejenega ^radbe- ; nega dovoljenja. O gibljivi del OD SSECA JULIJA 1967 (pol meseca) doseženo izplačano SI UURIJA . 126 % TELOVADNO:OitODJE 120 % roviMsia obrat 121 7« SEDLrilSia OBRAT 127 % OBRAT PLASTI.E . 182 % i PODJETJE 128 1° SlUPNO LESNI 125 % 123 fo 118 1° 119 1o 124 1° 174 1o 125 1» 122 1° 'feithauser Avgust IN TEHNIČNE IZBGLJŠSVE Obravnava mesečnih vlog. 1. Predsednik komisije je obvestil čla- | ne, da se je na podlagi sklepa 4. redne seje komisije z dne 5. 12. 1966 pismeno predlagalo UO v potrditev ^n, izplačilo nagrade tov. Hočevar ing. Juriju (vloga št. 10/66). 2. Na vlpgo št. 12/66 tov. Jerala Vin- 1 ke še ni zaključkov, kateri pa bodo ( v septembrski Smučini. i 3. Tudi na vlogo št. 13/66 tov. Čufer | Filipa v zvezi postopka lepljenja metalnih smuči komisija še ni pre-' jela definitivnega odgovora s stra^- | ni strokovnih služb. 4. 15. 11, 1966 je bil dan v Naši smučini javni razpis za ščitnike smuči (pete in konice). Razpisa so se j udeležili štirje člani kolektiva, od katerih so bili trije predlogi zavrnjeni kot neprimerni, oziroma se niso osvojili, četrti predlog (samo ščitnik konice), last tov. ču- j fer Filipa pa je bil s strani stro- j I kovnih služb in komisije ocenjen po j oblikovni strani kot dober (glej I zapisnik 5. redne seje komisije alii | februarsko številko Smučine). Ker strokovna služba, ki je objavila razpis, ni navedla višin in pogojev za nagraditev, temveč samo, da se bodo trije najboljši predlogi nagradili, je bila komisija v neprijetnem polo-r 5aju. Po daljši razpravi z upoštevanjem razlike med navadno vlogo in vloga na razpis je komisija morala dati končno odločitev in s tem sprejela naslednji Sklep! Predlog ščitnika konice na javni razpis, ki so ga redne strokovne službe | in komisija za izume in tehnične iz- I Iboljšave po oblikovni strani ocenile I kot dobrega, predlaga komisja upravnemu odboru podjetja v potrditev in izplačilo samo ene nagrade, in to v i enkratnem čistem znesku 300 Ndin tov. I Čufer ■‘■'ilipu, strokovnim službam pa priporoča čimprejšnje razvitje in uporabo predloga. , 5. "Vloga št. 35/67 tov. Čufer Filipa v j "zvezi z dimenzioniranjem smuči je še . v strokovni obravnavi. i * 1 Obravnava novih vlog. | 1. rfov. icfran Franc je dne 24. 5. 1967 J vložil vlogo (2t. 43/67) komisiji za I tehnično izboljšavo na stroju za bru- j šenje skobdlnih nožev, ki je v tem, | da je s pomočjo dodatnega modela mož- | ho na-enkrat brusiti namesto enega kosa garnituro nožev, s čemer se doseže enakost širin v garnituri, izboljša se kvaliteta brušenja in ustvaJ ri prihranek na casu. Sklep. | Vsa dokumentacija se izroči tehnične- I me sektorju v dokončni študij in realizacijo, na čemer se že dela. komi- ! sija bo dokončno sklepala po izvrše- 1 nih poizkusih na prihodnji seji. 2. Vloga tov. Pavlič Ivana (47/67). Imenovani je dno 30. 6. 1967 vložil na komisijo vlogo v zvezi teh» nične izboljšave na delovnem mestu čiščenja vulkaniziranih jeklenih robnikov s tem, da je pri čiščenju zamenjal dleto in brusni papir za nožVldia rezilom in tako izboljšal kvaliteto _ povečal’ izdeloval- no količino od 12 do 13 n*'30 do 34 parov smuči na izmeno. Komisija je navedeno vlogo nekaj dni pred zasedanjem posredovala tehnični sluSbi ,v preveritev in izdelavo izračuna. S prejetim odgovorom (št. 53/67) tehnološkega odaelka se komisija ne strinja in je komisija postavila naslednji ^ Sklep s Imenovano vlogo se ponovno vrne tehnični službi v obdelavo in izdelavo predračuna z spoštovanjem stanja, kakršno je. 3. ^loga tov. Švab Franca (št. 51/67) Aov, Švab Franc je vložil dne 6. 7. 1967 vlogo na komisijo* na podlagi dosežene tehnične izboljšave na delovnem mestu dolbljenja mfetalnih smu-| či ob strani s tem, da je prvotno orodje zamenjal z ročno napravo, s čimer jo poenostvil opravljanje dela,| povečal količine in izboljšal kvaliteto dela. Navedeno vlogo je komisija obravnavala in glede na to, da je bila opisana tehnična izboljšava že. realiziro-na pred zavzetim stališčem komisije, ki je bila v tem, da se ideje ne smejo pred izstavitvijo vloge realizirati, komisija izkljuje, kakor tudi zastarelost izboljšave. Na tej dsnovi je komisija postavila naslednji • Sklop: v . [ \ \ Vloga tov. Svab Franca so izroči tehnični službi v preveritev in izdelavo izračuna prihranka, do prihodnje seje komisije. \ 4. Vloga tov. Kozamernik Stanka (52/67) Komisije je prejela dne 11. 7. 1967 ob 12.05 uri od imenovanega vlogo za izum nove konstrukcije metalne in plastične smuči. Sklep; Dokumentacija o navedenem izumu se izroči razvojni službi inštitutu v nadaljni r .zvoj in da se v slučaju uporabnosti predlo a zaščiti novost - ideja. Letos še je letovanje naših delavcev v Campingu lesnih delavcev Slovenije v Selcah pri Crikvenici. Naše hišice so praktično dotrajane, vendar so se na njih izvršila temeljita popravila, tako da so za letošnjo sezono še kar v redu. Hišice so bile prelakirane, prekrilo se je strehe, nabavile so se nove žimnice in druga oprema. ;V campingu so štiri hišice - Draga, Kamen, Stol in Roblek. Vsaka od njih ima po 4 ležišča, razen Kamen, ki je razdeljen na dve in eno ležišče. Sezona traja od 15. junija do 15« septembra, to je 90 dni, 'i’o predstavlja 1350 nočitev. Od tega je bilo do sedaj izkoriščenih 546 nočitev ali 40 °/o kapacitet. Računa se, da bo predvidoma uo zaključka sezone zaseden 60 % s približno 800 nočitvami. Vzrok za tako nizko zasedenost je brez dvoma zaradi kolektivnega dopusta, saj do 1.-7. praktično ni bilo nikogar v campingu. Se vedno je na razpolago nekaj prostora ob koncu meseca avgusta in začetku meseca septembra. Vsekakor je skrajni čas, da si najdemo boljše mesto za letovanje, ki naj bi imelo primernejše prostore, boljši teren in več sence, saj je znano, a$. v Selcah in mogoče podnevi zdržati v hišicah. Nekaj akcij v tej smeri je bilo že storjenih, vendar je vpfašanje še vedno odprto. ' Da smo letos še ostali v Selcah, nam je j I narekovalo to, da še nismo uspeli najti j primernega boljšega prostora in pa cena, ! ki jo plač smo upravi za prostor j sani-j tarije itd. Le-ta je bila izjemoma le-I tos zelo nizata iz razloga, ker je to zad-j nje leto za ves Camping. Ta prostor bo zasedel hotel "Slaven", ki se bo razširil preko roba, to jc na sedanji pros-I tor cainpinga. Tudi lastna finančna sredstva ob rekonstrukciji so nam nudila le malo možnosti, da vložimo v ta namen večja sredstva. Sedaj je bolje in smo trdno prepričani, da bomo drugo leto letovali drugje, lepše in bolje. Nekateri pa zagovarjajo tezo, naj bi se dodatek za dopust povečal in naj bi letoval vsak po svoje, kjer se mu jiač zljubi, kar bi mu regres tudi omogočil. Vse več pa jo tudi takih, ki jih bolj privlačijo gore in pa športnikov, ki bi radi izkoristili svoj dopust tudi pozimi. 13 Boža Mali O POROKE ! i Stanje delovne sile ; zadnjega julija 1967 i ! V podjetju skupno z | obratom družbene prohra^''' ^ jjj) | ne je bilo skupno j zaposlenih 608 de— ' ' "" I lavcev. od tega: Poročila se je: PRAH AMALIJA — delavka v razrezu lesa čestitamo in želimo veliko sreče in zadovoljstva na novi živijenski poti. moških žensk 332 276 i ;0 i V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih I 16 delavcev, od tega: moških žensk 13 3 Gibanje delovne sile: O R 0 J S T V A l I . .. I i . ; Rodili go se: i I : | KOZAMERNIK STANETU - deček I : , j ERJAVEC ANEMARIJI - deček i . . •, ■ 1 ■' | Srečnim mamicam in očkom čestitamol i V podjetju so se zaposlili sledeči dela>-j vcij 1 ’ " . j PETERN-EL JANEZ - mizar KV, na dolovnem mestu ročna mizarska i dela v smučarskem obro- i tu; O I Iz podjetja pa so odšli: j AŽMAN HELENA - zaposlena na delovnem mestu ročno brušenje v smučarskem obratu - po sporo-i zurnuj I GRILC JOŽE — zaposlen na delovnem mestu lepljenje v smučarskem obra— j tu - po sporazumu. ZAHVALA ! Ob smrti drage mame MARIJE GLOBOKAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem metalne za denarno pomoč namesto venca na grob. Dežman Mimi z družino ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Visoka šola za telesno kulturo Drago Ulaga, redni profesor (iz razp/ave na Bledu) RAZVOJNE POSEBNOSTI OTROK, LEDINE IN ODRaSLIH. Dolgoletni razvoj človeka je odvisen delno od dednostnih činiteljev in delno od ugodnih ali neugodnih vplivov okolja. Znanost je veliko pripomogla k temu, da so ^e vplivi okolja v devetnajstem in dvajsetem stoletju pri civiliziranih narodih znatno izboljšali. Medicina je odkrila medikamente, ki preprečujejo bolezni in pospešujejo njih zdravljenje, razvila se je Stanovanjska kultuta, uveljavilo se.je novo znanje o pravilni prehrani, človek je dobil nov odnos do naravo, do aktivnosti na planem in do telesne kulture . Tako ni slučajno, da se je povprečna življenska doba znatno podaljšala in bo kmalu znašala 70 let* Zdravje, odpornost, čilost in delovna sposobnost so v veliki meri odvisni od pravilne, vsestranske telesne vz, o-je v prvem obdobju življenja. To je razmeroma mlado spoznanje, ki nam nalaga dolžnost, da se kot strokovnjaki za telesno vzgojo zanimamo že za novorojenca. Pravilna telesna vzgoja pa je možna le v primeru, če poznamo razvojne posebnosti otroka in s tem v zvezi njegove potrebe po gibanju, po vadbi in igrah. Za vsa leta otroštva lhhko rečemo, da je gibanje v obliki spontane aktivnosti in igor biološka potreba. Še več: če se dete ne igra, se tudi živčno in umsko ne razvija, i/.išice se prav po malem krepijo in mehke kosti se po malem spreminjajo v trdnejše ogrddje. Lalček si s, pridom nabira prve gibalne izkušnje. v 5. ali 6. mesecu se zna plaziti in postaja potujoče bitje, s 7. mesecetn sedi, z 10. mesecem zna stati, držeč se za opornike - tako postaja pokončno bitje) v obdobju od 13. do 15. meseca dete shodi, v 21. mesecu pobere predmet s tal, s tremi leti že stoji na eni nogi in skaltl j a. Pri skjrbni telesni negi, ki je pri’nas že precej splošna navada, je treba usmerjati skrb mater tudi na postopno u-trjevanje malčkov (vodne kopeli, zračne kopeli) in na pomoč pri gibanju. Od spontane vadbe v obliki vztrajnega poskušanja in iger, ki je lastna vsem zdravim otrokom, preidemo z leti po malem na načrtno vadbo. Proces zavestne telesne vzgoje se začenja danes že v družinii Ne gre toliko za vodeno učenje, temveč za to j da o pravem času oskrbimo otroku v družini ali v vrtcu primerne igrače, primerno orodje in vadišča. Za razvijanje splošne spretnosti, okretnosti in ravnotežja so velikega pomena otroška prometna sredstva, i.edtem ko poznajo na kmetih navadno le voziček in sanke,: ponekod tudi smučke, oskrbijo starši mestnim otrokom tudi trokolo, 15 i skiro, kotalke in drsalko. Na otroških I . v v • : igriščih inajo razen gugalnic tudi zvi-I rala, rogovile, tobogane, bruna, les-j tve, nizek drog in podobno, kar vse. vab I bi otroka k vadbi, to je h krepitvi gi-I balnega aparata in k nabiranju gibalnih j izkušenj. j I Velikega pomena za zdrav razvoj otroka | je na eni strani redno poletno kopanje, I na drugi pa udejstvovanje v zimskih I športih; smučanju, drsanju in sankanju, j Oboje je potrebno za telesno utrjevanje* "to je za stopnjevanje odpornosti. | Seveda je treba misliti na to, da je I trg dobro založen kakor z ličnimi zraČ I nicami in drugimi pomagali za igre v | vodi tako tudi z rekviziti za zimske | športe. I I V naslednjem podajamo pregled najvaž-j nejših igrač, igralnih pripomočkov in | telovadnega ter športnega orodja za j potrebe predšolske dobe v družini in | varstveni ustanovi: i j 1. za igranje doma; kocke, sestavljanke, žoge, plastične igrače itd.; 2. prevozna sredstva: voziček, trokolo, skiro, sanke, drsalke, kotalke, smučke; 3. orodje za.telovadnice in igrišča: zvirala, latvenik, lestev,, plezala, rogovila, gred, klop, nizek drog, | skrinja, blazine} I 4. pripomočki za navajanje na vodo: žoge, zračnice, rokavi, plavutke, maske, plutovina, kovinski obročki. | Rast predšolskega otroka je precej ena-I komerna. Po malem nastopa delna okoste-j nitev dolgih kosti, anatomski razvoj čutil se zaitijučuje, motorično živčevje se izpopolnjuje. Z vstopom v šolo (pri nas s 7. letom) nastopijo v raz- • voju otroka splošno znane težave: navaditi se mora na mirno sedenje, umsko delo, domače naloge in podobno. Na krvni obtok in dihanje deluje sedenje zaviralno. Prav tako na splošno telesni 1 razvoj, ker je aktivnost, ki naj bi i i razvijala organe, okrnjena. Obvezno se-l ! denje, ki traja v šoli in doma po več I I ur na dan, ogroža držo telesa, te upo- J j števamo še slab zrak v učilnicah, v ka-| j .torih jo če sto več kot 30 otrok, tedaj j | je jasno, da jo šolska telesna vzgoja velikega pomena. I i I | Vse šole bi morale imeti za telesno v- j I zgojo opremljene telovadnice in igriš- | j ča. Naglašomo, da je treba v naših kli-j I matskih razmerah vaditi skoraj sedem j mesecev pod streho! ICer imajo v naših l šolah parno po 2 - 3 ure telesne vzgoje i na teden, kar je:za normalni razvoj I otroka premalo, je treba omogočiti vad- I bo tudi v šolskih oomorih (zato bi mo- | rali pri vsoh šolah postaviti na pla-I nem primerna zvirala, nizek drog, pre-[ prosto gred, visečo vrv in podobno). : Zlasti je važno, da imajo otroci na vo-j ljo kakor v telovadnici tako tudi na I planem telovadno orodje za pretegovanje j ter za krepitev v mešafli vesi in mešani j opori. I • I Približno od 8. lota naprej je rast v višino spočasnjcna, otrok postaja po malem bolj čvrst in mišičast. Letno zraste samo Za 5 cm, na teži pa pridobi 2 - 3 kg, Še vedno je v ..zosteh veliko 1 hrustančastega tkiva, zato so še občutljive. Paziti je treba, da.predolgo se-I denjo kompenziramo s krepilnimi vajami 16 ^0 i UHIIIIIIMHIHtlUlni>mn n. > za hrbtne mišice in s krepitvijo na orodju, ki omogoča veso. Vse obremenitve naj bodo kar moč vsestranske, važno je tudi, da otroci nosijo šolsko torbo na hrbtu in ne v roki, ker bi enostranska obremenitev, Id. kaj rada pride v navado, zelo verjetno deformirala hrbtenico, ^a bi zmanjšali zdravstveno škodo zaradi obveznega sedenja, je treba omogočiti otrokom tekalne igre na planem. Vadba teka je po-j goj za razvoj srca in dihal. Dodamo naj, da redna vadba ni samo biološka potreba, nanšajoča so na orga-! nizem otroka,' temveč tudi psihična in I sociološka. Otroci so tudi na dušev-[ nem razvoju prikrajšani, če nimajo j možnosti vadenja in igranja v družbi | s svojimi vrstniki. Nemogoče je priča-| kovati, da bi se samo učili; za njih | celoviti razvoj je nujno potrebno, da | se tudi sprostijo, da se igrajo, da j tekmujejo in tako doživljajo uspehe in I neuspehe ter si nabirajo potrebne izku^ ! nje. išice se razvijajo zlasti po 9. letu starosti, i.edtem ko znaša mišična moč osemletnih dečkov 6 - 7 kg (merjeno z obema rokama, z dinamometrom), znaša leta pri dvanajstletnih če 12 kg. V letih prea začetkom pubertete je najugodnejši čas za učenje gibanja, zlasti tistega, ki je glede koordinacije zahtevnejše. Okrog 10. in 11. leta se otrok najlažje izpopolni v vajah preciznosti, ravnotežja in orientiranja v prostoru. I(br ima dovolj odvečne energije, je tudi potreba po gibanju povečana. Otrok, ki se v četrtem ali petem razredu osnovne šole ne navadi tehnično pravilnega ravnanja z žogo, preskokov, crawla in smučanja, ne bo mogel zamujenega nikoli več popolnoma nadoknaditi. Treba je potemtakem izkoristiti leta pred puberteto, ko je rast umirjena in ko je mišičje dovolj krepko za načrtno gibalno izobrazbo otrok. Ge no dobi otrok o pravem času športnega znanja, se bo pozneje veliko teže vključil v tovarišijo za športno rekreacijo. Pospešena rast v višino se začenja pri deklicah loiialu po 10. letu, pri dečkih ,pa po 11. letu. Obdobje, ko otroci hitro rastejo v višino in ko se razvijajo spolni organi (puberteta) pomeni v telesni vzgoji določeno krizo. Nujno je potrebna redna vadba - zaradi formiranja celotnega telesa, drže telesa, razvoja organov in prav tako zaradi formiranja športnih navad. Kakor v vseh obuobjih življenja tako je treba tudi v puberteti kar moč upoštevati razvojne posebnosti slehernega posameznika (akceleracija, fiziološka starost Po 12. letu se pojavi pri deklicah menstruacija, kar pa pomeni le občasno motnjo. Lenstruacija ni bolezen, je naraven pojav, zato ni razloga, da prizadete deklice ne bi telovadile. V letih osnovne šole še ne more biti govora o intenzivni vadbi v tistih spor- j tnih panogah, pri katerih odločata o uspehu mišična moč in vzdržljivost. Ker mišice v letih pubertete zaostaja- j. jo za splošno rastjo in ker ni pravega j razrnerjamed srcem in ožiljem, zato pred 16. letom še ni čas za tek na dolge oroge proge, kolesarjenje ali smučanje na dolge proge. Nasprotno pa so izkušnje : pri nas in v svetu pokazale, da o dosežejo otroci odlične uspehe v športih preciznosti, kakor tudi v športih spretnosti in delno tudi hitrosti. Opozorimo naj na mlade tekmovalce v sko- i kih v vodo, plavanju in umetnostnem dr- ! sanju. Pravilna, vsestranska telesna vzgoja omogoča tudi odlične uspehe v skokih v višino in daljino. i Na koncu osnovno šole bi morali otroci znati in obvladati naslednje: pravilno I hoditi, teči, skakati, metati, plezati, obvladati telo na tleh in na orod- j ju, ravnati z žogo (dve športni igri), i kolesariti, plavati, smučati in plesati (elementi plesa). Proti koncu pubertete začne rast v višino popuščati. Šestnajstletni fant pridobi letno na teži še po 6 do 7 kg, j osemnajstletni pa samo še 2 do 3 kg. Spočasnjena rast v višino pomeni zače- ! tek tako imenovane rasti v širino. Zdaj je čas za krepilne vaje in prav tako za vaje vzdržljivosti. °ovjetski strokovnjaki priporočajo, naj bi dinci začeli z usmerjanjem v specializacijo za dviganje uteži, tek na 1500 m, veslanje in smuški tek do 30 lan šele s 16. letom. Za vadbo vzdržljivosti so najprimernejši pogoji na planem, za vadbo moči pa v telovadnicah. Potrebno je, da so telovadnice za dijake in dijakinje šol druge stopnje opremljene s telovadnim orodjem in z utežmi za dviganj e. Iz doslej povedanega je razvidno, da je vsestranska telesna vzgoja tem bolj pomembna, čim mlajše obdobje imamo v mi- l slih. Ne glede na to, da začnejo danes i v nekaterih športnih panogah že z 11. , ali 12. letom z usmerjanjem v specializacijo (n.pr. plavanje, drsanje, skoki : v vodo, smuški skoki), ne smemo pozabi- | ti, da terja razvoj še vedno vsestransko j aktivnost. Lato posvečajo mladi, poten- I cialni, tekmovalci izbrani športni panogi! le 40 io vadbenega časa, ves preostali čas pa je namenjen drugim sredstvom har-; monične, telesne vzgoje, j i Biološko polnoletnost doseže ženka z 20. leti, moški pa s 23. To je čas, ko j je telesni razvoj v glavnem končan in ko imajo biologi "najmanj pomislekov" ; proti intenzivni tor bolj ali manj eno- j stranski vadbi. Iz olimpijskih statis- 'I tik posnamemo, da so tekmovalci najhitrejši okoli polnoletnosti (starostno povprečje najboljših tekačev na 100 m znaša 22,1 leta), da so najmočnješi približno do 30. leta, najvzdržljivejši pa do 32. leta. Čas reagiranja je najugodnejši okoli 25. leta. Številni biografski podatki potrjujejo izkušnjo, da so športniki približno od 20. do 30. leta najsposobnejši za vrhunske dosežke. Zanimiva je starostna preglednica olimpijskih kandidatov ZSSR: 70 kandidatov je mlajših od 20 let, 447 je starih od 21 do 25 let 240 je starih od 26 do 30 let 82 je starih od 31 do 40 let 4 so starejši od 40 lot. (nadaljevanje prihodnjifi) 16 t ;w' >; NEPOTOPLJIVI PLASTIČNI ČOLN "PADILLAC" .Capus i d lic a Firma Barakuda Bergann oIIG (Buchholz pri Hamburgu) je ravno v preteklem letu sprejela v svoj program "Padillac" plastični čoln, ki je v Skandinaviji že dlje časa priljubljen in ki je tudi preizkušnje uspešno prestal. i Gre za čoln, grajen iz dveh lupin, ta-i ko da se med zgornjim in spodnjim delom j nahaja votel prostor, napolnjen z zra-j kom. Čoln ima torej dvojno dno in dvoj-I ne stene; zato je tudi kljub morebit-, j ni pošiodbi nepotopljiv. I | Poleg tega serijsko dobavljajo nylon I varnostno vrv. Polietilenske plošče so j prebarvane z raznimi pigmenti; le-ti I so zelo odporni proti soncu, morski vo-j di, kakor tudi proti pesku in kamenju. i Čoln lahko vsestransko uporabljamo; za j nedeljske izlete ali letni dopust, kot j pomožni čoln, kot delovni ali dodatni | čoln pri jahtah, za športni ribolov in športne potapljače, lahko pa tudi kot j zelo varen čoln za otroke. j i odelu ''Padillac I" (dolžina 2,16 m, ,| širina 1,13 m) se je pridružil še več-I ji model "Padillac II" z nosilnostjo j 400 kg. Na oba čolna lahko montiramo ' motorje s 3 KS. Omembe vredna je tudi ugodna cena modelov, saj je dosti nižja kot pri drugih čolnih iste velikosti. o°o S.K. d o ooo SMO V MOČNEM ZAOSTANKU S PLASTIČNIMI IN VULKANIZIRANIMI METALNIMI SMUČMI* TO PA NAM ZADRŽUJE MNOGO ODPREM ZARADI ASORTIMENTA* ZDAJ NI ČAS SPRAŠEVANJA IN UGOTAVLJANJA ZAKAJ, AMPAK JE ČAS AKCIJE. V KOLIKOR BOMO V AVGUSTU IN ŠE DELNO V SEPTEMBRU USPELI NADOKNADITI ZAMUJENO IN IZDELATI DNEVNO PO 100 PAROV VULKANIZIRA-NIH TER PO 60 PAROV PLASTIČNIH SMUČI, POTEM BO ŠE ŠLO. V NASPROTNEM PRIMERU BO ZA NAS LAHKO KRITIČNO. KUPCI HOČEJO TUDI TE SMUČI PRAVOČASNO, SICER SE LAHKO ZGODI, DA BODO POISKALI DRUGE PROIZVAJALCE. TEH PA JE DOVOLJ. ZAVEDATI PA SE MORAMO, DA JE POLOVICO MESECA ŽE ZA NAMI, PA ŠE NISMO NA TEH DNEVNIH KOLIČINAH IN JIH JE ZATO TREBA DNEVNO IZDELATI ŠE VEČ. ČE SE RESNO ZAVEDAMO TEH NALOG VSI, POSEBNO PA TISTI, KI NA TEM KONKRETNO DELAMO, POTEM NAJ BO TA APEL RESNA VZPODBUDA, KI NAJ NAM DA MOČI ZA IZVRŠITEV NAŠIH OBVEZNOSTI. TU JE ANGAŽIRANO VSAKO DELOVNO MESTO IN SLEHERNI STROJ. KAJ PA DANES POMENI IMETI DELO IN S TEM DOBER ZASLUŽEK, NAM JE VSEM JASNO, POSEBNO ŠE V ČASU, KO MNOGA DRUGA PODJETJA TEH MOŽNOSTI NIMAJO, MI PA - ČE BOMO HOTELI - BOMO DELO TUDI IMELI. ZATO VSE SILE TEH NEKAJ TEDNOV! TEŽKO BO, PA SE NAM BO OBRESTOVALO. 19 I KINO RADOVLJICA i' JO - JO - Francoski zabavni film | 15. 8. 1967 ob 18 in 20 uri I 16. 8. 1967 ob 18 uri i 1. 1 I FARAON I. del - poljski zabavni zgodovi- ! nski CS film 1 16, 8. 1967 ob 20 uri ] 18v 8. 1967 ob 20 uri 'I 19, ’8. 1967 ob 18 uri . i . FANTOM LONDONSKE OPERE - angleški barvni ! film '| 17. 8. 1967 ob 20 uri ' I 19 v 8. 1967 ob 20 uri | 20„ 8. 1967 ob 15,30 in 20 uri i " i MOJ P0SLEINJI TANGO - španski barvni film j 20. 8. 1967 ob 17,30 uri I ; t DOKLER SI ZDRAV - francoski zabavni film | 22i 8. 1967 ob 20 uri I 23. 8. 1967 ob 18 in 20 uri I • : ,, j MAŠČEVANJE V FEUERTE CEDRUSU - špansko j italijanski barvni film | 24. 84,1967 ob 20 uri | 26. 80 1967 ob 20 uri i 27. 8. 1957, ob 16 in 20 uri ! j FARAON II. del - poljski barvni zgodovi-•| nski film | 25. 8. 1967 ob 20 uri j 26. 8. 1967 ob 18 uri [ PRIŠEL JE ANGEL — španski barvni film | 27. 8. 1967 ob 18 uri I | KAKO TE KLIČEM - sovjetski film i 29-> 8. 1967 ob 20 uri i RDEČA PUŠČAVA - francoski barvni film J 30. 8. 1967 ob 18 in 20 uri 1 ' | ANGELIKA, VELIKA LJUBLJENKA - francos-i ki barvni CS film 31. 8. 1967 ob 20 uri i 2. 9i 1967 ob 18 uri i 3. 91 1967 ob 16 in 20 uri I M0DESTI BLAISE - ameriški barvni CS ' film j 1. 9. 1967 ob 20 uri I 2. 9. 1967 ob 20 uri ! ; LONDONSKI LOPOV - angleški barvni film I 3. 9. 1967 ob 18 uri i NAJSTAREJŠI fERCHAUX - francoski barv-I ni CS film | 5. 9. 1967 ob 20 uri I 6. 9. 1967 ob 18 in 20 uri ! TA PEST DOLARJEV - ameriški barvni CS j film I 7. 9. 1967 ob 20 uri 9. 9. 1967 ob 20 uri j 10. 9. 1967 ob 16 in 20 uri I DARLING - angleški film | 8. 9. 1967 ob 20 uri 9. 9. 1967 ob 18 uri I 10. 9. 1967 ob 18 uri I j PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ - jugoslova-I nski film I. 12. 9. 1967 ob 20 uri I NE DOTIKAJ SE DENARJA — francoski film (kinoteka) I 13. 9. 1967 ob 18 in 20 uri ! DlVJA REKA - ameriški barvni CS film ' 14. 9. 1967 ob 20 uri j 16. 9. 1967 ob 18 uri I 17. 9. 1967 ob 16 in 20 uri i j NOČI ORIENTA - italijanski barvni za-j bavni CS film . ! 14. 9. 1967 ob 20 uri 15. 9. 1967 ob 20 uri Pravilna prva pomoč rešuje življenje in je nujen pogoj za uspešno zdravljenje. Znanje prve pomoči mora biti trdno, teoretično in praktično ter svojina slehernega druž. člana. Pomni! — tudi v hudi nuji je še dovolj časa za trezen premislek — ukrepaj naglo, odločno, toda ne pozabljaj na lastno varnost — če ne znaš pomagati, glej, da vsaj ne boš škodoval Ponesrečenec ne diha! — najbolj pogosto pri električnem udarcu, utopitvi, zastrupitvi, mehanični zadušitvi — niti SEKUNDE ne izgubljaj, TAKOJ prični SAM z oživljanjem — najboljši metodi sta »USTA na USTA« in »USTA na NOS« 1. Usta očistimo tujkov, z eno roko držimo ponesrečenca za čelo in mu potisnemo glavo močno nazaj, z drugo pa ga držimo za spodnjo čeljust in jo potiskamo naprej, zajamemo sapo in vpihnemo na usta ali nos (s palcem pokrivamo usta). Pri tem se mora pone-srečenčev prsni koš dvigniti. 2. Ne da bi izpustili ponesrečenčevo glavo, se odmaknemo in pustimo, da zrak odide iz ponesrečenčevih pljuč — pri tem se ponesrečenčev prsni koš spusti. — prvih desetkrat vpihnemo hitro zapored, nadaljujemo v ritmu 12-krat na minuto — z umetnim dihanjem prenehamo šele, ko ponesrečenec oživi ali zdravnik ugotovi smrt. Ponesrečenec krvavi! — na rano položimo prvi povoj, čist prelikan robec in čvrsto povijemo — če še krvavi, damo na prvo oblogo zvit povoj ali trdo zložen robec in preko tega čvrsto povijemo — hude krvavitve zaustavimo tako, da pritiskamo s prsti preko prve obloge na rano — če je končina odtrgana, jo NEKAJ cm proč prevežemo s trdo prevezo Ponesrečenec je nezavesten! — preti mu zadušitev s slino, izbljuvki, krvjo, protezo, navzad zdrsnjenim jezikom — zato ga obrnemo na bok, z glavo v stran, očistimo s prstom usta in zgornja dihala ■— z umetnim dihanjem oživljamo samo tistega nezavestnega, ki ne diha Ponesrečencu preti šok! -— zaradi izgube krvi in bolečin, posebno pri poškodbah oprsja, trebuha, spodnjih udov, opeklin —- tak ponesrečenec je bled, koža pokrita s hladnim znojem, utrip žile slabo tipljiv, dihanje hitro in površno, pogosto bljuva, je pri zavesti, toda otopel za okolico -— zavedajmo se, da je pomoč uspešna samo v bolnici — TAKOJŠEN TRANSPORT! — pred transportom zaustavimo ev. krvavitev in imobilizirajmo event. poškodbe udov — leži naj vodoravno z dvignjenim vznožjem in pokrit z odejo — vsem težko prizadetim dajemo samo pri dolgotrajnem transportu čiste vode, šibkega čaja po malem, a večkrat Zastrupitev s strupenimi plini — nesimo ga na čist zrak, takoj pričnemo z umet. dihanjem in preskrbimo za prevoz — nikoli ne hodimo sami v zastrupljeni prostor, zunaj naj vedno čaka pomočnik ZDRAVNIŠKI NASVETI Opeklina je odprta rana Ne dotikaj se je z umazanimi rokami. Pokrij jo samo s sterilno gazo ali prelikanim robcem — k zdravniku! Poškodba hrbtenice je smrtno nevarna Če ponesrečenec toži o bolečinah v hrbtu ali vratu, ga ne smemo upogniti na omenjenih mestih. Prenašajo naj ga vsaj štirje. Prevažamo ga vedno na trdi podlagi — vznak! Tujek v očesu ima lahko usodne posledice Ne mencaj očesa z umazanimi rokami, oko pokrij z gazo ali čistim robcem. Posebno tujek zapičen v roženico ali veznico sodi nemudoma k zdravniku! Jedkovine povzročajo hude opekline Čimpreje in obilno jih speri z vodo, ki je običajno pri roki. Še posebno velja to za oko! Nepravilen transport - pogosto vzrok smrti Na licu mesta stori vse neodložljivo (n. pr. zaustavi krvavitev). Hudo poškodovani sodi SAMO v RE' ŠILNI avto. VARNOSTNI UKREPI Nezavarovani stroji in naprave — stalna nevarnost! Upoštevaj varnostna opozorila in predpise — da ne bo prepozno! Uporabljaj zaščitna sredstva — za svojo osebno varnost! Spoštuj požarnovarnostne predpise — požar ima težke posledice!