71
MAJNIŠKA DEKLARACIJA j	PET LET KASNEJE
j V prostorih Društva pisateljev v Ljubljani so i 20 maja 1994 predstavili dokument Majniška \
ST
niej so bile pred petimi leti zapisane zelje . Slovencev po samostojni slovenski državi in: : zato jo lahko povsem upravičeno imenujemo j i:"utemeljitvena listina slovenske državnosti" ; j Ocena sedanjega političnega in pravnega; i položaja v slovenski družbi je pripeljala oo i spoznanja, da marsikaj iz tega dokumenta ni I bilo uresničeno, zato je treba nadaljevati tam, j i! kjer so bile nove demokratične sile i |i| zaustavi jene... .str .3	j
Pok. IRENA BIRSA - te dni bo izšla njena knjiga "Slovenians in , Australia". Irenin življenjepis za knjigo napisala Draga Gelt, več na str. 11
NEW BOOK
Irena Birsa
SLOVENIANS IN AUSTRALIA
edited by Keith Simkin
•V-
ENGLISH PAGES FOR THE WHOLE FAMILY 10-11
14-DNEVNTK CENA $ 2.00
LETO 2 / št. 28 8. JUNIJ / rožnik 1994
POMEMBNI DATUMI JUNIJ
* 1/1854 je umrla prva slovenska pripovednica Josipina Tumograjska. ko ji je bilo komaj 21 let; v svojih lirsko-epskih zgodbicah, je s čustveno zavzetostjo obnavljala resnične dogodke in osebna doživetja *2/1962 je umrl v visoki starosti 91 let pisatelj Fran Šaleški Finžgar; pisal je pripovedna in dramska dela, bil je tudi mladinski pisatelj
*3/1878 je umrl v Ljubljani slovenski skladatelj Anton Hajdrih; melodika njegovih pretežno vokalnih skladb je
naslonjena na domačo folkloro
*4/1907 je bil rojen v Novem mestu eden njbolj
Kozi
ših
slovenskifi skladateljev novejšega časa Marjan Kozina; njegova obsežna simfonija je ena najbolj izvajanih slovenskih simfoničnih skladb, umetniški vrh njegovega dela je tudi opera Ekvinokcij.
*5/1880 je umrl v Brežicah slovenski politik in književnik Radoslav Razlag, ki je bil doma iz Radoslavcev pri Ljutomeru; bilje kot prvi Slovenec leta 1870 izvoljen za deželnega glavarja Kranjske
*8/1508 je bil po vsej verjetnosti rojen na Rašici pri Turjaku utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in prvi slovenski pisatelj Primož Trubar
* 10/ 1912 je umrl v Ljubljani pesnik Anton Aškerc, kije s svojimi baladami i: v slovenski poeziji
svojimi baladami in romancami utemeljil realistično smer
V TEJ ŠTEVILKI
str. 2
POZDRAVNI TELEGRAM PRAVKAR USTANOVLJENEGA
KLUBA SENIORJEV PRI SOCIALDEMOKRATIH SLOVENIJE (SDSS)
STRANKE, KI JI PREDSEDUJE JANEZ JANŠA
Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju
MISEL
Dobre nasvete daj naprej še drugim. Enemu samemu ■ nikoli nič ne koristijo.
OSCAR WILDE
Spoštovane bralke, dragi bralci! Tokrat bo moj zapis iz dnevnika presenetljivo drugačen, upam pa, da vas bo vse zanimal. Odločila sem se z Vami podeliti zanimivost iz področja zdravstva.^Morda bo komu pomagalo. Članek iz slovenske revije AURA mi je poslala Ivanka Škof iz Mclbourna.
OLJNA TERAPIJA PO DR.
KARACHU ČUDEŽNO ZDRAVILO?
Na nekem zasedanju onkologov (zdravnikov specialistov za tumorne bolezni, npr. za raka) in bakteriologov je imel dr. med. F. Karach referat, s katerim je zbudil veliko pozornost; v njem je namreč razložil nenavadno preprost proces zdravljenja človeškega telesa z uporabo sončničnega olja (sunflower oil).
Uspehi tovrstnega zdravljenja zbujajo občudovanje, a tudi dvome o vsebini Karachovega referata. Vendar se s preskusom njegove "oljne terapije" lahko vsakdo prepriča, da so njegove trditve utemeljene - gre za izredno uspešne primere zdravljenja.
S to preprosto metodo je mogoče povsem zatreti najrazličnejše bolezni, tako da se lahko odpovemo kirurškim
POTEK ZDRAVLJENJA
Kupimo sončnično olje (sunflower oil), pri nas v Avstraliji v Health food trgovini, ponekod so že slisali za to terapijo. ZJUTRAJ PRED ZAJTRKOM VZAMEMO ENO JEDILNO ŽLICO tega olja, vendar ga ne pogoltnemo. Olje vsrkamo v usta brez naglice in brez napetosti, nato pa ga pljunkamo in srkamo skozi zobe. skratka v zaprtih ustih 15 do 20 minut.
Pravilno gibljemo čeljusti in brado, tako da dobimo veliko sline. Očitno se namreč izsrkavajo bolezenski strupi iz krvi skozi ustno sluznico. Zaradi tega, v nobenem primeru olja ne smemo pogoltniti, saj je postalo strupeno.
Olje samo je najprej žiako, potem pa postane tekoče in bel o kot volna, nato se izpljune (ko se izpljune, je tekočina še rumena le, če ni bila dovolj časa in dovolj temeljito predelana v ustih).
Potem si ustno votlino večkrat speremo z vodo. zobe pa si očistimo z zobno ščetko; očistimo tudi umivalnik, kajti v izpljunjeni tekočini je veliko bak terij, poleg drugih povzročiteljev bolezni in škodljivih snovi.
Opisano opravilo se najbolje obnese zjutraj na tešce. Lahko pa zdravljenje pospesimo s tem. da to opravimo trikrat na dan. vendar vsakokrat pred jedjo in na tešče. S tem organizmu ne škodujemo, zdravljenje pa poteka hitreje in je tudi učinkovitejše.
Koliko časa naj zdravljenje traja?
Opisana terapija mora trajati toliko časa. kolikor je potrebno, da se organizmu povrnejo prvotna trdnost jn svežina ter mirno spanje - drugače povedano: vse dotlej, dokler npr. jutranje prebujanje ne pomeni več premagovanje
iz dnevnika
Stanke Gregorič
urednice
posegom in uživanju raznih zdravil, ki imajo pogostokrat škodljive učinke.
Zdravljenje ie preprosto, sestoji se samo iz srkanja ali mlaslcanja olja v ustni votlini. Vse nadaljnje zdravljenje opravi človeški organizem sam. Tako je mogoče zdraviti celice, tkiva in vse druge človeške organe hkrati, saj prav to prepreči uničenje zdrave mikroflore in s t£m tudi razkroj človeškega organizma. Če nastopi , slednje, je namreč ogroženo človekovo ravnovésje; to povzroči nastanek raznih bolezni, le te pa vplivajo na trajanje življenja.
Z oljno terapijo povsem odpravimo tudi: glavobole, bronhitis, zooobole, tromboze, kronična obolenja krvi, artrozo, ohromelost, ekceme, želodčne Čire, črevesne bolezni, srčna in ledvična obolenja, bolezni jeter, pljuč, obolenja živcev, encefalitis, ženske bolezni, pomaga pri spanju, najvidnejši učinek je pri maianju zob, vračati se jim začne belina hkrati pa se ustavi tudi krvavenje dlesni, pomaga pa tudi pri spanju.
Ta terapija seveda deluje tudi preventivno, saj preprečuje nastanek zivljensko nevarnih tvorb (mišljene so novotvorbe ali tu morji-večkrat rakasti), lahko pa jih tudi zdravi.
občutka utrujenosti: počutiti se moramo spočiti in ne smemo imeti solznih vrečic pod očmi.
Zdravljenje nam mora najprej vrniti zdrav tek. dobro spanje in nemoteno zmogljivost pomnenja.
Kaj pomeni začetno slabšanje stanja?
Pri bolnikih, ki bolehajo za več boleznimi hkrati, se utegne zgoditi, da se splošno zdravstveno stanje navidez poslabša. Lahko se celo zgodi, da med zdravljenjem eno bolezensko kotišče vpliva na drugo, ki bi sicer šele pozneje utegnilo povzročiti kako drugo hudo. nemara celo smrtno bolezen. OB POJAVU DOMNEVNEGA POSLABŠANJA NE PRENEHAJTE S TERAPIJO! svetuje dr. Karach. Niti enega resnega razloga ni, ki bi terjal ustavitev zdravljenja, celo takrat ne, če se zviša temperatura (zdravilna vročina). Prav to je znamenje, da se terapija mora nadaljevati nepretrgoma. "Poudarjam, da je ravno to poslabšanje zdravstvenega stanja znamenje, da bolezen izginja," pravi dr. Karacn.
Akutne bolezni se zdravijo dva do tri dni, kronične pa tudi do eneca leta-tedaj je terapijo nujno nadaljevati! Na zdravje! ^.
Vaša Stanka
pišejo nam..
POZDRAVNI TELEGRAM IZ SLOVENIJE
Spoštovano uredništvo slovenskega neodvisnega časnika Glas Slovenije!
Prosim sprejmite naš pozdravni teleeram z današnjega, na novo ustanovljenega KLCJBA SENIORJEV
pri sociaLdemokra tski
STRANKI SLOVENIJE (SDSS) dne 1. junija 1994.
Ta klub naj bi bil nam vsem odrinjenim nekomunističnim državljanom, predvsem osiromašenim upokojencem, porok in pomoč pri odpravi vseh krivic, ki jih nezasluženo uživamo na jesen našega življenja.
Ta porok nam je edini borec za vse ponižane, naš ljubljeni in visoko spoštovani g. Janez Janša. Zato smo se tudi zbrali pod okriljem njegove stranke kateri predseduje in še posebej zato. ker se je tudi njemu zgodila neudomljiva krivica.
Z veseljem in hvaležnostjo beremo Vaš časopis, posebno zadnjo številko 27 od 2$. maja 94. ko ste pričeli z objavljanjem novic kakršne v resnici so: "V Socialdemokratski stranki (SDSS), ki v Sloveniji postaja vedno močnejša politična sila" in s tem v zvezi^ o edino poštenem in zasluženem krivično odstranjenem obrambnem ministru Janezu Janši.
Veseli nas tudi, da je med soustanovitelji Glasa Slovenije Dušan Lajovic. naš rojak, ki seje mudil prav ob času osamosvajanja svobodne Slovenije v Ljubljani in zato visoko z nami vred ceni Janeza Janšo.
Iskreno želimo Vašemu glasilu mnogp uspehov in se ,hkrati zahvaljujemo, še posebej ea. Stanki Gregorič, ki nam ga tako vestno pošilja. Obljubljamo Vam, da Vas bomo z delom Kluba seniorjev m seniork pri Socialdemokratski stranki Slovenije vedno sprotno obveščali. Se posebej, ker je ustanovitelj Vašega lista tudi naš medvojni istomisleči sodelavec Dušan Lajovic. ki je v letu 1945 doživel enako krivico, kot sedaj pod še vedno komunistično vladavino - Janez Janša.
Klub seniorjev in seniork pri SDSS Ljubljana, 1. junij 1994
OPOZORILO
Prosimo naročnike, da letno naročnino - čeke-pošliejo na naslov uredništva (na zadnji strani).
TISKOVNI SKLAD
Ivan Cetin $ 25.00. Hvala!
MAJNIŠKA DEKLARACIJ A - PET LET KASNEJE
Ljubljana, 20. maja 1994
Majniška deklaracija kot politično izhodišče za družbeno prenovo vsebuje štiri temeljne dlje: —državno osamosvojitev, —dem okra cijo kot podlago za družbeno preureditev;
—parlamentarni večstrankarski sistem, kot osnovo za politično ureditev, —gospodarski sistem temelječ na izkušnjah sodobne družbe blagostanja.
Vsi ti temeljni cilji so medsebojno soodvisni, drug drugemu pogoj in zato uresničljivi samo kotcehta.
DOSEGU SMO:
—državno osamosvojitev in mednarodno priznanje,
—ustavo suverene države, ki Je ustvarila potrebno normativno izhodišče za Slovenijo, kor pravno in socialno državo, utemeljeno na varstvu človekovih pravic, zasebni lastnmi in svobodni iniciativi,
—formalno demokracijo kot podlago za
družbeno prenovo in premvditev,
—politično ureditev s parlamentarnim sistemom.
ŠE NI URESNIČENO
—nova država dejansko ni pretrgala kontinuitete s prejšnjo totalitarno ureditvijo. Ni ne priznala in ne obsodila najhujših dejanj totalitarnega nasilja in kršitev človekovih pravic, —ustavi ni sledila zakonodaja, ki bi njena okvirna izhodišča prevedla na raven izvršljivosti. Ustava je ostala torzo, ki brez izvedbe zakonodaje ne more obstati in je zato sama
—demokracija, kot podlaga za družbeno preureditev je sicer dosežena na formalni ravni, ohranjena pa je oligarhična strukturiranost družbe iz komunističnega obdobja, v glavnem z istimi nosilci družbenih vlog in v bistvu nespremenjenimi razmerji družbene moči. To omogoča njenim nosilcem, da svoje dosedanje položaje tudi formalno legitimirajo in nh izkoriščajo za blokiranje nadaljnje politične preobrazbe.
Ocena sedanjega političnega in pravnega položaja vodi ao spoznanja, da gre za skoraj popolno kontinuiteto ureditve in razporeditve družbene moči, kot je veljala v komunističnem režimu in za dejansko diskontinuiteto politične volje in naporov, ki so opredeljevali tJ. slovensko pomlad.
KAKO NAPREJ
Nadaljevati moramo tam, kjer smo bili zaustavljati:
—ponovno oovezati in mobilurirati vse tiste sile, ki so izvedle preboj iz komunizma in začele z družbeno prenovo in to na temelju sodobne potitične organiziranosti,
—odločno nadaljevati z demokratizacijo družbe na temelju nove prerazdelitve družbene moči in družbenih vlog. Temu cilju naj služi v javi vrsti pospešena privatizacija in reorganizacija državne uprave in javnih služb. Vse protizakonito premoženje je treba vrniti, —pospešiti zakonodajo, ki bo zagotovila dejansko izvedbo ustave in ne le formalne uskladitve dosedanjega pravnega reda, kije bil podlaga komunističnemu režimu.
1 IZ VELEPOSLANIŠTVA RS - CANBERRA
OBVESTILO O LADIJSKIH PREVOZNIKIH IZ AVSTRALIJE V SLOVENIJO
Pošiljamo Vam naslove ladijske kompanije GLOBE STAR SHIPPING CO, ki je edina z direktno ladijsko kontejnersko linijo med različnimi lukami v Avstraliji in Koprom v Sloveniji. Prevoz traja približno 65 dni, ladja pa odhaja dvakrat mesečno.
GLOBE STAR SHIPPING CO.
ADELAIDE —
BRISBANE -
MELBOURNE -
PERTH
SYDNEY -
70Rosewater Tee Ottoway 5013 kontaktna oseba:
333 Adelaide Str. Brisbane 4000 kontaktna oseba:
- tel: 08 47 7855 -fax: 08 341 1550 Brian Thompson
-tel: 07229 8444 -fax: 07 229 9387 Ken Peterson
1/595 Little Collins St-tel: 03 629 7113 Melbourne 3000 -fax: 03 629 4902 kontaktna oseba: Alan Sims,
Belinda Gaffney
15 Leake Str. Fremantle 6160 kontaktna oseba:
89 York Str. Sydney 2000 kontaktna oseba:
-tel: 09 335 5555 -fax: 09 336 2201 Kevin Jones
-tel: 02 290 3666 -fax: 02 290 1241 Tonny Russo Arthur d'Silver
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
LUKA KOPER -
JADROAGENT-
P.O. Box 87	-(el: 0011 38666 34141
Koper 66001Slovenia-fax: 0011 38666 34082
Pristaniška ul. 45 -tel: 001138666 38630 Koper 66001,Slovenia-fax: 001138666 38706 kontaktna oseba: J. Osterc
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Certre-Levd 6,60 Marais Clarke street, Canberra City, tel^(06)
243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drago potto pofljile na naslov: Embassy of
Slovenia. P JO .Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608.
Velepoalamštvo je odprto vte delovne dm od 9 J0O-17.OO ure; uradne uie pa so od
10jOO-14jOO ore. Odpravnik podov: Aljaž Goanar, upravno konzularni referent:
TinaOmahen.
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE
AVSTRALIJA (NSW ia VIQ
Čutni koozul Alfred Bic&iik
Obok uiada iikljočao po dogovora
(By sppoiatmsat oaljr)
tel. (02)314 SI 16;
En: (02) 3996246
Poftni naslov:
POJBox 188 Coogcc NSW 2034
KONZULAT REFUBUKE SLOVENDE
NOVAZELANDUA
£utai koftzul Dafaa Lajovic
Eastern Hutt Road. Parnate. Lower Hott
(WeUiagtae),
tel. (04) 367 0027, fioc (CM) 567 0024 Pofcai bmIov: POfiox 30247 Lower Hut. NZ Poitni aaalov » Avttntyi: POBox 5 Smithfield NSW 2164 tel. (02)604 5133; fax: (02)604 Ó09
TO IN ONO IZ SLOVENIJE
REFERENDUM O NOVIH OBČINAH Začasni uradni izid: rezultati kažejo, da bo zemljevid slovenskih občin po poizvedocnem referendumu prav nenavaden. Od 339 -ih referendumskih območii, kjer so se volilci odločali o novih občinah, in koprskega, kjer referenduma ni bilo, naj bi dobili 111 v glavnem manjših občin. Na večjem delu Slovenije pa so ostale bele lise, saj so ljudje odgovorili negativno. Tako so se odločili v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici, na Jesenicah, v Velenju, Kranju, Zagoiju ob Savi in Izlakah. Ti rezultati so presenetili celo največje pesimiste. Udeležba na referendumu je bila sicer uspešna - 56 odstotna.
SEMINAR O STAROSTNIKIH . Svetovni slovenski kongres bo 1. julija 94 v Postojni (dan pred Srečanjem v moji deželi) pripravil mednarodni seminar o starostni problematiki Slovencev v zamejstvu, izseljenstvu in ždomstvu.
SREČANJE V MOJI DEŽELI Srečanje Slovencev po svetu, ki ga pripravlja vsako leto Slovenska izseljenska matica bo tokrat v Postojni 2. in 3. julija.
O ITALIJANSKO SLOVENSKIH ODNOSIH
Konec prejšnjega tedna sta se v Parizu na konferenci o Paktu o stabilnosti v Evropi pogovarjala zunanja ministra, Antonio Martino in Lojze Peterle. Premiera Slovenije in Italije. Drnovšek in Berlusconi pa naj bi se srečala srediiulija na vrhu Srednjeevropske pobude v Trstu. Italija bo nudila podporo Sloveniji pri vključitvi v Evropsko unijo le, če bodo poprej rešena dvostranska vprašanja med državama. Tako je sporočilo pred dnevi italijansko zunanje ministrstvo. Premier Drnovšek pa je opozoril, da bo Slovenija, v primeru, če bo Italija še naprej izvajala pritisk, zahtevala kompenzacijo za žrtve okupacijske fašistične Italije in zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki ima veliko slabši položaj kot italijanska v Sloveniji.
ZUNANJI MINISTER LOJZE PETERLE je te dni obiskal Južno Korejo in Kitajsko, pred tem pa je opravil nadvse uspešno turnejo po Argentini in Urugvaju ter drugih aržavan. Na Kitajskem se je dogovoril za povečanje gospodarske izmenjave, dobil pa je tudi podporo pri zahtevi za odpravo embarga za izvoz orožja v Slovenijo, ki so ga Združeni narodi ob razpadu Jugoslavije uvedli za nekdanje republike.
PREDSEDNIK SDSS JANEZ JANŠA V ZDA
Predsednik Socialdemokratov Slovenije (SDSS) Janez Janša se je od 23. do 30. maja 94 mudil na obisku v ZDA. Obiskal je vodstvi Demokratske in Republikanske stranke ter se sestal s funkcionarji obeh strank, ki so v mednarodnem merilu zadolženi za sodelovanje z državami srednje in vzhodne Evrope. Pogovarjal se je tudi s predsednico Republikanske
stranke, Jeaunie Austin, "z direktorico programov za srednjo in vzhodno Evropo pri Nacionalnem demokratskem inštitutu za mednarodne zadeve, Susan J. Atwood. predsednikom Eurasia fondacije, dr. Williem B. Badeijem. Srečal se je s strokovnjaki Svetovne banke, se z njimi pogovarjal o ustanovitvi ameriško-slovenskega sklada za kreditiranje malih in srednjih podjetij. Neuradno se je sestal s strokovnjaki Centra za strateške in mednarodne študije ter ameriškega obrambnega ministrtstva. Seznanil jih je z ekonomsko in politično situacijo v Sloveniji.
STRANKA SDSS ZBIRA PODPISE ZA MAJNISKO DEKLARACIJO Od 23. maja 94 dalje poteka podpisovanje omenjenega dokumenta na sfcdežu stranke v Ljubljani, Komenskega 11, fax: 0011 386 61 301 143. Podporo deklaraciji lahko pošljejo tudi Slovenci iz Avstralije, deklaracija na str. 3.
NOTRANJI MINISTER IVO BIZJAK ODSTOPIL
Potem, ko je bil obdolžen da je eden glavnih krivcev za odstranitev obrambnega ministra Janeza Janše in po "roparskem pohodu" slovenskih policistov po Celovcu, je Ivo Bizjak predložil dr. Drnovšku odstop, kar je ta sprejel. Slovenski krščanski demokrati (SKD) so tako morali predložiti novega kandidata - Andreja Štera.
ZBOR VETERANOV ZA SLOVENIJO V Cankarjevem domu v Ljubljani se je sestal glavni zbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo in se odločil, da bo zadržal samostojen status. Veterane je pozdravil Janez Janša in podprl idejo o ustanovitvi organizacije, ki bi združevala posamezne veteranske organizacije, med katerimi je Zveza združenj borcev, Združenje borcev za severno mejo, kot tudi veteranske organiozacije policije in teritorialne obrambe, ki bi enotno nastopale na mednarodni ravni.
MATI ZA "JUŽNJAKE", MAČEHA ZA SLOVENCE
Tako piše Ivo Žaidela v Slovencu in bralcem predstavlja imena in usode rojakov, ki še danes ne morejo dobiti slovenskega državljanstva. Da slovenska država še vedno noče dati slovenskega državljanstva mnogim Slovencem po svetu in doma smo brali tudi v našem časniku. Med njimi so tudi taki, ki so po vojni iz različnih razlogov zapustili Slovenijo, danes se ta sklicuje na jugoslovanske zakone, te pa takrat mnogi Slovenci niso hoteli sprejeti oziroma spoštovati.
BO SLOVENIJA DOBILA ZVEZO ZA REPUBLIKO SLOVENIJO? V Celju so 19. maia 94 ustanovili in bodo registrirali novo Slovensko deželno stranko (SDES), katere cilj naj bi bil decentralizacija, bojevala pa se bo proti neučinkovitosti sedanjih politikov, ki so doma pretežno iz Ljubljane in okolice. Po
njihovih ugotovitvah je od tod kar 70 odstotkov ministrov in več kot polovica poslancev. Prizadevali si bodo aa bi Slovenija postala zvezna republika, ki bi jo sestavljalo 10 politično samostojnih dežel: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Notranjska, Primorska, Prekmuije, Spodnja in Zgornja Štajerska, Suha in Bela krajina.
Sklep, da naj vlada sproži formalni postopek za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, je najbrž najpomembnejša odločitev skupne krovne komisije Rimskokatoliške cerkve in vlade, Id že skoraj dve leti pripravlja strokovne podlage za ureditev odnosov in razmerja med državo in Cerkvijo. Skof Alojz Uran, ki vodi komisijo s cerkvene strani, je dejal, da so povsem neupravičene bojazni, da bi Cerkev po denacionalizaciji postala največji kapitalist v Sloveniji, če bi ji bili vrnjeni vsr gozdovi. Tudi, ko bi se to v resnici zgodilo, bi bil cerkveni delež le 2,7 odstotka gozdov, je dejal škof Uran.
SLOVENIJA DEJAVNA ČLANICA INTERPOLA
Slovenija je že dve leti dejavna članica Interpofa. Slovenski kriminalisti in policisti se uspešno vključujejo v boj proti organiziranemu kriminalu, ki je težava vseh evropskih držav. Plod uspešnega medevropskega sodelovanja je tudi pred kratkim najdba 1300 gramov kokaina v Kopru. Zelo razširjena pa je tudi mreža tatov in preprodajalcev avtomobilov. Pereč problem je pedofilija, ki se kaže v preprodaji otrok, otroški prostituciji, snemanju porno filmov itd. Oblike kriminala so v Sloveniji vsak dan hujše, čeprav ne tako zaskrbljujoče kot drugod po Evropi.
ZA PLAČAMI TUDI ZA 2,2 ODSTOTKA VIŠJE POKOJNINE Uskladitev pokojnin naj bi veljala od J. marca letos. Najnižja pokojninska osnova bo tako znašala 35.644,09 najnižja pokojnina za polno pokojninsko aobo pa 30297,47 tolarja. Najvišja pokojninska osnova bo 172.651,05 tolarja. Dodatka za pomoč in postrežbo bosta 21.208,22 in 10.604,11 tolarja, starostna pokojnina kmetov pa 15.148,73 tolarja.
NAPETOST V SLOVENSKO HRVAŠKIH ODNOSIH
Hrvaška je po neuradnih virih zavrnila slovenski predlog, po katerem naj bi Slovenija v prehodnem obdobju do rešitve vprašanja meja prevzela nadzor nad eelotnim piranskim zalivom. Pozitivno pa naj bi hrvaška vlada odgovorila na proteste Slovenije glede gradnje mejnega objekta v Sečovljah. Hrvati naj oi gradnjo ustavili v petek, 3. junija. Zaradi zastojev pri reševanju spornih vprašanj ostaja odprt tudi obisk predsednika države Milana Kučana v Zagrebu, ki je bil napovedan za 7. junij letos.
^ Slovenija ¿r
M®* lur'zma ^SK-
GLEDALIŠKE, GLASBENE, PLESNE IN FILMSKE PRIREDITVE -FESTIVALI, RAZSTAVE
štanjel
GRAJSKI VEČERI "94, konccrti, literarni večeri, gledališke predstave 01.06.94-31.08.94
POHORJE TRIJE KRALJI POHORJE POJE
Pevska prireditev na prostem 12.06.94
MULJAVA
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
17 06.94-02.07.94
celje
I TURISTIČNI DNEVI
Turistične, kulturne in zabavne
frireditve 7.06.94-25.06.94
ŠEN TVID PRI STIČNI NASTOP ZAMEJSKIH PEVSKIH ZBOROV na predvečer pevskega tabora 18.06.94
LJUBTJANA
OSREDNJA PROSLAVA 850. LETNICE PRVE OMEMBE MESTA LJUBLJANA
18.06.94
LUKOVIČA~ ROKOVNJAŠKI TABOR
Tradicionalna prireditev 18.06.94-19.06.94
ŠENTVID PRTŠTlČNI
XXV TABOR PEVSKIH ZBOROV
Nastop pevcev iz vse Slovenije 19.06.94
zdole
VIDOVANJE V KOSTANJKU
Praznik češenj 20.06.94
ljubljana
NASTOP NEW YORK H ARIJ-M THEATRE
21.06.94-22.06.94
' ROGAŠKA SLATINA Pričetck Rogaškega glasbenega poletja, koncerti, folklora, ples 2106.94-23.06.94
ŽALEC ~ 7. Al .SKA NOČ Kulturno zabavna prireditev 23.06.94-25.06.94
trebnje	v
rz TREBANJSKEGA KOŠA Kulturno zabavna prireditev 23.06.94- 24.06.94
murska sobota SOBOSKI DNEVI
231)6.94-25.06.94
MULJAVA KRESNIK94
Srečanje slovenskih pisateljev 24.06.94
JESENICE PETROV SIJEM
Zabavna prireditev 24.06.94
zgornjaTkungota
PRAZNIK CVETJE-PECIVO 94 Razstava cvetja, peciva in kulturni program
SLOVE NIA AEPA DR IA
797

Takšno, novo ime naj bi uveljavili kot nov identifikacijski poiem države Slovenije. Žakaj? Pravijo, daje prepoznavanje Slovenije težavno že vse od osamosvojitve naprej. Nekateri jo zamenjujejo s Slavonijo, drugi s Slovaško... O novem predlogu se v Sloveniji ze na veliko govori. Novo ime ne bi mogli zamenjati s katero drugo 'Slovenijo' in nova beseda povečuje opaznost in pozornost. Slovenci pa smo tudi v resnici Alpci in Jadranci in vse tisto vmes in na obrobju, menijo nekateri. Pojma Alpe-Adria pa naj bi se namerno izognili, saj je že uporabljeno ime.
(Op.u.; Močno se mi poraja občutek, da se Slovenci ponovno želimo prilagoditi svetu, namesto svet nam. Večna slovenska bolezen! Morda bi bilo pa najbolje, da bi se kar imenovali Indija -pardon - Slovenija koromandija!
Se bomo torej res nekega dne predstavili tudi mi kot Slovenci from Slovenia Alpadria?' Si lahko predstavljate aa bi Angleži izgovarjali ime 'Alpejdrija' ali tako nekako? Kaj mislite vi o tem, dragi bralci? Ali naj v naslednji številki vrnem oznako za to stran: SLOVENIJA, MOJA DEŽELA?)
MARIBOR — V okviru praznovanja svetovnega dne muzejev je potekala v Muzejskem informacijskem centru Grad prireditev Muzejsko zakulisje. Predstavili so dogajanja iz manj znanih zornih kotov, razstava je zajela resničnost in vizijo. Razstavni prostor so opremili s kosi pohištva iz muzejske zbirke, s Fotografijami pohištva in na novo pridobljenimi oblačilnimi predmeti iz kostumske zbirke. Spodbudili so tudi misel, da je današnji predmet lahko že jutrišnja muzealija.
LJUBLJANA — Mestni odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je pripravil pred kratkim etnografsko prireditev pod naslovom Ljubljana na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Oživela je stara ljubljanska promenada. Skupina meščanov, ki so bili oblečeni po modi izpred sto let, se je sprehodila po središču mesta...
Pokrajinski muzej Maribor ima svoje prostore v mestnem gradu
POSVETU
ZAGREB - HRVAŠKA DOBILA NOVO VALUTO KUNO, KI SO JO TISKALI V NEMČIJI. Nova hrvaška valuta kuna in kovanci lipe so bili uvedeni letos 30. maja. na hrvaški državni praznik. K trdnosti kune naj bi pripomoglo dejstvo, da jo tiskajo v Nemčiji. Za eno nemško marko je od 1. junija mogoče dobiti približno tri kune in sedem lip.
TRST - KOMEDIJA O NOVEJŠI SLOVENSKI ZGODOVINI. Slovenski program Radia Trst A ie začel predvajati komedijo z naslovom Prosim, vprašajte berlinski zid!, smešno politično zgodbo o človeku, ki ga politika ni marala. Pisec besedila je Janez Povše, tudi redni sodelavec dnevnika Slovenec.
Dogajanje komedije je postavljeno v zamejski prostor, močno pa je povezano z aogoaki v Sloveniji, saj se prav v zamejstvu odslikava najnovejša slovenska zgodovina. Nadaljevanka ima deset delov, na sporedu je vsako soboto ob 18. uri. V večjem delu Slovenije pa tržaškega radia še vedno ne morejo slisati, čeprav je eden redkih, ki neguje tradicijo igranega radijskega programa in spodbuja avtorje k pisajiju izvirnih slovenskih odrskih del.
GORICA - VOLITVE ZA GORICO IN EVROPO Občinske volitve v Gorici in Krminu bodo 12. junija 94. Na ta dan pa bodo tudi evropske volitve, na katerih zasledimo kar tri slovenske kandidate. Na listi "federalistov" znanega Alojza Rebulo in novega deželnega tajnika Slovenske skupnosti Martina Brccelja. Na listi Stranke komunistične prenove bo kandidirala nekdanja senatorka Jelka Gerbec. Zanimivo je, da Demokratična stranka levice, ki ima v svojih vrstah veliko pripadnikov slovenske manjšine. na letošnjih evropskih volitvah ne bo predstavila slovenskih kandidatov. Tudi za evropske volitve velja podobna napoved kot za volitve v Gorici: Silvio Berlusconi ie po splošnem mnenju s svojo stranko Naprej Italija! prvi favorit.
OKOLI ZEMLJE- SLOVENSKI DESPERADOS Jure Šterk. belokranjski morski pustolovec - zaljubljenec v jadra in moije - je pred tremi leti septembra s svojo 6j5 metra dolgo "lupinico Neodvisna Slovenija odrinil na svoje prvo samotarsko jadranje okoli Zemlje. Takrat je bila v Marini Portorož botra pri slovesnem krstu Spomenka "Hribar. Jure ie prepotoval že lep del sveta, med drugim je prispel tudi na Novo Gvinejo, od tod pa je čez Torresovo moije dosegel tudi Avstralijo, jadral nad avstralsko severno obalo proti zahodu in načel še Indijski ocean.... Jure Je v stalni raaijski navezi z ljubljanskim radioamaterjem Frančkom Bogatajem. Pričakujejo, da bo na pomolu piranskega morskega mejnega prehoda lahko enkrat septembra letos, ko bo, če bo šlo vse po sreči, dvignil kozarec in dejal: No, nejeverneži, pa sem nazaj kot prvi Slovenec, ki je sam, samcat s svojo "lupinico* objadral svet!
ROVINJ .— SLOVENCI SMO DOBILI EVROPSKO PEPELKO Na odru rovinjskega hotela Eden je zaživela srednjeveška pravljica, bilo ie to peto srečanje evropskih mest, ki so turistično vdihnili življenje znani Perraultovi pravljici o Pepelki. Devet deklet, predstavnic evropskih mest so predstavile drŽave in mesta od kod prihajajo. Sreča se je tokrat nasmehnila 17-letni Blejčanki Agnes Milovan, ki je predstavljala Slovenijo. Očarljivo dekle je dobilo zlato krono, mesto Namur v Belgiji pa stekleni- čeveljček, izdelan v znamenitem italijanskem Muranu priTJenetkan. Sistem temelji na sreči in ne na klasični lepoti dekleta ali mesta. Ljubitelii resne glasbe so bili zlasti veseli, saj so v bogat program uvrstili tudi Vivaldijeve violinske koncerte Štiije letni časi.


SLOVENEC
Berta Kržan postavlja v dnevniku Slovenec javno vprašanje minstru za šolstvo RS:
Kaj so učenci bežigrajske gimnazije v Ljubljani 4. maja 1994 praznovali? Kdo in s čigavim dovoljenjem je na pročelje šole obesil veliko sliko Tita?
Berta Kržan pripoveduje kaj je tega dne videla - glasba se je razlegala iz močnih zvočnikov, tista znana pesem Od Vardaija pa do Triglava. Pred vhodom šole je bila zbrana množica učencev in druga skupina, ki se je vrtela v kolu. Neki učenec ji
{'e dejal, da praznujejo in ji z roko pokazal na sliko Tita. Ravnatelja šole ni bilo, namestnik pa je razburjeni g. Kržan dejal, da se pač učenci malce zabavajo...
SLOVENEC
Še
en prispevek k slovenski blaznosti! Izšel je nov telefonski imenik v sedmih knjigah. Mar je res čisto slovenski? Že prej so protestirali proti uporabi neslovenskih črk c in d ter zahtevali, da se v novem imeniku te črke izpuste. Samovoljna PTT pa je naredila po svoje
. Črke x, v,
w in q, ki prav tako niso slovenske je Slovenija sprejela po mednarodni klasifikaciji, med njimi pa ni preglasnih crk {u, o, a) niti črk c in d. Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke dane pojasnjuje v Slovencu: Povsod po svetu so imena in priimki, ki imajo v izvirniku črke, ki niso lastne abecedi in jeziku, v katerem je pisan telefonski imenik, zapišejo v transkripciji ali z najbljižjo podobno črko iz njihove abecede. Vse kaze. da resnično diVimo novi balkanski konfederaciji naproti, za kar se še posebej poteguje ena od manjših slovenskih parlamentarnih strank, ki ji je slovenstvo na jeziku le zaradi politične rabe. zaključuje Jelinčič.
SLOVENSKE NOVICE
Ob tretji obletnici Slovenskih novic so prvič natisnili rekordnih 100.000 izvodov časnika. Jubilej so proslavili tudi z vožnjo z balonom in drugimi prireditvami. Pred uredništvi Slovenca. Republike in Dnevnika pa so zaplesale ljubljanske mažoretke.
LEQU0TIDIEN
Francoski časnik je pred kratkim predstavil knjigo o slovenskem duhovniku lazaristu Fedru Pablu Opeki, rojenemu v Argentini, ki živi in dela kot misijonar na Madagaskarju. Pod naslovom Oče Pedro ali gričevje poguma, avtorica članka govori o njegovi pomoči revnim in zapuščenim otrokom ter njihovim družinam. Novembra 1989 je ta naš rojak v ta namen ustanovil društvo Akamosa in s svojimi tamkajšnjimi brezpravnimi varovanci na vzpetini Ambohimahitsy začel graditi majhno naselje, kjer je dobilo prijeten dom in možnost za organiziran pouk 2.600 zapuščenih otrok in več kot 1.500 družin.
NATIONS AND NATIONALISM
Pred kratkim je nekaj uglednih svetovnih imen ustanovilo revijo Zveze za preučevanje% narodne pripadnosti in nacionalizem z naslovom Nations and Nationalism, ki jo bo trikrat na leto izdajala založba Cambridge University Press, prva številka pa bo izšla januaija 95. V mednarodni svet revije je bil izbran tudi ljubljanski profesor dr. Rudi Rizman. Revija se bo ukvaijala s sociologijo, antropologijo, političnimi teorijami, mednarodnimi odnosi, socialno psihologijo, jezikoslovjem, zemljepisom, ekonomijo, književnostjo, kulturologijo, arheologijo in zgodovino.
gospodarstvo
	TEČAJNA LISTA - slov. tolanev (SIT) Junij 1994		
DRŽAVA	VALUTA	NAKUPNI	PRODAJNI
Avstralija Nemčija ZDA	1 AUD IDEM 1 USD	95.3351 79.0637 130.8822	95.9089 79.5395 131.6698
7. KONFERENCA O RTP
Letošnja 7. mednarodna konferenca o računalniški izmenjavi podatkov, ripravila jo je Gospodarska zbornica love ni je. pod naslovom Elektronsko oslovanje - elektronsko partnerstvo, je ilo na Bledu od 6. do 8. junija 94.
SLAVNTK - ŽRTEV GOLJUFIJ
Da je šlo pn prodaji koprskega Slavnika International, d.o.o.. ki je bil v stečaju za nepravilnosti, ni nobenega dvoma več. I o je ugotovilo tudi koprsko višje sodisce. toda nepravilnosti se kljub temu nadaljujejo.
DRUGA EMISUA OBVEZNIC SKB- BANKE
SKB-banka je izdala že drugo emisijo obveznic, ki so že maja kotirale na Ljubljanski borzi. Nainižja vrednost apoena je 1000 nemških mark, obrestna mera je 10,5 odstotna, kar je precej več kot pri podobnih vrednostnih papirjih. Druga izdaja obveznic bo ponujena tudi v tujino. Zanimanje tujcev za slovenske vrednostne papirje naraste takrat, kadar je njihova cena izrazito nizka in kadar so donosi zelo visoki. Donosi pa so v Sloveniji višji kot v Avstriji ali Nemčiji, kjer imajo najboljši državni vrednostni papirji donos nekje med 7 in 10 odstotkov, drugi vrednostni papirji, recimo bank. pa imajo precej nižji donos.
GEA COLLEGE
V Gea College . ki je prva in največja podjetniška šola v Ljubljani pravijo, da se podjetniki resda rodijo, toda oni jim pomagajo pri: podjetniških financah, nakupu in prodaji podjetja, vodenju podjetja v rasti, osposabljajo pa tudi managerje in podjetnike nasp loh.
NAGRADA ZA ODLIČNOST INFORMI ECHO
Letošnjo mednarodno nagrado za
Eoslovni prestiž, ki jo podeljuje Trade eaders' Club. je dobilo podjetje Informa Echo business center iz Ljubljane, ki predstavlja in povezuje majhna podjetja iz vzhodnih in zahodnih evropskih držav.V Trade Leaders' Club je včlanjenih 112 držav.
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj
Spoštovana g. Gre goric.
iskreno se zahvaljujem za poslane fotografije s poslovne konference v Melboumu ter Vašega glasila, v katerem so tako informacije o obisku slovenske vladno-gospodarske delegacije v Avstraliji kot tudi Vaš intervju z menoj. Poslanih fotografij ter časopisov sem bila zelo vesela. Upam. da bodo vse naše skupne aktivnosti prispevale k zbliževanju dveh držav in predvsem dveh gospodarstev kar bo imelo za rezultat večje gospodarsko in vsestransko sodelovanje med Republiko Slovenijo ter Avstralijo.
Lep pozdrav
mag. Vpjka Ravbar DRŽAVNA SEKRETARKA
'v IZID ŽREBANJA
SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE "ZA SLOVENSKE ZMAGE S SLOVENCI PO SVETU"
V prejšni številki smo objavili imena dobitnikov druge, tretje in četrte nagrade, tokrat pa vas seznanjamo z imeni dobitnikov alpskih in tekaških smuči.
ALPSKE SMUČI BODO PRFJFJ.r
VICTORIA
Stefan Cek, Ivo Leber, Derrv Maddison, Pierre Van de Laak, Rudi Iskra, Marjan Potočnik, Bernard Zidar, Drago Zoreč. Zlata Vitez NSW
Dušan Lajovic. H. Farkaš,
SOUTH AUSTRALIA
Bill Bascomb, Anica Marinček, Maria
Novak
ACT
M. Koren, M. Skerbič. Cveto Falež
QUEENSLAND
Marica Podobnik
TEKAŠKE SMUČI BODO PREJELI:
VICTORIA
Kail Bevc. Sofija Kuzmič. Ana Cek. Dino Rupnik. Aleš Asenberger. Simon Spacapan. dr. B. Cesnik. Irena Golobic. B. Gerden. Derry Maddison. Meta Lenarčič. Adrian Van de Laak NSW
Marija Gominšck. M. Kovač ACT
Ana Gosnar SOUTH AUSTRALIA Peter Orel
Smučarska zveza Slovenije bo vse dobitnike pismeno obvestila o nagradah in nadaljnih postopkih. Res je bila avstralskim Slovencem sreča naklonjena, saj nam je bilo dodeljeno malo število kartic.
Ivo Leber
LADIJSKI PREVOZNIK V SLOVENIJO
Ivo Leber nam še sporoča naslov ladijske kompaniie preko katere lahko pošljete tovor v Slovenijo.
JOHNSON FREIGHT INTERNATIONAL
Room 101, AFCAB BUILDING, Melbourne Airport Tullamarine, Victoria 3043 telefon: (03) 330 3617 fax: (03) 330 3618
Prevoz dvakrat na mesec iz Melbourna ali Adelaide preko Izraela do Kopra, prevoz traja 60 dni.
Ladijskih prevoznikov, ki prevažajo tovor iz Avstralije do Kopra pa je baje se dosti več.
TONE IN SONJA KUNTNER V AVSTRALIJI
SPORED SREČANJ
2.3.4. VIT. - predviden
f)rihod na sydneysko etališče
5. VII. - predviden literarni večer z Avstralci v Sydneyu; če do tega pride, bosta čas in kraj naknadno najavljena
8.9. Vil. - Slovensko društvo
Sydney&Triglav; kje in kdaj, po dogovoru med društvoma
10. VTI. - Versko središče Merrvlands po maši 10. VIL - Planica Wollongong. po popoldanski maši 15.16.17. VII. - Canberra 17. VIT. - Adelaide, Versko središče, po maši; zvečer Slovensko društvo 22.23.24. VIL - Melbourne; Slovenski narodni svet Viktorije in Versko središče Kew • 29.30.31. Vn.-Brisbane&Gold Coast, če se tam odloČijo za sprejem, v nasprotnem primeru velja ta datum za Perth, če se Brisbane&Gold Coast odločita za sprejem gostov, zajame program: 5.6.7. Vm. - Perth 8.9. VIII. Polet iz Perth a preko Balija v Slovenijo.
LOJZE KOŠOROK Z NOVIČKAMI IZ SLOVENIJE
Lojze Košorok se je pred kratkim vrnil iz Slovenije in nam sporočil, da seje med drugim doma srečal tudi z ing. Ivanom Žigonom, ki se nadeja skorajšnjega izida njegove knjige. Knjižica pesmi naše znane pesnice iž Sydneya Pavle Gruden bo izšla v Sloveniji še ta mesec. Lojze se je srečal tudi s Tonetom Kuntneijem in pravkar je izšla njegova nova zbirka pesmi, v kateri se spominja tudi nas, izseljencev:
AJDOVI CVETOVI SKUPINE LIRA
Nova vas pri Celju - V cerkvi Sv.duha je študentska vokalna skupina Lira pred kratkim predstavila svojo novo kaseto Lirini ajdovi cvetovi. Skupina se lahko pohvali s številnimi koncerti v slovenskih cerkvah, peli pa so tudi v Vatikanu in Gradcu.	_
kultura
USTANOVILI SLOVENSKO
VINSKO AKADEMIJO, PREDSTAVILI NOVO KNJIGO O SLOVENSKIH VINIH TER
KNJIGO AFOR1ZM1 MILANA FRIDAUERJA-FREDIJA
Ptuj - Založba Stigma je ustanovila Slovensko vinsko akademijo s sedežem na Ptuju, v njenem okviru pa že nastaja projekt, ki bo nadaljeval usmeritev prve knjige o arhivskih vinih, ki ie izšla pred kratkim; take knjige nima nobena druga vinska dežela.
Prav tako je v romanskem palaciju ptujskega gradu predstavljena knjiga Aforizmi avtorja Milana Fridaueija-Fredija (op.u.: njegove aforizme objavljamo tudi v našem časniku). Doslei je Fridauer v različnih občilin objavil že okoli 2.500 aforizmov, prvi pa so izšli v Pavlihi.
NOVA GORICA: Z otvoritveno slovesnostjo, ki jo je pred vhodom v novi dom Primorskega dramskega gledališča 19. maja 1994 povezovala Prešernova nagrajenka Milena Zupančič, je bilo predano svojemu namenu gledališče glavnega projektanta inž.arh. Vojteha Ravnikarja in projektantke notranje opreme inž.arh. Mete Hočevarjeve. Udeležence je uvodoma pozdravil najmljaši član domačega ansambla Rastko Krošl, zatem
fa je Alenka Vidrih zapela Zdravljico. Po pozdravnem govoru novogoriškega župana omaža Marušiča so se zvrstili še predstavniki gledališč iz Avstrije, Italije, madžarske, Hrvaške in Slovenije. Trak novega kulturnega hrama je prerezal predsednik RS Milan Kučan, objekt pa je nato blagoslovil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Tnstosedemdeset gostov si je nato ogledalo prvo predstavo na tem odru - Krst pri Savici Dominika Smoleta.
NOVA GORICA: V prostorih knjižnice Franceta Bevka so odprli Škrabčeve dneve in razstavo, posvečeno pred 150 leti rojenemu Stanislavu Škrabcu, enemu najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev. lir mož na desni strani fotografije? Nihče drugi kot pater Niko Žvokelj.
KANDIDATA ZA NAGRADO EVROPSKI MUZEJ LETA
Na razstavi v ljubljanskih Križankah sta se predstavila muzej solinarstva v krajinskem parku Sečoveljske soline in KavČnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem. Oba muzeja na prostem sta prišla v najožji izbor za evropsko nagrado leta. ki jo podeljuje organizacija EMYA (Europian Museum Year Award) in je nastala v 20. letih v Angliji. KavČnikova domačija je najužnejši ohranjeni primer dimnice v evropskem, alpskem prostoru. Dimnica je nastala pred skoraj 400 leti.
Muzej solinarstva v Sečovljah ob reki Dragonji je del etnološkega rezervata, ki z ostanki etnološke dediščine in oživljanjem starih postopkov pridobivanja soli ohranja podobo in ravnovesje nekdanjega dogajanja. Soline obnavljajo od leta 1989. Tu je tudi solinska hiša z muzejsko zbirko.
Pogovor z dr. Antonom Trstenjakom, psihologom-raziskovalcem in teologom, avtorjem številnih znanstvenih in poljudnih knjig, ki so vsa desetletja po drugi svetovni vojni odločilno oblikovala raven kulturne zavesti Slovencev
SLOVENCI SMO ZA POLITIKO NEZRELI
SLOVENEC, 7. maj 1994 Pogovor pripravila Slavica Borka-Kucler
Gospod dr. Trstenjak, vedno ste znali prisluhniti potrebam časa in v svojih delih ljudem povedali tisto, kar so resnično potrebovali, da so se v stiskah, ki jih je prinašal vsakdan, laže znašli. Danes se zdi, da se čedalje boli zapletamo
v politična nasprotja in delitve. Ka; menite, smo Slovenci postali zasvojeni s politiko?
Ne. nikakor ne. S to ugotovitvijo se ne strinjam. Mislim, da je to izhodišče napačno. Slovenci s politiko nismo zasvojeni, pačpa smo nezreli zanjo. Zahtevam političnega življenja preprosto nismo dorasli. To se razodeva v tem. da ne prenesemo političnega tveganja. Ljudje hočejo imeti mir. da jim ne bi bilo treba razmišljati in se odločati, zato imajo raje politike, ki pomirjajo,ki prikazujejo situacijo neproblematično. V isti sapi pa zahtevajo temeljite in hitre spremembe. To dvoje ni združljivo.
Tako stanje je vsekakor posledica štiridesetletnega pranja možganov. Slovenci imamo močno oprane možgane. in tega ni mogoče kar čez noč popraviti.
O zasvojenosti pa le toliko: če bi moral govoriti o kakšni posebni zasvojenosti pri Slovencih, potem bi šlo kvečjemu za zasvojenost s spolnostjo in s stran Varstvom,
Če Slovenci ne maramo konfliktnosti, odkod potem te strastne delitve na leve in desne, bele in rdeče....?
To pa je posledica prevelike načelnosti Slovencev, prehude ujetosti v ene ali v druge idejne principe. Poglejte
samo. kako napadajo krščanske demokrate, ki skušajo biti pragmatični (op.u.: poslovni, splošno koristni).
Desni in levi so tako zagledani v tistih nekaj propagandnih tez, da na dejstva kar pozabijo. Ta pretirana načelnost je problem vzgoje, ne le današnje in polpretekle, temveč že celih generacij, lanko bi rekel, da od Bleivveisa dalje.
Ločitev duhov nam je prinesla že veliko gorja, duhovnega m telesnega, pa tudi smrtnih žrtev. Seveda so bili enako principielno nepopustljivi komunisti s
svojo internacionalistično ideologijo (no, komunisti so se vedno strastno opredeljevali tudi drugod po svetu, ne le pri nas!) in tako se dve skrajnosti duhovno, žal pa včasih tudi fizično pobijata. Slovenci ne poznamo sredine, ki bi se izogibala levi in desni skrajnosti. Nikoli ne bom pozabil knjige Hansa Sedlmayija Verlusst derMitte. v kateri avtor trdi, da je izguba sredine glavni vzrok sodobne krize vrednot in nespravljivosti med ljudmi. Tu bi se morali Slovenci globoko zamisliti, saj smo potrebni resnične duhovne spreobrnitve ali obnove. Mislite, da bi bil lahko vzrok te slovenske notranje razdeljenosti premajhna narodna samozavest?
Slovenska samozavest? Ne vem, morda smo jo pod vplivom vladajoče ideologije predolgo napačno utemeljevali. Učili so na, na pnmer, da so k slovenski samozavesti veliko prispevali kmečki punti, pa to sploh ni res! Prvič zato, ker so bili vsi upori zatrti, poraženi, torej niso mogli dajati občutka samozavesti, drugič pa zato, ker so onemogočili nadaljnjo tradicijo ustoličevanja slovenskih vojvod. Cesar Maksimiljan je imel resen namen, da bi slovesno ustofičevanje vojvod obnovil, saj.je bil Slovencem zelo naklonjen, toda moral je to misel opustiti prav zaradi kmečkih ujx>rov, ki so nehote naravnost nasprotovali njegovim nameram.
Na slovensko samozavest bi kvečjemu lahko vplivali številni razumniki in znanstveniki, ki so se uveljavili na tedanjih univerzah - na Dunaju, v Pragi in v Gradcu.
Profesor dr. Vladimir Murko, ki je razsikoval našo znanstveno preteklost, je ugotovil, da smo Slovenci dali dunajski univerzi od njene ustanovitve leta 1365 do leta 1800 vsaj 35 rektoijev in okoli 1200 univerzitetnih profesoriev. To je visok odstotek, na katerega bi
tedai še ni bilo.
Te delitve, ki jih kot breme vlečemo s sabo že skozi vso tisočletno zgodovino, nas omejujejo še danes. Drug drugega gmerjamo s Primorci, Marostaiji, Štajerci,... in pozabljamo, da smo predvsem Slovenci. Mislim, da ste nehote že v dveh odgovorih nakazali problem sprave - kot pomiritev pretiranih nasprotij, iskanje sredine. Bi hoteli o tem povedati kaj več?
S spravo bo pa težko! Kot psiholog sem prepričan, da resnične sprave ne more biti, dokler je med bližnjimi sorodniki in potomci še živ spomin na žrtve, ki so jih zakrivili slovenski ljudje na eni ali na drugi strani. Dokler je spomin živ, so rane odprte in zaupanje ne more biti popolno. Mislim, da bosta potrebni še ave generaciji, da bomo prišli do narodne ozdravitve v tem pogledu. Na srečo z zlom državljanske vojne in kasnejšega sovraštva ni bilo zastrupljeno celotno narodno telo. Tudi v ljubljanski pokrajini bi se temu lahko izognili, če bi imeli malo več politične pa tudi krščanske modrosti.
Ko je ljubljanski škof Rožman odobril ustanovitev domobranstva, so poslali odposlance tudi v Maribor s prošnjo, da bi tudi mariborski škof podprl ustanavljanje domobranskih odredov. Ta pa se je uprl:"Kaj, ali hočete zlo, ki ste ga razširili v svoji ljubljanski škofiji, prenesti šiconjo? To vam jaz kot škof
i je
dobesedno sam povedal. Skof Tomažič je drugačno stališče do tega.
bil vsak
(»nosen, kot smo mi. a takrat Slovenci nismo
drug narod bolj Res pa je,
nastopali kot Slovenci, saj smo bili vedno razdeljeni na pokrajine. Določala so nas pokrajinska imena, tako da smo bili Štajerci, Kranjci,... pojma Slovenec pač
tudi v mojo š
odločno prepovedujem! Lahko greste! Pa jim je vrata pokazal. To mi ' 1. Sli
imel torej čisto Sreča!
Enako stališče do škofa Rožmana je zavzel tudi dr. Josip Hohnjec, rektor Visoke teološke šole v Mariboru. Rojen je bil istega leta kot politik Anton Korošec, bil je njegov somisljenik in sodelavec. On je v izgnanstvu v Slavoniji zdihoval, ko je slišal, Kaj delajo v Ljubljani, rekoč: "Za božjo "voljo, kaj počno! Jaz te njihove politike ne razumem!" Hudo mu je bilo, da so se dali speljati v domobranstvo. To stališče je zagovarjal tudi še po vojni.
Nadaljevanje v prihodnji številki
PONOSNO RECl SMEM:
slovenec /slovenka
sem
USPESNI SLOVENCI
28. TAMARA BALOH, born 1976 in Melbourne of Slovenian father and Australian mother. Tamara is a VCE student at Box Hill Technical College. Tamara is a successful Amateur Ballroom Dancing Competitor.
INTERVIEW WITH TAMARA
by Draga Gelt
•Tamara, tell us about the Ballroom Dancing Competitions you entered.
TAMARA: My partner Peter and I went into the 1994 Victorian Dance Championships in the end of April, which was held at the World Congress Centre.
•How successful were you?
TAMARA: Seeing it was only our second competition we had entered, we were naturally very pleased with the outcomes of the day. Peter and I danced all three styles in Ballroom, Modern, New Vogue and Latin America.The dances on our section were the Merrilyn, Modem Waltz and the Samba.
•And the place?
TAMARA: Making it into the semi finals for all styles we then proceeded into the Finals for the Samba, and placed 6th.
• Was Victorian Championship the last competition for the year 1994?
TAMARA: No, we decided that we would enter into another competition in May called the Aquinas Championships. Again we went very well, placing 6th for the Modern and Latin American.
•How do you find the time to practice dancing apart from the study?
Placing:
1994 Victorian Championships New Vogue - Semi Finals; Latin American - Finals 6th place Modem - Semi Finals
1994 Aquinas Championships New Vogue - Finals 6th place Latin America - Finals 6th place
TAMARA: We practice every night of the week before the competition for about one hour. Peter and 1 practice at the Jay Dee Dance Studios as much as we can, working on our routines and perfecting them afterwords.
•When did you actually started with the Ballroom dancing?
TAMARA: Before I started Ballroom dancing in 1990 I had previously done seven years of ballet, six years of Contempory and three years of Jazz Ballet.
•How aid the Ballet dancing helped you in todays achievements?
TAMARA: This experience has helped me learn fast in the past and now it is helping my style in Ballroom.
•You are dancing the fourth yeaf - how did this change your life?
TAMARA: In the three years I have been doing Ballroom dancing I have acieved many things. I have learnt lots of different dances and made new friends. My main achievement is all the medal work I have done as well as the competitions I have been in.
•What is your current goal?
TAMARA: Last few months I was working on my Gold New Vogue which I danced on the 28th May. I am also working on my Gold Latin American and have just recently done my Gold Modern and receive a pleasing 95% First Class Honours.
•Your wishes for the future?
TAMARA: My main goal is to become a profesional dancing teacher so I can teach other people to dance.
One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers.
gorenje pacific
Domestic Appliances
			
			
			
			
			
0285/little & assoc.
1 :	I Irena Birsa
NEW BOOK SLOVENIANS
For over 100 years Slovenian immigrants have contributed to'the economic and social development of Australia. This collection of essays describes how Slovenian Australians have adapted to the challenges of life in a new country while trying to maintain the language and culture of then* homeland...
VtENAMRSA
bom 20.9.1961, Primary School - Coburg, then Mercy College, Cafcurg, Bachelor of Arts, La Trobe University, May 1984, Bachelor of Education, La Trobe University, March 1985,
but death interrupted her completion of Masters of Arts Degree "Slovenian Immigration in Australia" - she died 24.4.1991 in her beloved Slovenia while attending a seminar on Ethnic Press in Australia.
Irena's mother remembers her as a small girl, wanting to know, why she had no grandparents. When explained where they were, the wish to see them, and the land, became Irena's goal. At the age of nine she had visited Slovenia and the country became her initiative. She was filled with love and respect and never ending research to know and leam more.
Her research was thorough to find the names and original routes of Slovenian, immigrants. Her ability to observe and absorb allowed her to look for reasons beyond. She stresses the importance of thi celebration of the culturally unique elements in Australian population - the richness that only ethnic groups can give.
Irena was an idealist, a fair and just person, always acknowledging all who helped her and participated, trusting people of her parent's homeland and expected only the best and fairest information from everyone. Her idealistic call for the recognition of freedom, of unconditional freedom, the unity ofjustice and the truth is shown throughout her work and her life. But links of time were disrupted - she had no time to complete many tasks - so many plans were - left in concept only: her death came as a final curtain which covered and parted her from us. There will forever be a vacuum for all who knew Irena, all who respected and loved her.
Irena wrote poems - not many knew of them, but her philosophy of life is best left to her own words, found in a notebook among her school files, written on April 28, 1981(7):
THOUGHTS
Life is but a passing thought, It drifts beyond our cooaoousness; when alternative topics do not avail. The question of life is what we sought. Although we can never conclude, we attam an inevitable peacxfulness and gain in our beats, a sense of solitude.
Her life was peacefulness found in her goal. Originality was her life. Fair and just ideals were her life, expressed also in her paintings as she trusted us with some of her inner feelings, ner respect of nature wound into the veil of mystique, her feelings being , a rainbow of warmth and hope in the morning dew.
Her life was a gift to us all - by knowing her we are richer for the ideals, ner dreams and hopes to give so much of herself for us, the Slovenians in Australia.
Irena's biography, wnten by Draga Gelt, August 1992. for inclusion in the book uSlovenian in Australia".
POLI TICS&ECONOMYl
MAY DECLARATION - FIVE YEARS LATER
Ljubljana, 20.5. 1994
On Thursday 20th May 1994 the document MAY DECLARATION - FIVE YEARS LATER was presented in Slovenia. This document is following the first "MAY. DECLARATION" signed in 1989. Five years ago the declaration stated the demands for an independent Slovene state and can therefore rightfully be called "THE PLATFORM OF SLOVENE STATE . The survey of the present political and legal situation leads to the conclusion that many objectives from the first declaration have not yet been realised and that the process of démocratisation should be carried on from the point of interruption. The declaration has been already signed by numerous people from all over the country.
The presidency of the Social Democratic Party decided to invite all pgrtv members and Slovene people from abroad who care about the future development of Slovenia, to sign the document.
SOCIAL DEMOCRATIC PARTY Of SLOVENIA is strongly increasing its political power. Since its third Congress in May 1933 the membership nasgrown for more than 100% (from 3257 to 6782 members). The Young Social Democrats have tripled their membership which places the Social Democarts in the first position among the Slovene political parties regarding the demographic structure. The majority of new members (2191) joined the party after the parliament session on March 28th 1994 when Janez JanSa, the president of the Party was discharged as the Minister of Defence. 83% of them have never before been members of any other political organisation, 15% of them have a high degree of education. Social Democratic Party has now 28 Doctors and 56 Masters of Science.
In view of the forthcoming local elections in autumn 1994, the Social Democratic Party is joining forces with Slovene People's Party, The Greens and The Slovene Christian Democrats on the local level. Following the fact that 12% of the Parliament is nonlegitimate, due to some MP's who now represent other parties and programs than at the time of the election in 1992, the Social Democratic Party also demands early parliamentary elections to take place at the same time. The present leading coalition, which has been recently by some foreign newspapers quite openly marked as neocommunistic, will in the future further lose trust at home and abroad.
SLOVENIA ESTABLISHES ITSELF ON THE WORLD SCENE
Slovenia has successfully developed new links and further built on traditional ones with Germany, Italy, France, Austria and other West European countries. A cooperation agreement has been signed with the European Union, and upgrading by means of an Association Agreement is expected to take place towards the end of 1994. The later will hopefully include a pledge by the European Union to eventually accept Slovenia as a member.
Slovenia declered independence on June 25th 1991 and is now internationally recognized. A member of the United Nations since May 1992, the Council of Europe since May 1993 and all the major international financial institutions (EBRD, IMF, and the Eorld Bank Group). It is expected to become a member of GATT soon.
By signing the Partnership for Peace, Slovenia is strengthening its relations with NATO.
IN AUSTRALIA
edited b'
Keith ¿imkin
IUI
* »
fem«
AUSTRALIA
euro
international ptyitd
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213
r
A KONCU SE NASMEJTE...
ZDRAVILA
Zdravnik predpiše zajetni pacientki stekleničko tablet: "In koliko naj jih vsak dan pojem?" vpraša pacientka, zdravnik pa odgovori: "Nobene! Petkrat na dan jih raztresite po tleh in jih poberite nazaj."
SREČA
"Danes ponoči sem se prebudil in opazil neko osebo, ki mi je kradla denar iz denarnice."
"In kaj si storil?" "Nič in to je bila moja sreča. Če bi imel
pri sebi pištolo, bi bil sedaj vdovec!"
*
ENAKI ČRKI
V slovenskem "olastninjenem" gospodarstvu je kot v križankah pod geslom "enaki črki":
Alojzij
GODOIWIIC1
Janez Krstnik
Peter in Pavel
peri*
1M WW El
S i
V S £ NAJBOLJŠE
barabijo.
enačijo biznis in


GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji:
Dušan Lajovic. Alfred Brežnik. Štefan Mene! in Stanka Gregorič Upravni odbor:
Dušan Lajovic. Alfred Breznik in Stanka Gregorič
Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje,
umetniška izdelava, priprava strani:
Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boronia. Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 762 6830
Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden.
Lojze Košorok. Martha Magajna. Vinko Rizma!
Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Logo: Frances Gelt
Distribucija: SZ. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Shvenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Družina; Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji. Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci
I
POZOR! V bodoče nam pošiljajte VSO POŠTO, tudi naročilnice in čeke na naslov uredništva.

Naročam GLAS SLOVENIJE
Priložen ček za: letno naročnino $ 50 ali polletno $ 30
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale rd. Boronia, VIC3I55
n
Podpisani(a) ....... ..............
Ulica in kraj............... ........
Država .................. Poštna It.

-L
Podpis................... Datum
Tisk-	B°un,y Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood. Vic. 3134