37. številka ¥ Ljubljani, dne 15. septembra 1917 IV. leto, Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celc leto K 5‘20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1 '30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo lato 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratn-objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šesti kratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. zavsakokr.— Za razne izjave itd, stane petit vrstica 24 vin. —Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Naraščanje ženskega isi otroškega tieia v J&vstsiji. Med najbolj očividne vplive vojne na gospodarsko življenje spada uporaba ženskega in otroškega dela. Vzroki tega pojava so nam itak več ali manj znani in da posledice ne bodo najboljše ne v socialnem gospodarskem, ne v zdravstvenem oziru, o tem ni nobenega dvoma. Danes ni naša naloga razmotrivati vprašanja, marveč se hočemo ozreti le na poročila obrtnih nadzornikov za leto 1915, ki po-trjujejo to dejstvo. V nadziranih obratih je bilo zaposlenih 733.581 delavcev, in sicer 475.530 moških in ‘258 051 ženskih. Na 100 je bilo torej 64’9 moških (prejšnje leto 70'3), 35'1 ženskih (prejšnje leto 29'7). Iz teh podatkov je že razvidno, da so v enem samem letu vstopile v delo na mesto moških na vsakih 100 delavcev 5‘4 žene. Če pomislimo, da leta 1915 vojna uprava še ni poklicala v službo vseh mož in to leto še ni bilo tako nujno nameščanje mož z ženami v službah, in če prenesemo številčni uspeh tega edinega leta na vsa vojna leta, pridemo do prepričanja, da se je izvršil velik proces, ki se najbrže po vojni ustavi, a bo kljub temu imel občutne posledice. Enako, čeprav ne v tisti meri, se vedno bolj porabljajo tudi nedorasli delavci in delavke, torej otroci. Obrtni nadzorniki so jih našteli v nadziranih obratih 51.416, od teh jih je bilo 32.508 (4'4 odstotki vsega delavstva) moških in 18.953 (2*6 odstotkov) ženskih, Na vsakih 100 zaposlenih je bilo nedoraslih leta 1915 7 proti 6'1 odstotkov prejšnje leto. Tudi to nadomestilo moške delovne sile je napredovalo, ki sicer ne zaleže toliko kakor žensko delo, a vendar potrjuje razvojno tendenco. Navedene številke zaradi omejenega delovanja obrtnih nadzornikov ne podajajo popolne slike in iz njih ni mogoče dobiti pravega pregleda. Poročilo obrtnih nadzornikov pravi celo samo, da utegne število delavk biti znatno višje nego ga navaja poročilo. Dokaz za to podaja obrtno nadzorništvo v Linču, ki je ob pričetku in ob koncu leta uvedlo pismene poizvedbe o ženskem delu v svojem okrožju. Podatke je poslalo 411 obratov, to je okroglo 90 odstotkov vseh v nadzorovalnem okrožju se nahajajočih podjetij z več nego deset zaposlenci. Od teh jih je 67 počivalo celo teto, 31 pa nekaj časa. Delavstvo se deli po spolu in starosti takole: spočetka koncem , leta 1915 dorasli moški 20.857j 20.838 21.727 ).838| 983) 21.821 nedorasli moški 870J dorasle ženske 5.5951 7.485) J, ^ 337 7 78*? nedorasle ženske 242/ 298J ' vseh zaposlenih 27.564 29.604 je število doraslih moških delavcev š,e ■ nekoliko padlo. — Podoben uspeh-Vso imele tudi poizvedbe, ki jih je na^ra^ii obrtni nadzornik v Karlovih varih na Češkem. Po njegovem poročilu pripada na vsakih 100 zaposlencev Iz tega poročila razvidimo, da se je zviSoierVa!?em letu v navedenih obratih isaio stevdo zaposlenih okolo za 2000, in icer so vstopile skoro same ženske. Mali Inn88 moških delavcev okroglo okoli se nanaša na mladostne delavce, dočim povprečno zadnjih 5 let leta 1915 dorasli moški nedorasli moški dorasle ženske nedorasle ženske 59^ 4) 34| 3/ 63 37 519) \ 56-9 5 j 39 4-1 43 1 100 1000 Tudi ta števila nam dokazujejo, v kakem obsegu je izpodrinilo moško delovno silo žensko in otroško delo. Enak razvoj je razviden tudi iz poročil drugih nadzorovalnih okrajev. Če pregledujemo j ta poročila, poročila strokovnih organizacij, I bolniških blagajen, vsa nam potrjujejo, da je postalo žensko in otroško delo že očividen vpliv vojne. Navedimo še dva dokaza. Kako se v vojni množi žensko delo nam tudi kaže še bolj pregledno stanje članov dunajske okrajne bolniške blagajne. V zadnjih petih letih je bilo pri tej blagajni članstvo v naslednjem razmerju : moških ženskih odstotkov 1912 1913 1914 1915 1916 69 67 66 58 51 31 32 34 42 49 Pred vojno je bilo torej članic ena tretjina dočim jih je' leta 1916 skoro polovica. Ker pa žensko delo še vedno narašča, bo leta 1917 več ženskih nego moških zavarovancev. To je pojav, ki zbuja glede na obljudovalno politiko v socialnem in zdravstvenem oziru težke pomisleke, s katerimi bodo morale strokovne organizacije računati, če bodo hotele preprečiti znižavanje mezd. Enak pojav je beležiti pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani, zakaj ta blagajna šteje julija 1917 že nad 50 odstotkov zavarovank in tudi otroško delo se je pomnožilo, dasi ne v toliki meri kakor po drugih krajih. Ta pojav nalaga, kakor smo že rekli, delavstvu nove naloge za bodočnost. Novo delavstvo prihaja večinoma iz vrst, v katerih razredna zavest in organizacijska misel še nista prodrli. Po vojni se bo razvoj procesa v tej smeri sicer ustavil in bodo milijoni moških delavcev zopet prišli v industrijske delavnice, nikakor ne moremo in ne smemo računati s tein, da se bo vzratni proces sploh vršil ali pa vršil s tako naglico, kakor se je vršil ta v vojni. Napovedbe za bodočnost so v tej stvari enako težavne kakor bi bile napovedbe o bodočem gospodarskem razvoju po vojni, sigurno je, da bo žensko delo ostalo v večjem obsegu po vojni nego je bilo pred vojno. Naša naloga bo v prvi vrsti ta, da paraliziramo preobrat z močnimi organizacijami s tem, da pridobimo nove tovariše in tovarišice za organizacijo. Rdeča Ih cras Mer-nateala! Dve najmočnejši sili kulturnega sveta vršita sedaj mirovno delo. Močnejši materialni sili, proletariatu (katerega nepremagljiva sila le ne pride do veljave, ker se je, žal, ne zaveda), ki kljub vsem oviram nevtrudno dela za mirovno konferenco v Stokholmu, se je pridružila najmočnejša duševna sila, poglavar katoliške cerkve, papež, ki je v jako resnem in svečanem pismu opomnil poglavarje vojujočih držav, da vendar enkrat zamislijo na konec grozovitega prelivanja krvi. Časi, ko je bil papež tudi materialni gospodar sveta, so že davno minili. Danes ni več papeževega prokletstva, ki je moglo pahnili najmogočuejega vladarja v siromaštvo in bedo, in zato tudi nobene Kanosse, kjer je na grajskem dvorišču nekoč premogočni Henrik IV. moral vso noč stati v spokorniški srajci, da je dosegel papeževo milostno odpuščenje. Kljub temu je papeževa moč še vedno velikanska. Pristaši danes najbolj razširjenega kulta smatrajo v katoliški hierarhiji s papežem na čelu svojo duševno vodnico, in kaj duševna odvisnost na svetu pomeni, to nam izpričuje jako do-dro sedanja vojna. Zaraditega papeževega mirovnega stremljenja ne podcenjujemo. Čeprav ne more za ta smoter delati z nikakršnimi materielnimi silami, pa pomeni duševni vpliv, ki ga ima poglavar katoliške cerkve na svetu, vendar več nego danes mnogo bolj upoštevana krepka vojska. Vplivi, ki jih je sporočil papež poglavarjem držav, se doslej še niso preveč pokazali. Kljub temu pa se sme človeštvo nadejati, da bo mirovno delo proletariata poleg papeževega polagoma oslabilo voj-nohujskaško razpoloženje, ki ga še imamo, in s tem tudi pospešilo konec vojne. Preveč stoje meščanski duhovi pod vplivom katoliške cerkve in njih poglavarja in proletarski pod vplivom socialistiškega nauka, da ne bi v vojni propadajoče človeštvo ne smelo upati na to, da se obema najmogočnejšima silama posreči, mu priboriti mir. Rdeča in črna internacionala sta danes obe najmočnejši zatočišči, kamor se danes zateka obupano človeštvo. Bz seje IjjisfoSfarcskega občinskega sveta. Tako važne seje občinski svet ljubljanski že dolgo časa ni imel kakor v torek. Na dnevnem redu so bili štirje predlogi občinskega svetnika Mlinarja med najvažnejšimi in poročilo predsednika aprovizacij-skega odbora o preskrbi Ljubljane s kurjavo in krompirjem. O volilni reformi je poročal poročevalec personalnega odseka. Rekel je sicer, da je demokratizacija volilne pravice potrebna, da pa sedanji čas ni primeren. Treba počakati, da se po vojni vrnejo odsotni občinski svetovalci in volilci, da po. vedo tudi svojo besedo. Mlinar je ugovar ja!, da se s tem samo zavieče volilna reforma, dasi je očividno, da se bodo vse javne korporacije demokratizirale. Predlaga, naj odsek izdela takoj načrt volilne reforme. Občinski svetnik Pammer je za odsekov predlog, a trdi, da volilna pravica ni potrebna reforme, ker je itak dovolj demokratična. Mlinarjev predlog je bil odklonjen; a sprejet odsekov predlog. • Mlinarjev predlog glede zidave hiš z delavskimi stanovanji je zadela e;ia?:a usoda. Poročevalec finančnega odseka se ie oklenil tistega izgovora, ki sedaj služi vsein diplomatom in politikom, ki ne marajo preveč socialnega dela in demokratizma. Čas ni primeren, denarja bi bilo treba, odložimo to vprašanje po vojni. Prediagaicc Mlinar je reke!, da ta predlog poročevalčev pomeni le lepšo odklonitev. Nekoč je bil že sprejet tak predlog v občinskem svetu, votirai se je celo majhen znesek in nakupil svet. Potrebe ni treba utemeljevati pač pa treba povedati, da je občina že desetletja prodajala svoj svet po smešno nizkih cenah, ki bi ga danes ali že prej bila lahko porabila v koristne namene, v svojo gospodarsko emancipacijo. Kakor se je že občina ernan-cipirala v nekaterih panogah, tako bi se morala tudi še v drugih, zlasti v stanovanjskem in aprovizačnem vprašanju ne samo ob vojnem nego tudi ob mirnem času. Občinski svet je Mlinarjev predlog odklonil in odložil to vprašanje ad Kalendas Graecas — po vojni. Mlinarjevima predlogoma glede uvedbe popolnega šolskega pou/a in uvedbe pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah je šolski odsek na riporočilo županovo deio-ma ustregel. Uvede se na ljudski šoli nekaj več učnih ur in enako se uvede zopet obrtno - nadaljevalni pouk največ štiri ure na teden. Oba predloga je občinski svet sprejel soglasno. Uvedbo pouka r;a obrtno-nadaljevalnih šoian sta priporočil.? tudi trgovska in obrtr.a zbornica ter Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem. V aorovizačnih stvareh je slika jako črna. Krompir in kurivo za kuho sta nujno potrebna. Vlada ne jamči za dovoz premoga. Drv ni mogoče dobaviti dovolj, ker ni vozil in priprege. Ljubljana je zaprosila, da se rekvirira krompir v Ljubljanski okolici, v Kranjskem in Kamniškem okraju. Državna aprovizacija je odrekla, ker ni izvedena. Ljubljanska občina mora imeti zagotovilo, da dobi nujne potrebščine, in jih mora dobiti, sicer ne more biti odgovorna za posledice — bedo in pomanjkanje. Župan se je tudi opravičil zaradi Šent-janškega premogokopa. V opravičbi pravi, da bi bilo treba vtakniti v rudnik sicoro dva miljena kron. Znesek je vetik in vrh-tega so strokovnjaki izjavili, da til se pre mogovnik ne izplačal. Zato ni priporoč-1, da bi občina kupila ta premogovnik Občinski svet je dalje dovolil naknadni kredit za draginjske doklade za mestne nastavljerce, stalne in ^provizorične. — Ku-pil je več zemljišč v Črni vasi, ki jih obdela ljubljanska aprovizacija. — Spremenil je služb?ni red za licejske učiteljice in uradnice, da se smejo možiti, le da mož in otroci nimajo pravice do pokojnine. (Da otroci nimajo pravice, pač ni pravično ; to je grajal občinski svetnik Mlinar.) Zaradi pomanjkanja kuriva se za z niški čas jako omeji poraba elektrike in plina. Električni cestni železnici podraži občina kilovat elektrike na 20 h. Domači pregled. Sodrug dr. Fric Adler. Najvišji sodni zbor je zavrnil ničnostno pr.tožbo, ki jo je vložil Adlerjev ..-govornik Harpner. Cesar je pomilostil sodruga Ai-lerja, nakar je bi! obsojen na 13 let težke ječe. Čudno je, da jezavrnii najvišji sodni dvor ničnostno pritožbo, ker njemu se ni treba pečati z vzroki dejanja, temveč pre-motrivati mora le vprašanje ničnosti. Nič- nost je pa bila dana, ker bi morali soditi o Adlerjevem dejanju porotniki, če bi ne bili postavljeni namesto porotnih sodišč izjemna sodišča po odredbi s § 14. To odredbo je zavrgel parlament kot nezakonito. Najvišji sodni dvor pa je prišel do sklepa, da postopanje kljub nezakonitemu izjemnemu sodišču ni ničnostno. Nihče, ki so mu še v spominu besede Adlerjeve, ko je stal pred izjemnim sodiščem, ne razume, da se je najvišji sodni d/or postavil na tako stališče in da se mu je tako mudilo. Avstrijski državni zbor ne prične z dnevom 18. septembra, temveč šele 25. septembra. Jesenice. Impozanten shod ie bil pri nas v nedeljo 9. t. m Sho.i so priredili kovinarji. Sodrug Neufuss v Gradca je poročal v nemškem jeziku, sodrug Zorč pa v slovenskem o odgovorit ravnateljstva „Kranjske industrijske družbe" na zahteve delavstva. Odgovor ravnateljstva je nesprejemljiv, zato so ga navzoči delavci soglasno odklonili in bo razpravljala o tej zadevi pr it o ž b e n a komisija, ki odloči gotovo v prilog delavstva. O tej stvari poročamo o priliki obširneje. Nato je poročal sodrug Petejan o »Vojni zvezi kons. društev" in o potrebi delavskega tiska, ki je za razvoj delavske stranke neobhodno potreben. Popoldne je bila seja zaupnikov. Na njej se je rešilo več zadev strokovne organizacije in se je uredila tudi koloortaža za »Naprej". Seja je izbrala sodruga Mar čiča za zaupnika in mu izročila vse zadeve lista na Jesenicah. On sprejema naročnino. Dobili smo tudi zanesljivega razu -salca, ki bo donašai naročnikom list domov. Vsi zaupniki organiziranega delavstva na Jesenicah so obljubili, da zastavijo vse svoje moči, da pridobe tekom ledna čim več novih naročnikov. Temelj je ustvarjen, sedaj pa na delo za list 1 Občno konsumno društvo v Idriji sprejema nove čiane le pod pogojem, da vplača vsak novo pristopivši vsaj polovico deleža takoj. To se pravi 2.40 pristopnine iri 20.— K deleža. Ostalih 20.— K deleža je v;>?;-,čaii v obrokih in od dividende. Starc i 'e člane, ki še nimajo polnega deleža 40— K izključimo, oziroma se ji ra dajat- ? aprovizacije ustavijo, ako svojih ob veznosd ne izvrše vsaj do 30. septembra t. 1. Dolžniki se naprošajo, da zaostanke poravnajo vsaj v obrokih, če ne jih bo treba na drugačen način k temu prisilit1 Sodrug dr. Oto Bauer, ki je bi od novembra 1914 v ruskem v etništvu je prišel v Avstrijo potom izmenjav?. Preskrba s premogom. Državni zakonik je že razglasil napovedano odredbo o ureditvi uporabe premoga, koksa in briketov in varčevalne ukrepe glede na uporabo plina, elektrike in kuriva. Glede na preskrbo s premogom se uvaja kontin-gentiranj Uvedejo se nakaznice za premog, a z nakaznico ni zagotovljena dobava določene množine, dan in gotova vrsta. Nakaznice za premog se bodo izdale le osebam, katerih zaloge ne presegajo mere, ki jo bo določala politična deželna oblast. Gotove skupine, n. pr. verska poslopja, deželne, občinske, okrajne ali zasebne šole s pravico javnosti, bolnišnice in preskr-bovalnice, aprovizacijski obrti in podjetja, dalje centralne kurjave dobe mesto nakaznic za premog dobavne nakaznice. Odredba izvzema državne oblasti, urade in zavode, državne bolnišnice in duge preskrboval-nice, visoke šole, državne učne zavode, plinarne, vodovode in elektrarne, železnice in paropiovne obrate in tiste tvornice, ki jim je nakazalo premog naravnost delavsko ministrstvo. Odredba se takoj uveljavi. Dalje se je uveljavila s 1. septembrom odredba o varčevanju. Predvsem se prepove splošno, da se z gotovimi izjemami ne sme kuriti do 15. oktobra; ne smejo se uvajati nove kurilne naprave za plin in elektriko; stare se ne smejo ojačevati; kar velja tudi obrtnim obratom. Nove naprave s plinom in elektriko se pa omeju- jejo zgolj na kurjavo, ne pa na kuho in na razsvetljavo. Kurjava vseh javnih in zasebnih prostorov so mora omejiti ne glede na uporabljeno množino kuriva na najnižjo mero. V zasebnih stanovanjih se smejo kuriti največ trije prostori in kuhinja. Izjeme so dopustne le, če šteje gospodinjstvo nad 8 članov, a se posli ne smejo ušteti. Izvzete so tovarne in industrijski obrati, v katerih se morajo nastavljenci kopati iz higijeničnih razlogov z ozirom na njih delo. Dalje se določa, da se morajo od 17. septembra do 31. marca zapirati vse trgovine ob 7. uri zvečer; izvzete so trgovine jestvin; gostilne se morajo zapreti ob 10., kavarne pa ob 11. uri zvečer. Izjeme se v posebno važnih slučajih dovoljujejo. Slaščičarne smejo biti odprte le do io. ure dopoldne in od 4. do 7. ure popoldne. Vse te določbe veljajo od 17. septembra dalje, ko se prične zimski čas. S 15. septembrom se morajo zapreti pla-valnice; od 15. oktobra dalje morajo izostati šolske slavnosti, akademije in podobne prireditve, če jih ne prirede v rednih učnih prostorih. Dalje je prepovedano kuriti v kinomatografih, klubih in v drugih družabnih prostorih, v varietejih, gostilniških in drugih zabaviščih. Od te prepovedi so izvzeta gledališča, koncertne dvorane, izobraževališča, društva in shodna zbirališča. Železniško ministrstvo sporazumno z delavskim ministrstvom lahko omeji ali ustavi tudi obrat lokalnih železnic. Ljudski čevlji. Kek r poročajo dunajski listi. b:> dalo vojno ministrstvo na razpolago večjo množino podplatov v svrho iz lelave ljudskih čevljev. Sevdda ta množina ne zadošča, da bi se pokdla ogromna potrebščina; komaj šesti del o.ijsiromašnej-šib slojev dobi potrebno obuvalo. Za ljudske čevlje se izdajo menda nakaznice še tekom meseca septembra. Boljša moka In kruh. Dunaj, 10. sept. (Kor. ur.) Urad za ljudsko prehrano je odredil, da se zniža mela pšenice od 90 na 82 odstotkov in mela rži od 90 na 85 odstotkov, vsled česar se izboljšata moka in kruh. Cene ostanejo iste. Sladkorja bo manj tu dražji bo, tako nas tolažijo dunajski listi. Pravijo, da mora biti zato dražji, ker je tudi na Ogrskem dražji. Tako se polagoma „znižujejo“ cene vsem življenskim potrebščinam. Krompir za žganje. Na dan je prišlo, da je firma Mauthner v Jedlerseeju pri Dunaju dobila že nad tisoč vagonov krompirja, ki ga je porabila za kuhanje žganja. Navaden kristjan dobi na 14 dni kakih 10 do 20 krompirčkov in mora nanje po tri in štiri ure čakati, izdelovelec žganja Mauthner ga pa dobi na stotine vagonov. Kaj se je najbolj podražilo. Strokovni list dunajskih krojačev piše, da se je v svetovni vojni sukanec najbolj podražil. Podražil se je v istini za 2100 odstotkov. Velika cevka črnega sukanca je stala meseca junija 1915 le 80 vinarjev, danes moraš dati zanjo 18 K 17 vin. Mala cevka, kakršne smo kupovali za domačo porabo, je stala 12 fickov, danes pa stane 1’70 K. * Korupcijski procesi na Dunaju, ki se zadnje čase kar vrste, so lep dokaz, kake gnile razmere so se razvile v državi pod gospodstvorn nemških stran;. Tako se vrši pred divizijskim sodiščem na Dunaju velik proces proti kotmsijonarju Juliju BrUcku. Se ob času balkanske vojne, ko je bil avstrijski vojni minister slavni gospod Auffen-berg, je bil Julij Briick že politično — kup čijski mešetar. Naše vojno ministrstvo je namreč tedaj prodalo Juliju BrUcku puške ia ta je pot?m te puške prodal Bolgariji. Seveda je sploh puške dobil v ta namen, Komisijonarja BrUcka je vpeljala v vojno ministrstvo polkovnikova vdova Helena Cziffro, ki je začetkom vojne, hoteč mnogo asi užiti, poskusila podkupiti soprogo vse intendance v vojnem ministrstvu, gospo Jarzcbekovo. Gospa Cziffra je za ta poskus podkupljenja prišla pod c. kr. ključ. Zdaj J2 ta talentirani Julij Brtick s celo vrsto Somišljenikov obtožen velikih goljufij vsake vrste. Obžalujemo prav iskreno, da nam je vsled pomanjkonja prostora in papirja nemogoče, priobčiti obširnejši izvod iz poročil o tej obravnavi. Ljudje bi kar strmeli, ko bi spoznali, kake goljufije so se zgodile. Nič manjša ni senzacija, ki jo vzbuja proces proti vojaškemu oskrbniku Leinwe-berju ia tovarišem. Zopet goljufija nad goljufijo, ,eria drznejša in nesramnejša od druge. Človeku se kar lasje ježe, če ta poročila čita in pomisli, da je na eni strani na stotisoče ljudi dalo življenje ii zdravje za domovino, da prenaša na miliione ljudi najhuiša trpljenja in največje pomanjkanje, nekateri »izvoljenci" pa kradejo in goljufajo. da smrdi do neba. „Der Kampf“. Pravkar je izšla 9. št., X. letnik te socialnodemokratične revije (september 1917) in ima naslednjo vsebino : Karl Renner: V Štokholmu in doma; Hugon Schulz: Monarhija in demokratizacija v Nemčiji; Adolf Braun: Strokovne organizacije in prehodno gospodarstvo (III. konec); Adelajda Popp: Delavke ob prehodu k miru; Friderik Adler: Spremembe glede na unajno politiko pri francoskih socialistih. Mesečnik stane na leto K 9-60, pol leta K 4'80, četrt leta K 2‘40. Posamezna številka 90 h. Naroča se na Dunaju V, Rechte VVienzeile 97 ali Gradec, Mariengasse 16. (Volksbuchhand-lung). Stavka tobačnih delavk v Budimpešti. V vseh budimpeštanskih tobačnih tovarnah počiva delo. 3000 delavk stavka. Vzrok: Prenizke mezde. 34 miljonov davka na vojne dobičke plačuje budimpeštanski tovarnar za orožje Manfred Weiss! Človeku zastane kri v žilah, ko čita, da je »zaslužil* en sam kapitalist v ene m san em letu toliko, da Plača 34 miljonov kron davka od vojnih pdobičkov. ivkšne cene je plačevala vlada j^snu tovarnarju, da so se stekle v njegove blagajne vsote, od katerih plačuje 34 mi-jjOiiov davka! Koliko miljard znašajo potem njegovi vojni dobički? Ni čudno, če s_e ljudje Weissove vrste branijo miru, iz 1 miljonov jim klije zlato, zlato, zlato ... kaj naj človek misli o državi, ki se pusti tako izkoriščati? Poštni promet z ujetniki na Ruskem. Centralni izveščevalni urad Rdečega križa fta Dunaju ponovno opozarja občinstvo, , Pri dopisovanju z vojnimi ujetniki na ./iiskem l . v v°.ini uJ*etnik, naj se obrne na Rdeči riz lastne dežele ali pa na centralni urad a Dunaju: Auskunftstelle fiir Kriegsge-angene des Gemeinsamen Zentralnach-weisbureaus, Abt. C, Wien I., Fischhof 3, ^im. XX. jjvv Svetovna vojna. Na italijanskem bo-J scu je nastal početkoma tega tedna od-or v ljutem bojevanju. Enajsta ofenziva, la o! avgusta, je traja- nj . Najhujši boji so se vršili zad-brln™ f B°ro Gabrijel. Avstrijska “ ^e.fdaJ°dmorja čez Grmado, Gorir-; IC°’. ^rib, Sv. Marko pri tofa w '(HaD Gabrijel, vzhodno od uimir -Z u^.sko Planoto do Kala. Ita-? J lz~ublll v tej bitki do ‘230.000 /a ,Y..vseh enajstih ofenzivah pa nad dn Popolnoma verojetno pa ni, a bi bil konec letošnjih italijanskih na-t adov ze zaraditega, ker Cudorna ni do-egel nobenih znatnih uspehov. — V Ma- cedoniji so francoske in italijanske čete zavzele majhen pas in se vrše vedno manjši boji. — Na rusko-rumunskem bojišču ni nič posebnega. Napadali so Rusi v Galiciji in Bukovini, kjer so se Avstrici na nekaterih mestih nekoliko umaknili. prihajajo — kakor poroča „Zeit“ — ria Dunaj poročila, da je poljski problem vedno bolj kompliciran. Tako, se je te dni na Francoskem sestavila poljska vlada pod vodstvom bivšega člana dume Dmowskega. Člana vlade sta med dru- Nemški plen pri Rigi je precej velik nad j gtmi grof M. Zamajski in grof Plater, 60 težkih topov in mnogo drugih vojnih ! Predsednik republike je baje s formelnim potrebščin. — Na Francoskem in Flander skem- divjajo pretrgoma divji boji. S sedanjimi velikanskimi boji bodo najbrže končane letošnje velike ofenzive. Ali bo potem konec ? Nemški državni kancler dr. Michaelis upa letos na konec. V Nemčiji se ne morejo sprijazniti z mirovnimi akcijami in ne z demokratizacijo uprave. Ustanovili so posebno stranko „Nemško domovinsko stranko", ki bo obstajala samo med vojno, in ji je sedaj glavna naloga boj proti državnozborski večini, ki je sprejela mirovno resolucijo. Posvetovanja o odgovoru na papeževo noto so se vršila te dni pod predsedstvom državnega kanclerja. Odgovor so dognali. Kakšen bo? Nemški drž. zbor prične z delom 26. septembra. V prvi vrsti bo razpravljal zopet o vprašanju parlamentarizacije. Zlasti bo razpravljal tudi o svobodni komisiji, o vprašanju Alzacije Lorene in vprašanje o odredbah proti nazadovanju porodov. Število mandatov za drž. zbor se pomnoži za 30, zlasti dobe velika mesta več zastopnikov. Aueksionistični „Loka!anzeiger“ pravi, da bo prvo delo drž. zbora primeren odgovor Wilsonu. V Rusiji je menda nastal splošni prevrat in zmešnjava. Od moskovske konference prihajajo poročila le o spjošnji zmešnjavi. V Petrogradu je vstaja. V južni Rusiji so se baje polastili protirevolucio--narji vse oblasti. V Sibiriji so osnovali svojo vlado. Na Finskem vlada silno preganjanje. Ministrski predsednik Kerenski se je sprl z vojaškim poveljnikom Korni-lovom in ga odstavil. Kornilov se pa ne vda in maršira v Petrograd. Neka poročila pripovedujejo, da je bil Kerenski ubit ob atentatu z bombo. Desorganizacija je nastala tudi v armadi. Danes je že skoro dekretom ustanovil poljsko armado. Tej armadi pristopijo poljski pripadniki iz Amerike. V poljskih krogih se tej vladi in tej armadi ne pripisuje posebne važnosti. Velik pomen pa se pripisuje posvetovanju poljskih politikov z nemškimi parlamentarci, zlasti s člani glavnega odbora nemškega državnega zbora. Glavni odbor je baje izrazil željo, naj bi se poljska vlada, obstoječa iz ministrskega predsednika in devetih ministrov, sestavila čim prej, vsekakor pa še pred prihodnjo sejo nemškega državnega zbora. Sedmo nemško vojno posojilo. Sedmo nemško vojno posojilo se razpiše z istimi pogoji kakor je bilo razpisano šesto. Termin za podpisovanje je določen od 19. septembra do 18. okrobra. Petprocentne za j dolžnice se do 1. oktobra 1924 ne morejo | odpovedati. Strokovne organizacije v Nemčiji. Število članov nemških centralnih zvez je zopet prekoračilo en milijon. V prvem četrtletju 1917 se je zvišalo število članov za okroglo 300.000 na 780.000, članic pa od 179.000 na 226.000. Dne 31. marca 1917 je bilo nad 5000 članic več nego pred vojno. Podpor so centralne strokovne organizacije izplačale nad 60 milijonov mark, od teh za brezposelnost 24 in pol milijona, za rodbinske podpore pa 23 milijonov mark. Strokovne organizacije so pa dosegle znatne mezdne priboljške in draginjske doklade, o čemer pa še ni mogoče podati statističnega poročila. Uspehi so razmeroma lepi, dasi niso enaki neprimerni draginji življenskih potrebščin. Zimervaidovci in mir. Zimerval-dovci, ki so se izrekli proti stokholmski konferenci, pripravljajo svojo mednarodno akcijo za mir. Na tretjo zimervaldsko konferenco, ki bo v Štokholmu, so prišli za gotovo, da se prične v Rusiji domača 110- nemško manjšino sodruga Haase m Lede- tranja vojna, ki popolnoma unesposobi Rusijo za daljno vojno. Na Francoskem imajo vladno krizo. Ministrski predsednih Ribot je poda! de-misijo. Poincare je naročil Painleveju, da sestavi novo vlado, ki pa je odpovedal misijo, ker ne more sestaviti nacionalnega ministrstvo. Proti maksimalistom Povodom pol-letnice ruske revolucije je sklical delavski in vojaški sovjet kakih 40 meetingov in zborovanj po celi Rusiji, da si ustvari materijelne vire. Maksimalisti so bili nedavno naznanili oboroženo akcijo proti provizorični vladi ter pričeli v to svrho z energično propagando med delavci in vojaki garnizije. Vojaški gubernator v Petrogradu je sedaj izdal proklamacijo, v kateri poživlja prebivalce in vojake, da naj ostanejo mirni ter zagotavlja, da bo brez prizanašanja udušil vsak poskus, motiti mir. Obenem so izdali izvršilni odbor delavskega in vojaškega sovjeta, rudarski sovjet in generalni sovjet delavskih odsekov poziv, v katerem pravijo, da so vsi oni, ki poživljajo delavce in vojake, da naj stopijo z orožjem v roki na cesto, sovražniki revolucije. Glasom poročil večernih listov, se je zvečer sestala tudi provizorična vlada na sejo, da se posvetujejo o korakih, določenih proti akciji maksimaiistov. V zadnji uri se poroča, da so se maksimalisti v očigled tej energični protiakciji odločili, opustiti svoje prevratne načrte. Poljska kriza. Na konferenci v Krakovu so sc Poljaki razcepili. Centralne države nameravajo osnovati čimprej poljsko kraljestvo. — Poljske legije se bodo porabljale tudi na bojiščih, kar doslej ni bilo. V zvezi s krakovskimi posvetovanji bour in sodmžiea Dunkerjeva. Posvetovanja zimervaldovcev vodi Lindhagen. Posvetovanja so zaupna. Razen zastopnikov nemške manjšine se jih udeležujejo tudi zastopniki boljševikov, Fincev, Rumunov, Dancev, Norvežanov. Posvetovanje traja en teden. Kapitalistična pšenica gre v klasje. 14 nemških premogokopnih družb je „za-služilo“ leta 1917 na čistem dobičku 92,700.000 mark. Leta 1915 so zaslužile te družbe 69,760 000 mark, pomnožil se iim je torej v dveh letih največje svetovne krize njih čisti dobiček za 22,940.000 mark ! Osem drugih velikih družb je imelo leta 1912 202,060.000 mark čistega_ dobička, a v vojnem letu 1915 pa za 53 miljonov mark več. Kapitalistični krvoses se napije do sitega, pa naj bo vojna ali mir. Štokholmsko konferenco so morali zopet odgoditi. Težkoče so res ogromne. Toda končno bo proletariat le prišel do besede. O stockholmski konferenci. Kakor poroča „Socialdemokraten“, so se odposlanci delavskega in vojaškega sovjeta Ehrlich, Oldenburg, Ružanov in Smirnov s svojega potovanja v London, Pariz in Rim vrnili v Stockholm. Izjavili so, da je v en- V tentnih državah mnogo zanimanja za stockholmsko konferenco; obstoječe težave proti konferenci pa se dajo odstraniti samo s sistematičnim delom. Tudi težavni položaj Rusije ovira sestanek konference. Angleška mirovna ponudba? »Pesti Hirlap“ poroča brzojavno iz Berlina, da je ponudila Anglija centralnim državam mir. Pogoji so baje neugodni za Rusijo in za BaiKan. Vojni dobički v industriji za sladkorčke. Na občnem zboru delniške druž- be Bratov Stollwerk so poročali, da je imela družba leta 1916 dobro kupčijo in da je dosegla tudi primeren dobiček. V drugem polletju je povzročilo pomanjkanje surovin delno omejitev produkcije, ki pa ni prav nič škodovala ugodnemu poslovnemu uspehu. Zlasti so imele mnogo dela tovarne v Požunu, na Dunaju in v Budapešti, kakor pravi poročilo. Temu dejstvu je tudi pripisovati, da je imela družba kljub znatnim odpisom v znesku 892.745 mark in uknjižbam načelstvenih pogodbenih deležev na dobičku leta 1916 še vedno 1,970.740 mark čistega dobička. Po predlogu upravnega odbora se ima ta dobiček razdeliti takole: za zakonito določene sklade 85.620 mark, dividende prednostnim delenicam (6 odstotkov) 420. 000 mark, glavnim delnicam (10 odstotkov 900.000 mark, talonski davek 16.000 mark, delež na dobičku za nadzorstvo 48.808 mark, za penzijsko in podporno blagajno skupaj 200.000 mark. Kot dele-. žni dobiček na račun prihodnjega leta se prenese 300.311 mark. Med izdatki se navaja znesek 386.224*11 mark, ki se je oddal za vojno preskrbo in uknjižil med stroške. To poročilo bo zlasti zanimalo avstrijsko delavstvo, ker poročilo samo naglaša, da so avstro-ogrske tovarne šle izredno dobro. Pripomniti je treba, da so v teh tovarnah razmeroma jako slabe mezde. Nedorasle deklice iz boljših hiš išče tovarna in jih plačuje po 16 do 18 K na teden. Tudi drobni „cukrčki“ nosijo torej tovarnarjem lepe dobičke in delavstvu, no, saj.vemo— siromašno življenje vobče, sedaj ob vojni pa največjo bedo. Kapela v BoJovcu. Velika Škodova orožarna v Plznu namerava 189 žrtvam eksplozijske katastrofe postaviti v spomin kapelo v Bolovcu pri Plznu. Listi vprašujejo s primerno osornostjo: Je — li ta milijar-darska firma že kupila nove obleke tistim delavcem, ki so smrti pri eksploziji sicer utekli, a izgubili svoje obleke. In dalje vprašujejo listi, kaj je firma že storila za vdove in otroke tistih, ki so pri eksploziji ponesrečili. Mestna čevljarna v Temešvaru. Tudi v Temešvaru ni govoriti z obrtniki: magistrat se je pogajal s čevljarji, da bi se z njimi pogodil za poštene cene, a ker ni mogel nič doseči, je ustanovil mestno čevljarno. Novi podplati s petami veljajo za moške 10 K, za ženske 9 K, za otroke 7 K. Zdaj je magistrat vzel v roke gostilničarje. Koliko stane državo en vojak. Na to zanimivo vprašanje je odgovoril na temelju statističnih podatkov neki ruski častnik. Svojo državo stane najmanj ruski vojak, namreč 618 mark na leto. Za njim pride | avstrijski vojak, ki stane letno S60 mark. Dosti dražji je italijanski vojak, ta stane državo 1058 mark. Francoski vojak stane Francijo 1114 mark, a nemški 1190 mark. Najdražji izmed vseh je angleški vojak, ki se le nerad odreče svojim navadam. Letni izdatki za angleškega vojaka znašajo 2134 mark. V Rusiji je življenje poceni, a angleški vojak je vajen dobro živeti. Tako se pojasnujejo veliki razločki vojnih izdatkov. Vroča ha suha leta. Po nekih naravnih zakonih se vračajo skoro redoma vroča in suha leta. Dasi v njih ni popolnoma zanesljivih poročil, podaja zgodovina nekaj letnic iz minulosti, ki nam poročajo v meglenih opisih o tej naravni šibi. Leta 738. je bila v Evropi taka šuša, da so se posušili skoro vsi studenci in je poginilo mnogo ljudi in živali. — Poletje leta 879. je bilo tako vroče, da so ženjci na polju padali in umirali. — Leta 990. so se posušili skoro vsi pridelki in je nastala velika lakota. Leto 1000 je bilo tako suho, da so ribe gnile. — Leta 1102 so se posušile reke in studenci. Struga Rena se je osušila. Leta 1182. je bil pesek tako vroč, da so mogli v njem kuhati jajca. — Leta 1303. so se reke Dunav, Rena in Lena tako osušile, da jih je bilo mogoče prebresti. — Leta 1393. so se posušili vsi pridelki. — Leta 1538 do 1541 so bila tako suha, da je mnogo rek popolnoma izginilo. — Leta 1646. je bilo 58 dni zapored silno vroče. — Leta 1710 ni bilo niti kapljice dežja od aprila meseca pa do oktobra. — Leta 1818. je bilo že maja meseca 38 stopinj vročine in leta 1830. je bilo junija in julija meseca 35 stopinj vročine. Vojna, suša in kužne bolezni so sestre. Vojne in kužnih bolezni se človeštvo lahko bolj ali manj ogne, ne pa suše drugače nego s solidarnim delom vsega človeštva. Vojna je v suhih letih dvojna nesreča, ki jo ima na vesti krvoločno človeštvo. Griža razsaja letos po vseh naših krajih. Griža je nalezljiva bolezen, ki se jako hitro širi in postane tudi nevarna. Zato je silno važno, da se varujemo proti okužbi. Nezdravo je nezrelo sadje; posebno sedaj se treba paziti, ko smo slabo hranjeni in zaraditega oslabeli. Pred jedjo si vedno umijmo roke, varujmo hrano pred muhami, da je ne oblazijo in če se bolezen razpase, se je ogibati tudi neprekuhanih živil. Seveda pospešujejo sedanje življenske razmere podobne bolezni, zlasti pa stanovanjska beda. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Zdravnik blagajne.' Ordinira dopoldne. , Za člane: Dr. Tomo Zarnik v Zagoiju. od 9. do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotcdrež, Aržiše i St. Lambert in Kolovrat t Dr. Ivan Premrov, Gradec nri Litiji od 8. do pol 12. ure V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice Dr. Karol Wisinger, " nrec ilnici v Gradcu pri Litiji od 8. do^. ure Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Božidar Kisel, Trebnje od 8. do 11. dop. Sodni okraj Višnja gora rajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pri- tožbami se je obračati na načelnika blagajne. Okrajna bolniška blagajna ===== v Ljubljani === Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. | popol. Or. Kopnina Fetar splošno zdravljenje '/211—>/z, Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. >/2l.—>/23 Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1-3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih; Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga Iečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. Bvuonmcm vunnif reslsts-ovana zadruga z omejeno zaves®* Tiskovine za šole, županstva Sira 6ayade. Stejisrodezr-ssepe plakate Sn vabila za sfood® in ... Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje Bistev, knjig, toro-Sur, musikaBSI Ste. Stereotiplja. Litografija. Mra«mMiSEi«iraia van in ii sin, Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo valsi strojev _ in stroje za pletenje (Strirkmasciiinen) za niina in obrt. f: Načelstvo. m Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.