Lepopisje. V novih učnih načrtih (ministerska naredba od leta 1874.) se sicer ne nahaja več beseda ,,lepopisjeu, ampak je nadomeščena s plošno besedo npisanje". Vender bi jaz rajše rabil za špecijelni nauk o pisanji besedo ,,lepopisje", kajti naloga Ijudske šole je vender le, otroke naučiti lepo, ne rečem ravno krasno pisati. In besedo pisanje bi se umelo lehko tudi pravopisje in spisje, pri katerih predmetih se pa v prvi vrsti nikakor nŁ gleda na lepoto ali pravilnost črk, njih lege in vezave. — V naslednjem pa nočem tega malenkostnega vprašanja dalje razpravljati, nego nameravam saino o učnem ravnanji pri tem predmetu kratko besedo spregovoriti, nadejaje se oprostenja č. čitateljev, ako jim tudi ne bodem nič novega ali mikavncga povedal. Kako je ravnati s pisanjem v 1. šolskem letu, tcra tudi ne bodem tu razpravljal, kajti navodov o tem je dobil učitelj nekoliko na učitelj^či, nekoliko iz raznih knjig, pa tudi praksa mu je postala dobra učiteljica in zanesljjva svetovalka. V 1. šolskem letu služila je učencem navadno celega 1. poluleta samo tablica, katero so učenci črtali tako, kakor je zahteval red, po katerem je učitelj črke razlagal, recimo najprvo črke srednje dolgosti, potem one z zgornjo, na dalje one s spodnjo dolgostjo, in naposled črke z zgornjo in spodnjo dolgostjo. Kadar so se učenci naučili vse črke na tablico pisati, sledi pisaDJe v pisne zvezke. Prašanje je zdaj: kako načrtane pisanke naj da zdaj učitelj otrokom v roke? Najboljše je, se ve da, ako dobe učenci najprvo le take pisanke, katere imajo edino le črte za črke srednje dolgosti. Vender bodo od takih pisank le eno potiebovali, potem jini mora že učitelj 4 črtaste pisanke v roke dati. Take pa jim sme tudi koj potem, ko so tablice odložili, izročiti; kajti njih tablice so bile žo tako načrtane, kakor ho zdaj pisanke. Odsvetoval bi pa učiteljem, da bi že v 1. šolskem letu dajali učencem pisanke s prečnimi čitami za lego. Zakaj? Mali učenci imajo s početka že veliko truda s tem, da delajo pvavilne oblike črk, da črke pravilno vežejo, da ne delajo pri prepisovanji pravopisnih pomot itd. Ne rečem pa s tem, da bi ne smel učitelj učencev 1. šolskega leta tudi na pravo lego opominjati; naj le stori tudi to; toda preveč mrežastih pisank naj jim ne sili že na tej prvi stopnji, kajti učenca bi to tako zelo zbloditi utegnilo, da bi izmej toliko že natisnenih črt ne najdel in videl prosfora, kamor naj svoje črte in črke dela. V 2. šolskem letu bi jaz učitelju priporočal pri lepopisji v obče tisto postopanje, kakor v 1. šolskem letu ali razredu. Črke naj jemlje v istem redu, kakor v 1. razredu, razlaga njih dele in njih vezanje s tisto ali pa še obširno natančnostjo, kakor v 1. razr. Jaz vsaj ne vidim razloga, da bi si učitelj drug red ali celo drugačno metodo izvolil; jaz vsaj sem pri svojem učiteljevanji delal ne samo v 2. razredu, ampak tudi v 3., 4. in 5. razredu v obče vedno po enem in tistem načinu. Le glede načrtovanja pisank je bila izprememba skoro v vsakem razredu. V 1. in 2. razredu so bile vodoravne črke pri pisankah za 1. in 2. razred enake. Toda v 2. razredu sem strogo zahteval tudi pravilne lege. Učencu, kateri je imel pravo lego, nisem dajal posebnih pisank; drugi pa so vsi morali imeti pisanke s prečnicami za lego. To sem terjal tudi od poslednjih v 3. razredu, kjer som jim sicer dajal nekoliko ožje načrtane pisanke. Vender sem pa pisanke s prečnicami nadomestil zopet z navadnimi pri vseh tistih, kateri so svojo lego popravili. V 4. razredu dobivali so včasih, če setn zapazil slabe pisave, učenci še štiri črtaste pisanke, a brez pročnic; a vsem učencem, kateri so imeli slabo lego, dajal sem podkladke s prečnicami za lego, in sicer toliko časa, dokler si niso lege popravili. Četrti razred mi je bil vender navadno tista stopnja, kjer sem dajal učencem tudi za lepopisje enočrtaste pisanke. 5. razred (1. razred meščanskih šol) mi je pa bila zopet tista stopnja, kjer so mi morali učenci na popolnoma čist papir pisati. Je li mogoče? Ne lehko, vsaj še odrasli izurjen pisalec zabrede večkrat, kadar piše na čist papir brez podkladka za črte. Tudi učenci 5. razreda bi pri pisanji na čiste pisanke brodili po papirji tako, da bi bilo groza; ne bi zadeli niti ravnih vrst, niti prave in enakomerne lege. Zato jih je pri pisanji v take čiste pisanke treba podpirati začetkonia s podkladki, na katerih so vodoravne (za vrste) in poševne črte (prečnice za lego). Taki dcbelo natiskani podkladki se vidijo skozi navadni papir in so učencu izvrstna podpora. S pomočjo teh pišejo dobropisci tudi na čist papir lepo, pravilno in okusno. — Še en korak do večje popolnosti bi bil, da se sčasoma opuste podložene prečnice, potem še vodoravnice — in vrhunec lepopisnega uka bi bil, če učenec brez vsake podpore in olajšave na čist papir dobro in .lepo piše. Potrebe v praktičnem življenji sicer tega ne terjajo, ker se srae človek vsikdar podloženih vodoravnic posluževati, a v dobro urejenih šolah lchko učitelj vse poskusi, kar učencem koristiti utegne. Radi tega lehko učitelj pri lepopisji v dobro urejeni, z ne preveč učenci čveteroali peterorazrednico poskusi tudi francosko okroglo pisavo. Ta je sicer predpisana stoprav za 6razrednico, toda učitelj, ki je sam tega pisanja dobro zmožen, lehko oduaeri 1—2 meseca tetn lepira črkam, ki se dandanes tako zelo rabijo, zlasti pri trgovini. Vsaj so peresa za to pisavo malo dražja od navadnih dobrih peres, in za začetno pisanje služijo učencem lehko navadne kvadrirane računske pisanke. Da so se le temeljnih potez teh črk privadili v šoli, že zadostuje; kajti kdor ima veselje. temu se dajo pisanke s predpisi n. pr. Greiner-jeve, in pričete vaje nadaljuje lehko doma. L. I. Knjiga Slovenska V dobah XYI. XYII veka. ¦V. Adain Bohoric je bil v tej dobi četrti pisatelj o slovenščini. Rojen Dolenjec (H. Ungnadischer Unterthan aus Untersteier . . . Pochoritsch), učil se je v "VVittenbergu 1. 1546, kjer je postal Magister philosophiae, podučeval v Krškem v lastni hiši od 1. 1551 sinove dolenjskih grajščakov, prišel 1. 1566 v Ljubljano za ravnatelja stanovnim šolam, ktere je vladal do 1582, kasneje kot nadzornik, deloval v pokoju nekako do leta 1598. Spisal je A. Bohorič: 1) Elementale Labacense cum nomenclatura trium linguarum . . . latina, germanica et sclavonica . . Po tej knjigi in po BCatechesis Sebastiani Crellii slavica" se je podučevalo v omenjeni šoli v prvih razredih (Šaf. 48. 115). 2) Pri sv. Pisma posatnnih knjigah (Jesus Sirah, Sal. Pripuvisti, Pentateuh) sodelavec pomagal je J. Dalraatinu vzlasti pri Bibliji 1. 1584. 3) Ta celi Catehismus, eni Psalmi . . Pejsni . . v' Bitembergi 1584 str. 241-217: BEna druga Otročia Peisain, kadar se z'jutra gori vstane, ali z'večer spat gre, k' naprej petju; svoim otrokom, skuzi A. B. zložena. Se more pejti kakor: Nedaj Oča naš lubi Bug: ali v' leti viži". 4) Arcticae Horulae succisivae de Latino Carniolana Literatura ad latinae linguae analogiam accomodata, unde Moshoviticae, Rutenicae, Polonicae, Boemicae et Lusaticae linguae cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur. Praemittuntur his omnibus tabellae aliquot, Cvrillicam et Glagoliticam, et in his Rutenicam et Moshoviticam Orthographiam continentes. Adami Bohorizh. Rim. 14. Vsaki jazik spoznati hošte Boga . . . Vsaki jezik bode Boga spoznal. Omnis lingua confitebitur Deo . . . "VVitebergae. Anno 1584. To je prva slovnica o novoslovenščini. Na čelu ima rek k Rinilj. 14. pogl. cirilski, glagoliški, slovenski, latinski pa grški. Predgovor je do sinov Štajarskih, Koroških in Kranjskih plemenitnikov (11 listov). Po teni se kaže BOrthographia (Cyrillica, Glagolitica, Latino- Carniolana); Orationis Dominicae synopsis in lingua Cyrillica, Croatica, Polonica, Boemica, Lusatica, Carniolana (1—40); Etymologia (40—178); Syntaxis (1 59); Prosodia et Index (brez stranic)". Prt/meri a) iz slovnice BA.rcticaeHorulae1': V predgovoru kaže v 1. delu od jezika in od jezikov, od Slovanov in od Slovencev, v 2. delu pripoveduje o svoji knjižici. — V pismenosti ima člen (articulus: germanicae linguae prava imitatione). Sklanjatve loči tri po naravnem spolu: I. Ta Oča. II. Ta Mati. III. Tu Pisinu. Skloni so mu latinski. Voc: 0 Oča! Ablativ.: Od tiga Očeta. — Dober; ta Bulši; ta narBulši. — Jest, ti, on. — Glagol mu je v treh spregatvah po sedanjikovih končnicah (— am, — em, — im): I. Jest sekam. II. Jest pišem; pass. boin pečen. III. Jest lubim. — Skladnja je časih res nlatino-carniolana", bolj latinska, manj pristojna slovenščini; takisto nprosodia". — Vmes pri sklanji in spregi pa se nahaja mnogo zgledov, kteri nekoliko nadomestujejo slovar. Tako na pr.: Ajfrar zelotes, navidliv; gnadliv, milostiv; jarmark, sejmen; izvir; petlar, bužec; plemenit, žlahten; sia sna somnus Schlaf; žezel; šrinf cicatrix; štritar, fehtar pugil kampffer; zmišlauc pocta; studenc, zdenc; vertar; antvela mantile Handtzwell; buča plotnica, tiqva cucumis Kiirbs; dečla virgo, divica; elefantova, slonova kust; falshvera krivavera; hiinba astus list; kunšt, vmetelnost; lebunga, gostovanje; misal animus, mens, gemut; prigliha spodoba; priča svidok; štalt species: slobodnost; zmota irunga; stenica; taht, funale Docht, fužel; hotenje, — tlivost libido; kardellu; lajnu; menenje, zdejnje; svojovojlan, prešern; dejem, hotel htel, rekal; kir per crasin pro kateri; zleg ut inusitatum; sem, sim; kakou je človik, takova je besseda; nar nakazaniši nequissimus; dejo dicunt. — Movent quidam comparativos et superlativos in nominativo (lepši-a-e), sed inusitate. — Žal deje Turkom; lesim huc; z' korenom red radicitus; mej templom tar altarjom; z' Bugom; pred ratom coram senatu; skrivsi pred očetom; tovariši; stariši; z' spanjem, se napolnijo z' starim vinom tar z' tolstira bilpretora, z' mečom; da ogledam; delajnjem; tiin očetom; jest sim, si, ie; mi sva, sve, sva; vi sta, ste, sta; ona, e, a sta; siin sekal, sem bil sekal; delajoči, a, e itd. itd. — b) Pesen iz knjige 1. 1584: Ena druga otročia peisam . . skuzi A. B. zložena. nMinila je vže strašna nuč Iz temme je postala luč veseli dan zdaj gori gre Sonce svojo luč resprostre (1). Gori vstani obudi se, Sarce naše predrami se, odspajnja vže oku pusti, odpret se imajo usti. Vzdigujmo Bug h' tebi naš glass, ti Bug resničnu v'slišiš nass, Si vkazal nam prou moliti: Oblubil si nas v'slišati. Oča, Syn, Duh ti večni Bug, v'sveti Trojici en sam Bug, Bug oča stvarnik vseh riči, Ohraniš vse Bug mogoči. 0 Jezu Crist Bug nu človik, Per Oču naš zvest Besednik, Vseh grešnikou si odvetnik, vsiga svita odrešenik. Bug sveti Duh posvečnik naš, Od Očeta, Syna, z'hajaš, u'veri vučiš, terdiš, troštaš, Vbrumi nass vodiš tar pejlaš. Daj Bug, de se ime tvoje svety, tar prou prediguje, Tvoje Krajlestvu k' nam pridi, Volja tvoja se izidi. De kakor sveti Angeli, Taku vsi ludje na Zerali, po tvoji voli živejo, Verni, Brutnni, ostanejo. Kruh vsakdajni daj nam danas, Ti Bug zvestu skarbiš za nas. Daj nam verno Gosposčino, Tudi zvesto sosesčino. Z' bessedo, z' djanjem, z' misaljo, djali smo čez tvojo voljo, Vse grehe Bug odpusti nam, Kakor mi našim dolžnikom (10 . . 11—18). Mesu, svejt, vrag, zli skušnauci, Hudi tar dereči vulcji, Ti vsi čez nas nuč dan reže, Daj muč, de od nas odbeže (19). De kadar nam bo od sod jit, od Tela se Duši ločit: Stuj naoi Bug na strani tedaj, perpelaj nas v' tvoj sveti Raj (20 . . 21—26). Amen recimo vže serčnu, Vsaj smo vslišani risničnu, Poterdi nas Bug v' ti veri K' večnim lebnu nas vse zberi (27)". — Manje poinembe pisatelji so tedaj bili: 1) Janez Tulsčak (Hans Tulschak — Tolschack, vulgo Scherer, Spottname), Slovencem predikant v Ljubljani, vžc nekako od 1.1559 do 1569, dokaj svojeglaven, časib jako marljiv, v pokoj dejan 1. 1589, umrl okoli 1. 1594. Knjiga njegova slovenska: Kersčanske leipe molitve za vse potreibe inu stanuve itd. ponprei v' Bukovskim inu Nemškim jeziki skuzi Janša Habermanna pisane, zdai pak tudi pervič v' Slovensčino stolmačene (skuzi Tulsčaka). V Lublani skuzi J. Mandelca 1579. 12°. 24 str. 131 L. 2) LukežKlinc, sicer neznan, le v knjigi BTa celi Catebismus, eni Psalmi . . Pejsni . . v' Bitembergi 1584" str. 92. imenovan: Cantio illa, De coelo venerat exorcitus Angelorum. Eoa druga Božična Pejssen, od Lukeža Klinca tolmačena: Od nebes prido Angeli Tem Pastirjem so pravili, De enu Ditece mladu, Ležy v' enih Jaslih tešku. Noter v' Mesti Davidovim, Betlehem imenovanim, Kakor je prerokoval nara, Miha, ta sveti Prerok sam. Dejte je Jezus ta Gospud, pravi vsegamogoči Bug, Vsiga Svita Odrešenik, v' Nebu ta pravi pomočnik. Tiga se vesselite vy, De se je Bug spravil z' vami, v' tu vaše messu inu kry, se Stvarnik vseh stvari v'družy. Kaj vam more djat Smert ter Greh, kadar je sam Bug per vas vseh, Naj se serdi Pakal, Hudič, Božji Syn je vaš tovariš. On vas gvišnu nezapusty, Če se hočte najn zanesti, Nadluge bote imeli, Te žnym lahku preterpeli. Zatu kir ste v' žlahti njega, veden zahvalite Boga, njemu samimu dajte čast, zakaj on ima vso oblast. 3) Janez Schweiger, rojen blezo iz Kočevja, evang. predikant v črnomlju, potem 1. 1569 v Ljubljani, kjer umrl 25. fi>br. 1585. — Njegovi ste dve pesni v prej omenjeni knjigi nTa celi Catehismus" itd. 1. 1584 in to str. 258 — 265: a) Ena lepa Duhovna Peissen, katera na kratkira v' sebi deržy vse štuke Karsčanske vere, na katere slejdni Karsčenik more vesselu vmreti inu izveličan biti, zložena skuzi Joannesa Schuuejgerja, inu se more pcjti, kakor je letu zdolaj notiranu, ali kakor: Oča, Syn, Duh. Nebeski Krajl etc. ozgoraj na 32. platu: Hvala Bogu, moj čas je tu, De se imam ločiti:/: Stiga Svita gori v' Nebu, Tam vseh nadlug prost biti. Zatu jest bočem pred Smertjo Sturit duhouno šafft mojo v' Božjim imeni, Amen itd. itd. b) Božična Peissen iz evangelia s. Lukeža na 2. Cap. Johannes Schvvejgerus. V tej viži kakor ozgoraj: Hvalimo my danas Boga etc. str. 95 — 98: Ta Rimski Cesar Augustus, ta je sam zapovedal:/: De bi se šacal ta Svejt vus, nikoger nej pregledal, Vse Jude od svojga doma, Bodi si lih čigar stana, je moral šacan biti. K' letej pervi šacengi, inu veliki Ceringi, je raoral vsaki pryti. Tedaj ta Jožef z' Mario, od Davidove Hiše:/: Svojo Ženo zaročeno, kakor nam Lukež piše: Vlejkel je gori v' Betlehem, pustil se je z' drugim Ludjem, po tej Rimski postavi, Šacan ter pokoren bil, tedaj se je bil dopolnil, Marijn čas ta pravi (2 . . 3—10): 0 Jezus ti vsmileni, kir si en človik rojen:/: Te prossio vsi zvoleni, katerim si oznanjen, Odpri njm vrata nih serca, de per nih tvoja besseda, bo veden prebivala, z' prydom jo poslušali, u' večnim Lebnu te gledali, rekli vsa čast nu hvala. Amen! Učne slike iz zgodovine. (Piše Tone Brezovnik.) Aleksander Veliki. (Aleksander kralj.) (Dalje.) Težek je bil Aleksandru začetek vladanja. Na vseh straneh iznevestili so se po Filipu podjarmljeni narodi; hoteči si zopet samostojnost pridobiti. Pa kot blisk je bil Aleksander tu pa tam ter vsem upornikom pokazal gospodarja. Ko je vse upornike umiril, sklenil je po namenu svojega očeta, udariti na veliko Perzijsko kraljestvo. Dal se je od Grkov izvoliti za vrhovnega poveljnika v tej vojski. V pomladi 1. 334. odrinil je na čelu male pa pogumne čete (35.000 mož) v Azijo. Nikdar več ni svoje domovine videl! Pri mali rekici Granik, trčil je na prvo po številu veliko večjo perzijsko vojsko. Pogumno začne boj, pa skoi'0 bi bil tii svoje življenje zgubil. Dva perzijska poveljnika sta ga po lepi vojaški opravi spoznala ter na-nj skočila. Mej tem ko mu je prvi razklal čelado, je drugi že vzdignil meč, da mu zadene smrtni udarec. V tem trenotku priskoči Klit, eden njegovih poveljnikov, udari po Perzijanu, da sta mu roka in ineč ob enem odletela, med tem ,ko je Aleksander užugal druzoga oasprotnika. Vsled te zmage na Graniku (1. 334.) je Aleksander postal vladar Male Azije. S uavdušeno vojsko hitel je od inesta do mesta, katero se mu ni prostovoljno udalo, vzel je s silo. Na teh potih je prišel tudi v niesto Gordij (v Frigiji, v severo-zahodni Mali Aziji). Tam je bil stari vojaški voz z umetno zavozlanim vozlora. 0 njeni je bilo prorokovanje: Kdor ga razvozla, bo vladar vsi Aziji! Aleksander jo šel čudni vozel ogledat. Ko je videl, da ga ne bo z lepega razvozlal, potegne meč in ga preseka, rekoč: nNikjer ni povedano, kako se mora razvozlati!" *) Bitka pri lsu. Vedno dalje hite, tičil je pri mestu Isu (v Kilikiji) na drugo perzijsko vojsko. Kralj Darij II. sam jej je zapovedoval. Da si je bila perzijka vojska miiogo močnejša (štela je 600.000 mož), premagal jo je Aleksander vender popolnoma. Čez 100.000 Perzijanov je poginilo, iunogo pa jih je bilo ujetih. Cel tabor je prišel v roke zmagovalcev. Darij sam bežal je tako naglo, da je voz, lok in plašč pozabil. Mej ujetimi je bila tudi Darijeva mati, njegova soproga, dve njegovib hčerk in še raladoleten sinek. Ko ti Darijev voz zagledajo, začnejo na glas jokati, misle, do leži kralj raed mrtvimi. Aleksander jih gre tolažit. Ko v spremstvu svojega generala Parmenija stopi v sobo kraljeve rodovme, padc Darijeva mati, ne poznajoč Aleksandra, pred ParmenijeiD, ki je bil lepše oblečen, na koleni. Ko jo Parmenij na to znioto opozori, reče Aleksander prijazno: Nisi se zmotila, Ijuba žena, ne; tudi ta je Aleksander!" Aleksander je nesrečno rodovino potolažil tcr jo zagotovil, da Darij še živi. Ukazal je tudi svojim slugam, da jim morajo streči, kakor se kraljevi rodovini spodobi. Ko je Darij zvedel, kako blago Aleksander z njegovo rodovino ravna, povzdignil je bvaležno roke proti nebu, rekoč: BMogočni bogovi! Ohranite nii moje kraljestvo, da se morem bvaležnega skazati slavnemu dobrotniku. Ce ste pa sklenili mi je vzeti, ne dajto je nikomur, kakor makedonskemu kralju!" Aleksander v E«iptu. Med tem ko je Darij v znotranje svoje dežele bežal, šel je Aleksander za obrežjem sredozemskega morja dalje proti jugu. Kamorkoli je prišel, povsod so se mu podvrgli. Le na morskem otoku ležeči Tir, glavno mesto Fenicije, branil se je trdovratno celih sedem mesecev. Še le ko so Makedonci napravili preko morja nasip, so mesto v naskoku vzeli ter ga pokončali. Ko je to mesto premagal, šel je skozi Palestino in čcz sueško mejinorje v Egipt. Egipčani, že zdavnej s Perzijsko vlado nezadovoljni, vzprejeli so ga kot rešitelja povsodi z največjim veseljera. Nato je šel za reko Nil ter na njegovem ustji položil temelj uovemu mestu, katereinu je po sebi dal ime nAleksandrija.a S tem je dal upornemu mestu Tir srarten udarec, kajti nova Aleksandrija je jela rasti, in kmalu je postala središče svetovne trgovine in središče poznejše grške učenosti in omike. (Dalje pride.) Ukaz ministra za bogočastje in uk s 3. januvarja 1883.1. št. 13456 ex 1882, vsera šolskim oblastnijam, o iiadzorovaiiji iu porabi knjižiiic za učcnce na ljudskili in meščanskih šolali. Z ukazom v dan 12. julija 1875. 1. št. 315 kazalo se je, kako naj se izbirajo knjige za knjižuice na ljudskih in meščanskib šolah in kako naj bi se to nadzorovalo. *) Reč, ki je tako zamotana, da se je skoro ne more rešiti, zovemo še dandanes ,,gordiški vozel", Orijentalno vprašanje je n. pr. za diplomate takov ngordiški vozel". Pis. Treba se mi zdi, da ta ukaz zaradi natančnega izpolnovanja omenjara in učiteljem strogo zapovedujem, da iz knjižnic za učence odstranujejo vse knjige, katere bi žalile spoštovanje do vere, udanost do najvišje vladajoče rodovine, domoljubni čut ali spoštovanje do doraovinskih naredeb. Dolžnost okrajniin šolskiui nadzornikora je, da opazujejo, da se to povelje pri vsaki šoli njihovega nadzorniškega okraja natanko izpolnuje, in deželni šolski nadzorniki naj se pri vsakem nadzorovanji prepričajo, ali je v knjižničnem zapisniku podpisan učitelj, ki je bral knjigo, piedno se je vzprejela v knjižnico, in kateri je odgovoren, je li knjiga sposobna, da jo bero otroci. Kadar se učencem dajejo knjige, mora se ozirati na razmere in potrebe vsakega posameznega otroka, kcr tako in v taki meri skrbno izbrano branje zelo upliva na izobraževanje značaja. Učitelj pa ima tudi dolžnost, da učence napeljuje, kako naj bero in da potem to domače otroško branje prilično dobro porabi pri pouku, posebno pri spisnih vajah, da tako z dobro porabo šolske knjižnice pospešuje svojo vzgojilno nalogo in da potera takem branje dobrib knjig postane samostojno izobraževalno sredstvo njegovim učencetn. Pretresovanje vprašanj: kaj in kako naj učenci bero zunaj šole, ia kako naj se knjižnice za učence kot pospeševalno sredstvo šolskega smotra rabijo, bode dajalo povod, da se bode o tem posvetovalo v okrajnih šolskih zborih. Ali je na Kranjskem uže treba tretje deželne učiteljske konference? V nOesterr. Schulbotu" beremo poročilo o tretji deželni učiteljski konferenci v Šleziji, ter o predmctih, o katerih se je pri tej skupščini obravnavalo in sklepalo, namreč: o domačih nalogah, o uredbi šolskih tiskovin, o knjižnicah za učence, o počitnicah i. t. d. To prav zanimljivo poročilo o važnih obravnavah v tej deželni konferenci daje nam povod, da preuiišljujerao: ali je na Kranjskem letos treba uže deželne učiteljske konference? — in ko bi se deželna učiteljska konferenca morda letos sklicala, kateri predmeti naj bi se vzprcjeli na dnevni red te tretje deželne učit. konference? — Do zdaj ni bilo ravno nujne potrebe, da bi se bila na Kranjskem sklicala uradna učiteljska skupščina; zdaj pa se bolj in bolj kaže potreba za tako uradno učiteljsko zborovanje. Uže same take in enake točke dnevnega reda, kakor so se v Šleziji obravnavale , treba bi bilo, da bi se tudi pri nas kolikor toliko pretresovale. Iinamo pa še druge posebne in važne zadeve, o katerih naj bi se zdaj dogovarjalo in nasvetovalo, da bi se potrebno ukrenilo. Imanio siccr tudi Kranjci uže Mučne načrte" od 1. 1874. in nadrobne Bnavode pri poučevanji" od 1. 1879. V obče se v teh uradnib določilih nahaja res veliko dobrili naukov, nad katerirai se noben pameten šolnik spodtikati ne more; vender se pa nahajajo pri posameznih predmetih določila, s katerimi se dandanes ne morejo vjemati ne vsi Kranjski učitelji, pa tudi ne vsi krajni in okrajni šolski sveti. Take določbe so, recimo, osobito pri številu in prostoiu, ki sta odinerjena na eni strani nemškemu jeziku na slovenskih, na drugi strani pa slovenščina na nemških šolah. Pri jezikih je morda celo pomota pri navodu, kateri se v posnemo priporocuje in predpisuje. Tudi pri druzih predraetih, osobito pri prirodoznanstvu iri pri telovadbi bi bilo z ozirotn na izkušnje preteklih in z ozirom na naše potrcbe in razmere na pravem mestu, da bi se posvetovalo, kakšni navodi naj bi se o teli stvareh dajali Kranjskim učiteljem. Naloga deželne učiteljskc konference bi pa tudi bila, da bi se posvetovala o potrebnih in koristnih slovenskih šolskih knjigah, o knjigah za šolarske in učiteljske knjižnice, o učilih, o žolskih pripravah, o pisankah, risankah i. t. d., kakor je to storila tudi deželna konferenca v Šleziji. Z oziroin na te in še druge dejanske potrebe in z ozirom na to, da bode letos že pet let minolo od zadnje konference, želi Kranjsko učiteljstvo, da bi se ona letos sklicala tretja deželna učiteljska konferenca. To željo izraža učiteljstvo v interesu šolstva, nikakor pa v lastnem; vsaj kake učiteljske koristi niso navadno s takimi skupščinami v nikakoršni zvezi. a3ii©~a©si — ..Praktična metodlka za učitelje in učiteljske pripravnike". Sestavil in založil Ivan Lapajne, ravnatelj meščanskej šoli v Krškem. Cena 80 kr. V Ljubljani. Natisnil Rud. Milic. 1882. Premarljivi naš sotrudnik g. Iv. Lapajne je naše šolsko slovstvo zopet pomnožil s prav spretno knjigo, ki ima to-le zanimljivo vsebino: Predgovor. 0 vrednosti in potrebi praktične metodike v slovenskem jeziku. Opomnje pedagogične, didaktične in metodične. Slovenščina. Zemljepisje. Zgodovina. Prirodoznanstvo. Računstvo. Merstvo. Pisanje. Petje. Telovadba. Največ pri vseh teh predmetih so splošna pravila, splošni in nadrobni učni načrt (za nižjo, srednjo in za višjo stopnjo v ljudski šoli). Prav živo priporočamo to novo praktično slovensko metodiko slovenskemu učiteljstvu in vsem, ki se pečajo z vzgojo in s šolskim poučevanjem. — Najlaglje in najgotovejše sredstro, da muzično branje postane splošna ljudska umetnost, je vpeljevanje in gojenje petja v ljudskih šolah in v pevskih zborih po številikni metodi (Galin-Paris-Cheve). Priliko k tej metodi podajajo sledeča dolica (na prodaj pri g. Milicu): 1. a) Fr. Th. Stahl-ova Singschule nach der Cheve'schen Elementar-Gesanglehre. I. Th. I. H. Cena: 35 vin. = 21 kr. a. v.; ali za prvi začetek: b) Fr. Th. Stah'1-ove Singubungen und Lieder fiir kleine Kinder; cena 20 vin. = 12 kr. a. v. 2. ,,Pevček" ali zbirka lehkih pesmic na podlogi te metode, posnel Gr. Jakelj, cena: 5 kr. 3. Navod o pevskem podučevanji po Cheve-ovi (številikni) nietodi, spisnje Gr. Jakelj v »Cerkvenem Glasbeniku", ki bo obsegal 1—2 tiskani poli v obliki tega časnika kot poseben odtis, ako se nekoliko naročnikov zanj oglasi. Cena mu bo 5—10 kr. Opomba: Prva točka zlasti a) obsega večinoma same teoretične vaje v metodiki in ritmiki; b) pa deloma majhen dcl vaj, deloma ncmške pesmice; torej se a) bolj priporoča, ker obsega celotno teorijo o dur-škali, in ker praktično porabo nadomestuje 2. točka: pevček, ki se priporoča v množno razdelitev mej učence. — ,,Tr_t iu okolica". Zgodovinska. Spisal Matija Sila. Založilo opravništvo nEdinosti". Tiskal Fr. Hvala v Trstu. 1882. Obseg te lične knjižice je: Predgovor. Uvod. Lega mesta Tržaškega in okolice. Zgodovina Trsta: Od najstarejše dobe do Karola Velikega. Od Karola Velikega (803) do združenja z Avstrijo. Od izročenja mesta Avstriji (1382) do razglašenja svobodne luke. Od ustanovljenja svobodne luke 1. 1719 do 1790. Trst za časa francoskih vojsk (1790 — 1815). Od restauracije (1813) do najnovejše dobe (1881). Spominiška listina združenja Trsta z Avstrijo (1382). — Vrsta Tržaških škofov, vladarjev, ces. namestnikov i. t. d. Knjiga je pisana v pravem slovenskem in krščanskem duhu; priporočamo jo tedaj prav živo slovenskemu učiteljstvu in mladini ter sploh vsem prijateljem zgodovine. — Geometrija za nlžje glmnazJje, katero je po dr. Fr. viteza Močnika 19. natisu poslovenil gosp. profesor J. Celestina, potrdilo je ministerstvo kot učno knjigo. Čestitamo! — čebularjeva ..Fizika" je dobila potrjenje od slavnega c. k. ministerstva za bogočastje in uk kot učna knjiga na spodnjih realkah in gimnazijah ter na učiteljiščih. Dobro! — Skladbe Avgusta Armina Lebana, nekako nadaljevanje ..Glasov s Primorja", obsegajoč v I. zvezku 4 moške in 2 mešana zbora, tiskajo se v Ljubljani in se ta mesec pošljejo mcj svet. Prvi zvezek, ki bode stal 25 kr., po pošti 30 kr., razpošljc se nekojim gospodom na ogled. Naročnina naj se pošilja uredniku skladbam, g. Janku Lcbanu, učitelju v Lokvi (Corgnale, via Divača. Klistenland.) Žcleti je, da bi osobito učitelji krepko podpirali to započetje, ker je cena tako nizka, da si vsak lehko delce omisli, fieprav ne bil muzikalen, uže iz rodoljnbnega nagiba! D o p i s i8 Iz Koprskega okraja. V dan 4. februarija t. 1. ob 3. uri popoludne imel je odbor »Slov. učit. društvn za Koprski okraj« v Dolini svojo sejo. Določijo se je, da se občno zborovanje še-le meseca majnika skliče, pa takrat naj bi bil dnevni red obširnejši. Glede društvene knjižnice se sklene, da razun knjižničarja, tudi društveniki pri svojih prijateljih, znancih, knjige pobirajo, in da se naprosi »Čitalnico« v Dolini, da bi privolila društvenikom učit. društva knjige posojevati. Tudi se je govorilo, da bi društvo naprosilo okr. šol. svet za pvivoljenje, da bi ta ali uni učitelj v šoli pri občnih zborovanjih tovarišem dejansko kazal, kako on v svoji šoli poučuje, in potem naj bi se kritičino prijazno pogovarjali o tem, in sledujič določila naj bi se za tisti predmet najboljša metoda, katoro naj bi potem učitelji vabili v svojih šolah. Naprosi se tudi okrajni šolski svet, da bi bili učitelji, tisti četrtek ali nedeljo, ko imajo zborovanje, nadaljevalnega tečaja oproščeni. 0 prvej in drugej točki mislimo pa še obšinieje govoriti v prihodnje. S Štajerskega. (Dalje in konec.) Na učiteljišči v Gradci je bilo 178, v Mariboru 121, na ženskem učiteljišči v Gradci pa 84 gojencev. Zrelostno skušnjo je delalo v Gradci: 44 javnih gojencev in 4 privatisti; v Mariboru: 32 javnih, 6 privatistov, na ženskem učiteljišči v Gradci: 28 javnih, 4 privatistinje. Sposobnostno skušnjo je delalo: 5 moških in 3 ženske kand. za meščanske šole; 92 moških in 52 ženskih kand. za ljudske šole. Tečaj za učiteljice ročnih del imel je v Gradci 29, v Mariboru pa 11 gojenk. Otroških vrtov je bilo 17, s 862 otroci; 3 otroški vrti so bili javni, drugi zasebni. Na 37 aktivnih kmetijskih nadaljevalnih tečujih je bilo 1057 učencev, na 21 aktivnih obrtnijskih nadaljevaluih tečajih pa 1147 učencev. Od 1. septembra 1881 do 31. avgusta 1882.1. se je iz Štajerske dež. šol. zaloge izplačalo: 1. za sistemizirane plače, opravilne doklade in trdne remuneracije 917.553 gold. 66 '/„ kr.; 2. za starostne doklade 60.211 gold. 53'/2 kr.; 3. za remuneracije za čezmcrni opravek pri šolstvu 842 gold. 65 kr.; 4. v podporo ueiteljišča v vrednih in neugodnih razmerah 1070 gold. ; 5. za okr. učit. knjižnice 685 gold. 84 kr.; 6. za uradne okr. učit. konference 3004 gold. 11 ki\; 7. za zakasnele stroške dež. učit. konference 93 gold. 30 ki\; 8. za razne izdatke 1666 gold. 66'/2 kr., skupaj 985.127 gold. 70y2 kr.; za pokojnino se je v ovem času iz štaj. učit. pokojninskega zavoda izplačalo: 1. za učitelje 51.824 gold.; 2. za učiteljske vdove 20.245 gold. 48 kr.; 3. za odgojilne dodatko 4947 gold. 65 kr.; 4. za odprave in pogrebne doklade 5912 gold., 50 kr., skupaj 82.929 gold. 63 kr. D) »Popotnik«. V svoji prvi letošnji številki (10. jan.) prinesel je »Popotnik« sledeče gradivo: Pesen: 0 novem letu 1883. (Zložil Savo Zoran.) — Rodoljubi! (Uredništvo.) — Beseda slovenskim učiteljem. (Zalčan.) — Imenitnost šolskih vrtov v etičnem oziru. — Obravnava borila »Najžlabtnejše dišave«. (K. Pestevšek.) — Metodična razprava kocke. (Velčki.) — Anahrostikon »Popotniku«. (B. Flegerič.) — Dopise: Maribor, iz Dravskega polja (Srečko), iz Celja (M. Kokot), iz Ljutomera (Kovačič), iz Brežic (M.) iz Rogačkega okraja (B, R. N.) — Slovstvo. — Novice in razne stvari. — Preinembe pri učiteljstvu na Štajerskem in Kranjskem. — Listnica. — Izmej člankov dozdeva se mi zanimljiv posebno prvi. Pisatelj opominja v njem uajpreje slovenske učitelje, kako skrb naj imajo, da se mladina priuči čiste književne slovenščine. Na to preide na naše slov. učne pripomočke ter toži kako malo jih imamo in še nam morajo večinoma zalagati tujci v Beči, Gradci i. t. d., ker se naši domači obrtniki in trgovci ne pobrigujejo zato. Mnogo je pri tem, po mnenji pisateljevi, krivo se ve slov. učiteljstvo samo, ker je needino razdeljeno v toliko taborov. Zato pa naj bi se vsa slov. učiteljska društva, vsi slov. učitelji združili, se tesno mej seboj zvezali ter delali po enojuem črteži. Gospod pisatelj piše dalje: »Čujem očitati mi, da sem pozabil »Slov. učit. društva« v Ljubljani. Nikakor ga nisem pozabil, ampak vesel sem, da društvo že imamo, katero je namenjeno biti zastopnikom vseh slov. učiteljev. Ali ravno to se temu najvažnejšemu vseli slov. učit. društev dozdaj še ni posrečilo, kajti če se ne motim, nima ono izvan Kranjske veliko udov in od teh se je lotošnjih občnih zborovanj v Ljubljani udeležilo prav malo. V društvu pa, ki hoče kot prvi zastopnik slov. učiteljstva vzajemno in vspešno delovati, morali bi v istini biti zastopani učitelji vseh slov. pokrajin in sicer v dostojnem številu. Glede tega. združenja se mi zdita dva načina najbolj važna; prvi, da učitelji vseh pokrajin v velikein številu neposredno vstopijo v središčno društvo v Ljubljani, dnigi pa, da se učitelji vsake kronovine mej seboj ožje združijo v veča društva po vzgledu nemških »Landeslelnervereinov«, vsako posamezno učiteljsko društvo je ud temu širjemu in to pošilja svoje zastopnike v središčno družtvo v Iijubljani, ktero bi v tem slučaji moralo prevzeti ualogo staluega odbora« , »Delokrog občni zvezi slov. učiteljev bil bi jako obširen: Po mejsebojnem občevanji seznaniti se s pomanjkljivostmi in potrebarai vsega slovenskcga šolstvu, sporiizumevati se o vzajemnib naporih v celote tikajočih se zadevah, organizovati in po složnpm načrtu razdeljevati delo, pospeševati pomnožitev šolske literature, vzpodbujati in pridobivati mož, obrtnikov in trgovcev na domačih tleh, za izdelovanje in zalaganje učnih srcdstev dobre baže in poštene cene, rabljivemu blagu poskrbeti ministerske aprobacije; pri.večjih stvareh, kakor so n. pr. stenski zomljevidi, potegovati se za vladino dejanstvcno ali vsaj moralično podporo i. t. d. Vzajemno in doslcdno postopanje vzbudilo bi podjetnikov na ponud, ako bi so jim le zngotovilo kupcev. Učiteljska zveza, oziroma nje središčni odbor bi imel tudi skrbeti, kako bi se slovenski utitelji na primeren način seznanili z vsem tem, kar na šolskem polji imamo, iiaj li so šolske knjige ali učna sredstva in pripomočki ali knjige primerne za učiteljske in šolske knjižnice. To bi se utegnilo izvcsti po posebej tiskanih imenikih ali po slov. šolskih listih. Po medsebojui podpori bi se naj na važnejih krajih učiteljske knjižnice preustrojile v stalne zbirke vsakovrstnega šol. blaga, iz katerih bi počasi tii ali tam vzrasla stalua razstava, kakor že eno hnajo ncmški učitelji i. t. d.« Učitelji slovenski! Obistinimo to lepo misel! Tone Brezovnik. Iz Postojiuskega Okraja v 8. dan februvarja. (Refleksije o g. I. Tmnšičeveni govoru.) G. Tomšičev govor, priobčen v slednjih dveh »Tovariševili« brojih, signnio je bil in mora biti vrlo po všeči vsakemu pravemu učitelju. Da bi se ravnali vsi učitelji po pravilih ln na.svetih, ki je podaja tii g. T., brez dvojbe bi zdajci naše učiteljstvo zavzemalo vse drugačno socijalno stopinjo ter imelo po vsem jačjo veljavo, nego jo pa ima — žal! — v istini. Ljudski učitelj more svojo zadovoljnost in srečo imeti le v svojem delokrogu: to je resnica  neovrgljiva! Le kar se strinja z njegovim stanom, le kar ugoja njcgovim namoram : jedino le to naj spada v področje učitoljevega delevanja. Kdor si išče izvan šolo stranskih opravil, ki se ne zlagajo z njegovim poldicern, kdor se drnži raje z drugimi nego pa z učitelji, onpga ne moremo smatrati za resničnega nam tovariša. Moj svojci naj si učitelj izbere pristojnega družtva, mej njimi naj se zabava in razvedruje ter si išče tešila; diugi itak ne razumo njcga gorje iu radost. •— Če uoitelj osamljen preveč zahaja v neučiteljske družbe, mu to njegove avtoritete nikakor ne povspešuje niti mu ne pridobi »populnritete« —, pač pa dostikrat pride še ob to veljavo, ki jo je nedavno še posedoval, ravno po tovaršijah, vzlasti, čo se poprime igre i. dr. Učitelj naj bi bil v vsacem obziru vzglcd Ijudstvu, a kaj naj si misli priprosti narod o učitelju in vzgojniku, če cele noči prebudeva pn igri ter tu zapravlja pičle svoje novce sebi in svojim v škodo, mladini v polnijšaiije, vsemu stanu pa na srainoto?! Po neplemenitem, nedostojnem obnašanji pojedinca zadetaječastin engažovano poštenje vsega stami! — Učitelj, kateri vestno hoče izpolnovati svoje dolžnosti in kojemu je resno mar, da naprcduje v duliu časa, da sg popolni, ima vedno dovolj poslu; ne preostaja mu mnogo časa v potrato in lenarenje. Nekaj pvostega časa pa naj vporabi za okrepljenje svojcga zdravja: pod milim nebom v krasnej prirodi naj se šeta; ondi naj si nasrka novih moči, navdušenja in veselja do živenja; vsaj tisti, ki narave ne opazeva, njo svojstva ne študira, — življenja in njega radosti ne pozna; on le životari, le vegetira. — Lepo in častno je, če učitelj, kakor je omenjal to g. Toinšič v izbornem svojem govoru, tudi literarno deluje, če sodeluje pri kakem domačem časopisu ter se tako uri in vzobrazuje v matcrinščini, katere se je ravno ljudskemu učitelju treba zmirom učiti. Mi slovenski učitelji, vzlasti Kranjski, imamo svoj šolsk list, svojega »Tovariša«. Ta list naj bi kazal, kaj zuioremo po lastnih močeh, naj bi bil glasilo duševne zmožnosti slov. učiteljstva ter oznanevalka naše stanovske kreposti. Žal pa sodelovanje pri »Tov.« ni kaj preživahno, list niti 3kiat na mesec izhajati ne more. In vender bi to lehko se zgodilo, ako bi n. pr. imel v vsacem okraji vsaj jednega rednega dopisovatelja. A g. sodrugi roke križem derže, molčijo in raje le — kritikujejo. — k. — Iz Sllbora. (Zalivala.) Slavni odbor »Narodne šole« v Ljubljani poslal je ubogim učencem tukajšnje šole te-le učiie pripomočke: 100 risank, 12 tablic, 60 pisal, 60 svinunikov, 2 škatljici peres, 40 držal, 18 kosov »radirgumi« in 40 pol pivnpga papirja. Za ta dar se podpisana slavnemu odboru »Narodne šole« v imenu ubogo šolske mladine prav lepo zabvaljujeta. M. Tomc,Fr. Kenda, krajnega solakega svčta predseduik.učitelj in vodja. Od SV. Petra V Ljubljani. V zadnji »Tov.« št. iz »Gor. Logatca« bere se, kakor bi bil jaz kriv nereda v okrajni knjižnici. Prvi dopisnik o tej stvari res ni prav poročal, ko omenja, da ni zapisnika, kajti jaz sem govoril le o zapisniku razposojcnih knjig, katerega mi je pa gospod Kernc pozneje poslal. Po glavnera zapisniku manjkalo je v knjižnici vee knjig, in ker zapisnika o teh knjigah ni bilo, skibelo me je, kje bi bilo te kiijige. Na opominj po okrožnici pa so g. g. učitelji v dan konference (4. dec. m. 1.) prinesli in vinili skoro vse izposojene knjige. Po g. Wiziak-ovi smrti našel sem mej njegovo književno zapuščino poln koš naših knjig. Pokojni g. AViziak je namreč hotel vse knjige, ki so se za uč. knjižnico navočile, sam čitati prej, predno jih je izročil knjižnici. Ker pa ga je smrt prihetela, se je, kakor se kaže, pri njem nekaj knjig pogubilo, kar pa se bode morda, še kako kaj poravnalo. Adamič. Iz Ljlibljane. (Iz seje c. k. deželnega šol. sveta za Kianjsko v dan 28. de cembra 1882. 1.) Kako naj se preskrbnje pouk v branji, pisanji in telovadbi na meščanski šoli v Krškem, naznauja se tukajšnjemu okrajnemu Solskemu svetu. — Za učiteljsko mesto na novo ustanovljeni ljudski šoli v Ledinah, katera se v prihodnjem šolskem letu odpre, določi se tretji plačilni razred, ter se tukajšnjemu gospodu župniku za njegovo zasljužljivo podporo pri zidanji šole izreka zahvalno priznanje. — Na prošnjo nekega ljudskcga učitelja, se temu z dogovorom deželnega odbura vsled naznanila s 26. dec. 1878. 1., št. 6. d. zak. 1879. 1. pripozna primerna pokojnina. — Rcši se pritožba o kazni za šolske zamude. — 0 zidanji neke nove dekliSke šole se potiebno ukreno. — Poročilo girnn. vodstva kot vodstva obrtniške in risarske šole o tej šoli se predlaga višjemu mestu. — Reši se disciplinarna preiskava zoper nekega nadučitelja. — Glede poročila nekega ukrajnega šol. sveta, o sklepu šolskega pouka na neki Ijudski šoli tamkajšnjega šolskega okraja, konec šolskega leta 1881/2., odkažejo se temu primerna vodila. — Dopis c. kr. deželnega predsedstva poroča se primernimi določili nekemu gimn. vodstvu. — Poročilo o pouku slaboumnih otrok v ljudskili šolali na Kranjskem predlaga se višjeum mestu. — Prošnja za priznanje nekega v Zagrebu pridobljenega spričala sposobnosti za ženska ročna dela predlaga se višjemu mestu. — Nekemu učitelju na vadnici prizna se druga, nekemu c. k. gimnazijalnemu profesorju pa peta petletna doklada. — Učiteljsko mesto na ncki ljudski žoli se odda stalno. — Naznanja se letno poročilo o srednjili šolah na Kranjskem za 1. 1881/82. ter se predlaga višjemu mestu. — Poroča in ukrene se potrebno o postavljanji učiteljske službe na tukajšnji c. k. višji realki. — Reši se več prošenj za nagrade in denarne podpore. — (Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta za Kraujsko v dan 18. januvarija t. 1.) Poroča se o dopisih c. k. vlade v Ljubljani in gozdarstvenega in državnih graščin voditeljstev v Gorici, gledd zagotovljenega povračila za zidunje dveh šol v letih 1853. in 1859. pogojno pridobljenili podelituih doneskov. — Naslanjaje se na izrek knuijskega deželnega odbora voli se, da se ljudska šola pti sv. Petru (v Postojinskein šolskem okraji) razširi v dvorazredno v začetku šolskega leta 1884/85, ter se določi zadevna uu. plača. — Poročilo okrajnega šolskega sveta v Kranji, glede iistanovljenja dvorazredne ljudske šole, prcdloži se s primerniin uasvetom kranjskemu deželnemu odboru. — Gospodu župniku in predsedniku okrajnega šolskega sveta v Radovici, iziefie se pohvalno pmnanje, ker je pospeševal zidanje tamkajšnjcga šolskega poslopja. — Eeši se disciplinarna preiskava zoper nekega učitelja. — Poročila o štirih novo spisanih šolskih knjigah predloži.se višjemu mestu. — Gledc pouka o verouku na ponavljavnih šolah dado se okrajnemu šolskemu svetu v Postojini zahtevana določila. — Določi se o oddaji učiteljske službe. — Poročilo okrajnoga šolskega sveta v Logatci, tikajoč se otvorenja privatnega otročjega vrta, predloži se višjemu mestu. — Nekeinu glavnemu učitelju priznala se je četrta petletna doklada. — Dovoli se vpeljevanje poludnevnega puuka v prvcra razredu neke dvorazredne ljudske šole. — Reši se več remuneracij in prošenj za denarno podporo. — Članom c. kr. okrajnih šolskih svetov v Kranjskej za prihodnjo šestletno dobo so izmej duhovskega stniui imenovani naslodnji gg.: za Ljubljano: korar Andrej Zamejec; za okolico lju blj ansko: Andrej Drobnič, dekan v Šmariji; za Kranj: Anton Mežnarec, dekan v Kranji; za Eadovljico: Silvester Keše, dekau v Begunjah; za Karnnik: Janez Oblak, dekan v Kamniku; za Litijo: Jakob Rus, dekan v Šmartinu pri Litiji; za Krško: Eduard Polak, dckan in častni korar v Leskovci; za Rudolfovo: Peter Urh, prošt in dckan v Rudolfovcm; za Črnomclj: Anton Aleš, dekan v Setniči; za Kočevje: Martin Skubic, dekan v Ribnici; za Logatec: Martiu Šlibar, dekan na Vrhniki; za Postojino: Janez Hofstetter, dekan v Postojini. — »Hrvatski uuitelj« piše o tiašem prezgodaj umrlem rojaku prof. Sebastijanu Žepiču, ki je 9. jan. t. 1. umrl v Zagrebu, naslediije vstice: »Z britkostnim srcem in žalostno dušo zabeležujemo veliko izgubo, ki je zudela jedno vzorno obitelj, šolo in literaturo našo. Sebastijan Žepič, profesor kr. gimnazije Zagrebške, umrl je 9. jan. ob 9. uri zvečer po kratkej in težavnej bolezni. Dne 6. jan. je bil še zdrav in vesel v družbi svojih kolegov, kateri so ga vedno z naj- večjo ljubeznijo in največjim spoštovanjem mej se vzprejemali, a za tri dni osupnil nas je glas, da je umrl. Marljiv kakor črv, delal je noč in dan, in nikjer ga nisi videl, kakor kadar je šel v šolo, ali se pa vračal iz šole domov, k.jer se je takoj usedel za mizo in vzel knjigo v roke, da se uči in piše. Delal je neumonio iu je tudi mnogo storil. 54 let, to je prekralka doba, katera bi mogla pokazati toliko plodov, kolikor jih pokazuje Žepičeva starost. Škromen in ponižen ni se nikoli oponašal, ali oni, kateri so ga poznali bliže, čudili so se njegovemu obsežnemu zuanju, posebno v filologiji, bodi si klasičnej ali slavističnoj. Izgleden oče, vzrejal jc skrbno svoje otroke, ali žalost, le dvoje jih je toliko doraslo, da sta s kruhom preskrbljena. Njegovo delovanje literarno in šolsko tako je odlično , da ga je vse, kar ga je poznalo, imcnovalo moža plemcnitega in poštenega značaja, a učitelji, s katcrimi je sodeloval in učenci, katerih je v 28 letih svojega službovanja na stove vzredil, videli so v njein živo pedagogijo. Po rodu Slovenec, preživel je vse svoje življenje v Hivatskej, katero je ljubil kakor ljubi sin svoje starše, in jej posvetil vse svoje dušno blago. Za njim ostaja njegova žalustna sopruga in devetero otrok; ostaja žalujoči učiteljski zbor Zagrebške gimnazije s svojo mladino; ostajajo težko tolažljivi prijatelji. Bodi mu zemljica lehka, a njegovej duši nuj podcli gospod Bog veeiii niir in pokoj!« — Nj. Veličaustvo je uu.semu deželueiuu pndsedniku, piTbliigurudiiemu gospodu /Audrejn Win klc r-ju, podelilo red železne krone druge vrste. Slava! — Presvetli cesar podarili so občini Ubeljsko 200 gold. podpore za zidanje šole. — Umrla sta dva vrla šolska prijatelja. Prvi je bil preč. gospod Matija Kulavic, knezošk. duli. svetnik in župnik v Šent-Vidu pri Zatičini, urail na Svečnico (2. febr.) t. 1., star 52 let. Koliko je ta blagi mož storil za ljudsko šolo v Šont-Vidu in kako zvesto je deloval sploh kot prejšnji okrajni šolski nadzornik za pravi napredek naših ljudskih šol, vedo le tisti, ki so ž njim občevali. Njegov sporain bode vedno živel raed nami! — Drugi vrli mož bil je prefi. gospod Matija Štrucelj, dekau in župnik v Trnovem , ki je umil 5. t. m., velik prijatelj ljudskim šolam in učiteljem, kakeršnih zdaj ni ravno veliko. Blag spomin bodi obema! a __ _a o t erosti. — O statlstikl avstrijskega šolstva. Jako zanimivo data o statistiki avstrijskega šolstva tekom šolskega leta 1880/81. podaja nam pedagogijski list: ,,Fr. piid. Blatter". — Po tem takem je bilo omenjeno leto 15479 ljudskih šol. Tem se prištcva še 3G4 sol, iu sicer v Galiciji 157 šol, ki so sicer sistemizirane, a še ne otvorjene, 28 ekspositur iu 179 šol za silo. Od tega skupnega števila bilo je 314 meščanskih šol, in sicer 203 osemrazrednih iu 111 trirazmlnih. Ljudskih šol bilo jc tedaj 15165. Glede števila razredov pa jih je bilo: 8718 jednorazrednie, 3489 dvorazrednic, 1289 trirazrednic, 878 čveterorazrednic, 570 petrazrednic, 160 šestrazrednic, 42 sedemrazrednic in 19 osemrazrednic. Poleg občnih ljudskih šol bilo je tudi 914 privatnih ljudskih šol. Pravico javnosti imelo jih je 421, 490 pa ne. Učni jezik je bil: na 6797 šolah nemški, na 3929 šolah češki, na 1166 šolah poljski, na 1053 šolah rutenski, na 42 7 šolah slovenski, na 822 šolah vlaški, na 281 šolah srbohrvatski, na 45 šolah romnnski, na 3 šolah madjarski iu na 956 šolah mešani. Celodnevni pouk imelo je 10.960 šol, poludncvni pa 4387 šol; deloma celo- deloma poludnevni poduk je bil na 132 šolah. Število za šolo ugodnih otrok znašalo jo tisto leto 286.815; od tch obiskovalo je javne ljudske šole 2,357.228, a zascbne Ijudske šole 80.919, višje šole (ali pa so se doma podučevali (obiskovalo je 49.349 otrok. Vse šolc obisknje tedaj 2,487.496 otrok in 376.319 ali okroglo, tretinja milijona otrok vzraste v Avstriji še vedno brez vzgoje. — Štcvilo osobja, ki podučujc na javnih ljudskih šolah, znaša 48.441; od teh je učiteljev, katerim so všteti tudi učitelji veronauka 38964, a učiteljic, kojim so vštete tudi učiteljice za ročna dela, 9747. Veronauk poučuje zdaj 10.800 katehetov. — i- — — Plača učiteljem verouka na srednjih in ljudskih šolah bode se uredila po načrtu, ki ga je ministerstvo za uk in bogočastje izdalo in izročilo v posvetovanje državnemu zboru. — Slovenskl Jezlk v brambovski oflclrskl šoll ua Dunaji. V tcj šoli se kadetje poučujejo v laikem, češkem, poljskcm in tudi v slovenskem jcziku. Uredjeno je tako, da kdor je zmožen uže od doma enega teh jczikov, mora se učiti šc enega izinej ostalih treh. Učitelj slovenščine na imenovani šoli je naš rojak in sotrudnik ljudski učitelj in lajtenant gosp. Jos. Ciperle. — Odlikovauje. Gospod A n d r. D r a š č e k , učitelj v Vertojbi (na Goriškem), dobil je od Nj. Voličanstva presvetlega cesarja srebrni križec s krono za zasluge. Čestitamo! — Lep vzgled. Severo-amerikanska zvezna vlada dela na to, da se za domače uovine poštarina popolnem odpravi, a to zaradi tega, ker se imajo novine sinatrati kot prosvetno sredstvo, in za razširjanje znanstcv nc sme plačcvati davek. — Pa reci kdo, da Amerikanci ne napredujejo! — Koliko troši DunaJ na svoje šole. V proračuuu za dunajsko šolstvo odobrili so se sledeči postavki: Za srednje šole 317.880 gold., za ljudske šole, mcščanske šole, pedagogij, obrtne šole in druge 2,777.920 gold., — v vscm skupaj: 3,095.800 gold. — Predolgo sedenje. 0 predolgem sedenji piše sloveči Chirurg prof. Nussbaum v Monakovcm v svojem nedavno izišlem spisu nKlcine Hausapotheke" to le: ;,Ako ima mladina polcg sedaujega prekomernega dušnega napenjanja še slabo hrano, gotova posledica je, da bode kmalu začelo njeno zdravje pešati. Jaz sem se sam na svoje oči prepričal, da otroci duševno in telesno hirajo, največ zaradi tega, kor predolgo sedijo v šoli ter se potlcj še doma dolgo uče po noči, ako hočejo, da zadoste solskim ualogam. Zelo sc moti tisti, kdor misli, da se otrok mnogo več nauči v osmih dnevnih urah, kakor pa v štirih urah na dan. Mogoče, da bi to,tudi res bilo le pri nekaterih posebno razvitih otrocih, ali večina srcdnje razvitih otrok oslabi na tclesu in nmu s predolzim in prenapetim učenjem: Jaz sem videl, da se otroci v osmej uri šolskega pouka sem iu tja ogledujojo, predno odgovore na dano jim vprašanjc, a v prvej uri odgovore takoj, kar jib učitelj vpraša. Prenapetnost možgau, bledo lice, tcmne oči, kratkovidnost, upognjenost, bolečine v glavi, kri iz nosa in druge bolezni, dobro vemo mi zdravniki, da so nasledek prevelikega dušnega natezanja. Telovadba, da-si je koristna, ne more tukaj prav nič pomagati. Mislilo se je, da ojačevanje mišic s telovadbo pripomore možganom, ki so s krvjo prenapolneni, ali izkušnje uče, da se prcnapeti možgani ne dado zboljšati z ojačevanjem mišic. »Hrvat. učiUlj." — B-inlstra uka so otrocl v Parizu kepali. 26. m. m. je v Parizu prvikrat sneg padel, in 200—300 učeucev je čakalo pred šolo (Lycee Louis le Grand) in so se bavili s kepanjem. Kdor je prišel mimo, je bil okepan. Pripelje se mimo tudi kočija, in mladina kepa voznika. Voznik stopi z voza, in hoče paglavce z bičem naguati. Odpre se kočija, in iz nje stopi star gospod, ter hoče posvariti razuzdano mladino. A kepe so se usule nanj. ,,Jaz som nrinister uka", oglasi se gospod. Zdaj ga še le začnejo prav kcpati; vcnder k sreči se odpro vrata šolska, in mladina odide v šolo. Minister se potem oglasi pri ccnsorji in reče nevoljno: ,,Čestitam vam do lcpe vzgoje vaših učencev!" Drugo si lehko mislimo. ,,Slov.u ltazpisi učiteljskih služeb. Na Koroškem. Služba šolskega voditelja v Škofičah (Schiefling) s 500 gold. letne plače, s stanovanjem in s službeno doklado, pri c. k. okr. šolskem svetu v Wolfsbergu do 15. t. m. — Uč. ali poduč. služba na trirazrednici v Kloštru (Griffen), 3. plač. red, pri c. k. okr. šolskom svetu v Velikovcu (VOlkermarkt) do 25. t. m. Premenibe pri učiteljstvu. Na Kraiijskem. Za trdno so postavljeni: g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanski šoli v Krškera, — gosp. Anton Lapajne na 3. uč. službi v Ribnici, — gospodič. Marija Aringer, zač. učiteljica vGorenjem Logatci, in Frauce Trošt, zač. učitelj v Podragi. — G. Jakob Koželj, učitelj v Ajdovščini, dobil je uč. službo v Dvoru pri Žužemberku. — Gospodič. J. Piš, izpr. uč. pripravnica, namestuje učitelja v Blagovici. Listnica uredništva.Na vprašanje, komu naj se pošilja letnina za BSlov. učiteljsko društvo", odgovarjamo, da blagajniku tega društva, t. j. g. Iv. Tomšiču, učitclju na c. k. vadnici in uredniku nVrtca" v Ljubljani. Društvu more po pravilfh pristopiti vsak neoporečen državljan, vender so pravi udje tega društva učitelji iu učiteljice; neučitclji so podporni udje. Vsak društvenik plačuje na leto 1 gold. — G. Fr. G. pri Z. M.: Hvala za dopis! Prilično več v listu. — G. P. R. v P.: Prejeli; pride drugo. — G. P. v P.: Prcpira se bojimo. Bodimo složui!