PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini /1 t i» Abb. postale I gruppo “ JLUU lil’ Leto XXX. Št. 20 (8726) TRST, četrtek, 24. januarja 197'4 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MOROVO POROČILO SENATM ZUNANJEPOLITIČNI^ KOMISU^ Italija zahteva umik izraelskih čet z vseh arabskih zasedenih ozemelj Zunanji minister potrdil načelo o prepovedi priključitve tujega ozemlja s silo - Poudarek tudi na vprašanju Palestincev - Vloga Evrope RIM, 23. — Zunanji minister Moro je v senatni komisiji Ra zunanje zadeve podal dolgo izjavo o sedanjem mednarodnem položaju s posebnim poudarkom na bližnjevzhodni krizi *n na odnosih z arabskimi državami. Gre za izjavo, ki sta J0 v bistvu napovedala arabska «petrolejska ministra» Jama-in Abdessalam med nedavnim obiskom v Rimu in ki naj ni bila osnova za nadaljnje odnose med Italijo in arabskimi tožavami V bistvu pomeni Morov poseg formalizacijo stali-s katerim sta bila arabska ministra že seznanjena. Glavna novost — če sploh lahko govorimo o neki novosti — je v sprejemanju francoske verzije znane resolucije varnostnega sve-« OZN, ki zahteva umik izraelskih čet z «vseh» zasedenih oze-nielj, z razliko od angleške verzije, ki generično govori o arabskem ozemlju in ki je dala po- y?d za različne interpretacije. K°t je znano, je Italija veno-nier podpirala načela, vsebovane v resoluciji varnostnega svete, tokrat pa je Moro jasno po-'tedal, da je Italija tudi za u-niik izraelskih čet z vseh arabskih ozemelj, ki so jih Izraelci tesedii po šestdnevni vojni leta 1967. Moro je v svoji izjavi v zunanjepolitični komisiji senata z zadovoljstvom pozdravil sporazum o razmiku čet ob Sueškem prekopu, češ da utrjuje premirje in odpira konkretno mirovno perspektivo. Potem ko je izrekel priznanje učinkovitemu posredovanju ameriškega državnega sekretarja Kissingerja, je Moro u-gotovil, da so številna vprašanja se vedno odptra in da bo pot do miru še dolga in težavna. Zunanji minister je zavrnil očitke, da je italijanska vlada ostala pasivna ob zadnjih dogodkih na Bližnjem vzhodu. V tej zvezi je navedel številne stike z arabskimi zastopniki tako v Rimu, kot v New Yorku in Kopenhagnu, ter misije odposlancev italijanske vlade v Siriji, Iraku in Saudovi Arabiji. Po drugi strani pa je Moro ugotovil, da niti Italija, niti druge evropske države niso mogle dosti storiti saj je *lll|||||l||nim||||||||m|||||||||||||||||||||||I|||||m|||um||||(|nn|||||||||,|n,|,,,,,,,|,m,,in|l,||l||||l|l||||||ui|| POROČILO ZUNANJEGA MINISTRA SFRJ V SKUPŠČINI Minic o nevarni krizi v mednarodnih odnosih Jugoslavija predlaga čimprejšnje sklicanje zase-danja zunanjih ministrov neuvrščenih držav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Podpredsednik Rveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je danes na skupni seji sveta narodov in družbeno političnega sveta v zvezni skupščini govoril o razvoju mednarodnega po-ložaja, posebno gospodarskega, in prikazal poglede, stališča in dejavnost Jugoslavije v reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj. Kriza na Bližnjem vzhodu, ki se je zaostrila z lanskoletnim oktobrskim oboroženim spopadom, je pokazala, je dejal Minic, da je treba zgraditi nov sistem mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov na osnovi spoštovanja načel neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti narodov in držav in znanih načel aktivne miroljubne koeksistence. Za mednarodni položaj je značilno, da je prišlo do popuščanja in pogajanj. Gre za širok pro-?es. za katerega se je Jugoslavi-ja skupno z neuvrščenimi vedno zavzemala, še za časa hladne voj-ne. Velike sile imajo zaradi svoje vojaške in gospodarske moči veliko odgovornost za mir in stanje svetovnih odnosov, toda same ne rn°rejo zagotoviti trajne rešitve največjih mednarodnih vprašanj. V procesu popuščanja so bili zabeleženi samo začetni pozitivni rezultati, kajti arabske države trpe zaradi posledice izraelske napadalnosti, narodom Indokine pa se odreka pravica do svobode, neodvisnosti in samoopredelitve. V državah v velikem delu Afrike razsajajo kolonialne vojne, izvaja te politika rasizma in apartheida. Mnoge države, ki stremijo po poulični in gospodarski neodvisnosti. So izpostavljene tujim pritiskom, vniešavanju in dominaciji. Vrednost sporazuma v ločitvi sil na Bližnjem vzhodu je odvisna od tesa ali se bo Izrael čim prej u-jnaknil z zasedenih ozemelj in ali bodo uresničene zakonite pravice Arabskega ljudstva Palestine. Vsa-150 zavlačevanje take rešitve s strani Izraela bi pomenilo samo zamrznitev sedanjega stanja, ki bi Vodilo k novi zaostritvi položaja na Bližnjem vzhodu s še nevarnejši te* in nepredvidljivimi posledicami za mir in varnost ne-le na tem Področju, temveč na svetu sploh 'teto je potrebno, da se varnostni svet in glavni tajnik svetovne organizacije neposredno angažirata te boljšo rešitev na Bližnjem vzhodu. Kriza na Bližnjem vzhodu in u-Pnnaba nafte kot gospodarskega in Političnega orožja, posebno povišt-nle cene nafte, so odkrili globoka nasprotja v razvoju svetovnega gospodarstva in mednarodnih gos-P°darskih odnosov. Vse to je na dramatičen način postavilo na po-Vrsje spopad gospodarskih intere-te'J držav v razvoju in razvitih ?f.tev, pojavili so se tudi proble tel med razvitimi državami, kar gospodarske odnose še bolj zapje-te- Odkril se je stvarni položaj gospodarsko visoko razvitih držav, osebno Zahodne Evrope in Japnn-Jr® in njihova odvisnost od ostalih ®tev sveta, predvsem od držav v razvoju. Postalo je jasno, da sodelovanje med razvitimi državami in državami v razvoju ne more več temeljiti na sedanjem sistemu Gospodarskih odnosov, ki obsoja države v razvoju, ki razpolagajo s surovinami, na neenakopraven položaj. Povišanje cene nafte in nekaterih kmetijskih pridelkov je pokazalo, kako ogromnega pomena so nizke in negospodarske cene teh surovin. Povišanje cene nafte in energetska kriza odkrivata, da gre za mnogo večja vprašanja, ki spravljajo v dvom same temelje in strukturo vladajočega sistema gospodarskih odnosov na svetu. Svet je danes na prelomnici: od tega, v katero smer bo šel v reševanju osnovnih vprašanj gospodarskih odnosov, bo v veliki meri odvisno stanje v mednarodnih odnosih in mir na svetu. Energetska kriza je opozorila, da se mednarodna gospodarska vprašanja ne morejo reševati delno, v zaprtih, izoliranih skupinah držav. Jugoslavija je globoko prepričana, da so dozoreli mednarodni pogoji za_ odločnejše skupne napore vseh držav za rešitev teh vprašanj. Če bi v razvitih državah prevladala sila in politika, ki bi branila dosedanje neenakopravne odnose, tedaj bi mednarodni gospodarski odnosi postajali vedno bolj žarišče mednarodnih kriz. Uporaba nafte in drugih primarnih surovin kot gospodarsko in politično sredstvo za dosego upravičenih smotrov vseh neuvrščenih držav dokazuje, da neuvrščene države ne razpolagajo samo z ogromno moralno in politično, temveč tudi z veliko materialno in gospodarsko silo v borbi za uresničenje sprejetih sklepov in ciljev in da ne gre samo za interese neuvrščenih držav v razvoju, temveč tudi za interese razvitih držav in za celotno mednarodno skupnost. Jugoslavija in druge neuvrščene države smatrajo, da bi bilo potrebno sklicati čim prej sestanek koordinacijskega odbora zunanjih ministrov neuvrščenih. Pričakuje se, da bo do tega sestanka, ki naj vzpodbudi organizirane napore neuvrščenih držav za celovito uresničenje sklepov alžirske konference na vrhu, v kratkem prišlo. Položaj na mednarodnem gospodarskem področju prav tako zahteva, da se posebno zasedanje generalne skupščine svetovne organizacije o vprašanjih razvoja in gospodarskega sodelovanja skliče prej, kot je bilo sklenjeno na zadnjem zasedanju. Po mnenju Jugoslavije morajo neuvrščene države čimprej zavzeti svoje stališče za pogajanja o cenah, pogojih trgovine, kreditiranja novih naložb, transporta surovin in primarnih pridelkov. Sedanje spremembe v mednarodnih gospodarskih odnosih so povzročile določene probleme tudi v Jugoslaviji, čeprav v manjši meri, kot v razvitih državah, velikih uvoznicah nafte, naravnega plina in drugih surovin. Jugoslavija vidi rešitev teh vprašanj v pozitivnih spremembah sistema mednarodnih gospodarskih odnosov, za kar se je Jugoslavija skupno z drugimi neuvrščenimi državami in državami v razvoju venomer zavzemala. BOŽO BOŽIČ bil vsak učinkovit poseg nemogoč brez velike gospodarske, politične in vojaške sile. Moro je poudaril, da se je Italija zavzemala predvsem za to, da bi evropska skupnost enotno nastopala v odnosu do bližnjevzhodne krize. V tem pogledu je bila italijanska vlada pobudnica skupne izjave devetih vlad EGS V osrednjem delu svojega posega je Moro poudaril podporo vlade resolucijam OZN o Bližnjem vzhodu. Skliceval se je tudi na izjavo, ki jo je dal v parlamentu že oktobra 1970, po kateri je palestinsko vprašanje politični problem, ki ga ni mogoče spregledati pri ureditvi vprašanj tega področja. Moro je poudaril potrebo po zaščiti nacionalnih pravic palestinskega ljudstva, ki mu mora biti dana možnost, da samo odloča o lastni usod. Gre seveda za težavno vprašanje — je dodal minister — glede katerega ni nit; v samem arabskem svetu enotnega stališča. Moro je tudi podčrtal potrebo po mirnem sožitju med Izraelom in a-rabskimj državami v varnih in priznanih mejah, z jamstvi za njihovo varnost kot neodvisnih držav. To prepričanje se je utrdilo tudi v arabskem svetu, zaradi česar obstajajo pogoji za mir ter se ponuja ugodna priložnost, ki je Izrael ne sme zamuditi. Priznanje in gotovost življenja v varnih in priznanih mejah pa imata prav gotovo svojo ceno, je nadaljeval minister Moro. Resolucija štev. 242 prepoveduje priključitev tujih ozemelj s silo in zahteva, naj se Izrael umakne z zasedenih o-zemelj. Za to resolucijo je glasovala seveda tudi Italija skupaj z drugimi 85 državami. To stališče je Italija večkrat poudarila, je dejal Moro, ki je tudi potrdil, da prepoved priključitve ozemelj s silo, per meni, da se mora Izrael umakniti z vseh zasedenih ozemelj. Zunanji minister je omenil različna tolmačenja, do katerih je prišlo zaradi razlik v francoski in angleški formulaciji zahteve o umiku z zasedenega ozemlja, pri tem pa dodal, da je te razlike mogoče rešiti prav ob upoštevanju načela proti priključitvi ozemelj s silo. To stališče pa seveda nikakor ne pomeni — je poudaril Moro — da bi Italija, kot tudi ostale evropske države, ne bila za ohranitev izraelske države in njene integritete, Evropa ima nasprotno dolžnost skrbeti za ohranitev izraelske države, tudi zaradi spomina na temačno preteklost in kot priznanje žrtvam rasne diskriminacije in nacistične represije. Prijateljem Izraela pa je treba istočasno povedati, za kakšno ceno in na kakšen način bo lahko zajamčena varnost Izraela. Moro je nato govoril o tradicionalnih odnosih z arabskimi državami in omenil tudi težave, do katerih je prišlo v odnosih med Italijo in Libilo, ki pa ne smejo preprečiti razvoja tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Govoril je tudi o washingtonski konferenci držav po-trošnic nafte ter potrdil, da se bo Italija udeležila zasedanja. Podčrtal pa je, da sklicanje konference nikakor ne pomeni ustvarjanja bloka držav po-trošnic v kontrapoziciji z državami proizvajalkami, še manj pa zaščito lastnih interesov v škodo tretjih držav. Nasprotno gre za združevanje naporov in razpoložljivih sil. Zunanji minister se je dotaknil tudi vprašanja preskrbe s petrolejem in se zavzel za pogajanja med državami EGS in državami proizvajalkami nafte za zagotovitev stabilne preskrbe po primerni ceni v zameno za tiste oblike gospodarskega sodelovanja z državami proizvajalkami, ki naj bi bile bolj primerne za okrepitev njihovega gospodarskega in industrijskega razvoja. Končno je Moro omenil tudi nedavni vrh v Kopenhagnu, o katerem je dejal, da ni pomenil velikega uspeha, toda niti ne nazadovanja. Devet držav članic EGS je namreč potrdilo svojo voljo, da nadaljuje po poti enotnosti. Na tej poti obstajajo seveda številne težave, med katerimi je Moro omenil monetarni položaj in nedavni sklep Francije, da uvede nihajoči tečaj svoje valute. Izraelci umaknili prve oddelke z zahodne obale Sueškega prekopa TEL AVIV, 23. - V Izraelu so sporočili, da se je umik izraelskih čet z zahodnega brega Sueškega prekopa začel danes, se pravi dva dni pred določenim rokom Ugotavljajo, da mora Izrael rešiti velike probleme z umikom svojih oboroženih sil, saj mora prepeljati na vzhodno obalo prekopa ogromne količine razstreliva in orožja. Na področju mostišča, ki je odrezalo tretjo egiptovsko armado od glavnine, so Izraelci zakopali na tisoče min, ki jih je treba sedaj odstraniti. Kolikor jim to ne bo uspelo, bodo prisotnost min obeležili, kot zahtevajo mednarodne pogodbe. Izraelci so dovolili prehod številnih rešilnih avtov iz Sueza proti Kairu. Vozili so jih egiptovski šoferji, medtem ko so do sedaj vsa vozila morala voziti šoferji mirovnih sil OZN. Izraelski list «Haarec» piše o morebitnem sporazumu s Sirci. Po neuradnih vesteh, naj bi Sirci zahtevali umik Izraelcev za kakih 20 do 30 kilometrov od črte, na kateri so bile izraelske čete 6. oktobra, v trenutku ko je izbruhnila četrta arabsko - izraelska vojna. Izraelci naj bi ta sirski predlog zavrnili, češ da Damasku gre samo za gotove ozemeljske pridobitve. Andreotti v Ugandi RAMPALA, 23. — Posl. Andreotti je prispel danes v Rampalo na petdnevni obisk, med katerim bo podpisal sporazum o tehničnem sodelovanju med Ugando in Italijo. SPOROČILO ODBORNIKA COLONIJA PREDSEDNIKU SKGZ Pristojni organi vztrajajo pri prepovedi pouka slovenščine Široko izražena solidarnost daje beneškim Slovencem in demokratičnim silam zanesljivo osnovo za nadaljevanje boja za dosego vseh narodnostnih pravic Slovenska kulturno - gospodarska zveza sporoča: «Na povabilo je včeraj predsednik SKGZ Boris Race obiskal deželnega odbornika za finance in splošne zadeve Sergia Colonija. Odbornik Coloni je ob tej priliki odgovoril na pismo SKGZ z dne 22. novembra 1973, v katerem je bila izražena zahteva, naj deželna uprava posreduje pri merodajnih oblasteh v zvezi s prepovedjo učenja slovenščine v popoldanskem pouku v Brdu in Teru. Po izjavah odbornika Colonija je deželna uprava posredovala pri videmskem prefektu in šolskem skrbniku in dobila odgovora z navajanjem zgolj formalnih razlogov o nepristojnosti oziroma o nepravilnem postopku v zvezi s sklepom šolskega patronata občine Brdo. Na pripombo predsednika SKGZ, da je treba na ta način odgovor razlagati kot uegativen in je zaradi tega nezadovoljiv, je odbornik Coloni odgovoril, da odgovora ni treba razlagati na povsem tak način in da je prišlo v videmski pokrajini ob tej priliki do določenih premikov v politični sferi, ki bodo ob ugodnejši klimi še vidnejši. SKGZ izraža ob tem svojo zaskrbljenost, da deželnim organom ni uspelo preklicati prepovedi pouče- vanja slovenskega jezika v Beneški Sloveniji, pri čemer se vsiljuje domneva, da se dežela ali ni do kraja zavzela za rešitev tega vprašanja ali pa, da je njena teža v odnosu do osrednjih organov prešibka. Okrog tega vprašanja se je ustvarilo široko solidarnostno soglasje v zahtevi, da se uresničijo osnovne pravice beneških Slovencev, kar daje zanesljivo osnovo samim beneškim Slovencem in vsem demokratičnim silam za nadaljevanje boja za dosego vseh narodnostnih pravic.» Solidarnost z beneškimi Slovenci Slovenska prosvetna zveza Glavni odbor SPZ, zbran na redni seji, dne 23. januarja 1974 v ITosvetnem domu na Proseku se- PO IZJAVAH ZUNANJEGA MINISTRA FEDERACIJE ARABSKIH EMIRATOV SADAT PREDLAGAL UKINITEV EMBARGA NAD UVOZOM ARABSKE NAFTE V ZDA Ukrep naj bi stopil v veljavo takoj po umiku Izraelcev na egiptovski in sirski fronti - Preiskava o delovanju petrolejskih družb - Jobert o f rancosko-ameriških nasprotjih v energetski politiki KUVAJT, 23. — Zunanji minister federacije arabskih emiratov Ahmed Al Svejdi je v svoji današnji izjavi dejal, da je egiptovski predsednik Sadat med svojim zadnjim obiskom v arabskih emiratih predlagal, naj bi ukinili zaporo za izvoz arabskega petroleja v ZDA, kakor hitro se bo zaključila prva faza umika izraelskih čet na egiptovski in sirski fronti. Sadat naj bi ob isti priložnosti zahteval, naj bodo ZDA, po izraelskem umiku, deležne enakega postopka kot Evropa in Japonska. Posledice energetske krize so še vedno povsod precej občutene. Še zlasti živa je polemika o krizi v Združenih državah Amerike. Šest posebnih komisij senata in poslanske zbornice je na delu, da bi proučilo domnevne nerednosti v delovanju velikih petrolejskih družb. Časopisje čedalje bolj odprto obtožuje Nixonovo upravo, da je sodelovala pri ne prav čistih poslih velikih petrolejskih družb, ki so jim vrgli ogromne dobičke. Predstavniki sedem največjih petrolejskih družb so predložili dokumente, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo njihovo delovanje v popolnem skladu z zakoni. Senator Jackson, predsednik komisije ki vodi preiskavo o tej zadevi, je te listine zavrnil in dokazal, da so se dobički petrolejske industrije v prvih devetih mesecih 1973 povečali za skoraj 50 odstotkov, čeprav se je količina petroleja le za malenkost povečala. Očitno je, pravi Jackson, da nekdo plačuje in prav to je treba preprečiti, saj so taki ogromni dobički nedopustni. V poročilu, ki ga je imel pred kongresno komisijo za energijo, je predsednik Nixon dal vrsto predlogov, da bi preprečili posledice krize. Med drugim je zahteval 1,8 milijarde dolarjev za raziskavo in razvoj drugih energetskih virov, da bi ZDA čimprej postale neodvisne. Predlagal je tudi posebno doklado za delavce, ki so zgubili službo, davek na ogromne dobičke petrolejskih družb in še vrsto drugih ukrepov. V svojem poročilu je predsednik Nixon dejal, da se nikakor ne sme dovoliti zasebni industriji, da se obogati na račun potrošnikov. Policijski kordon pred ministrstvom za šolstvo v Rimu med dijaško manifestacijo. Srednješolci in študentje so namreč včeraj stavkali za demokracijo šolskih struktur. Posebno še zahtevajo uvedbo «družbenega samoupravljanja» šol s sodelovanjem šolnikov, staršev, sindikatov in drugih organizacij. (Poročilo na 6. strani) ril zunanji minister federacije a-rabskih emiratov, ki je tudi dejal, Zunanji minister Moro je v senatni komisiji za zunanje zadeve pojasnil stališče italijanske vlade do bližnjevzhodne krize. Dejal j< da je Italija venomer podpirala re solucijo varnostnega sveta OZN, ki zahteva umik Izrcalcev z vseh zasedenih ozemelj. Moro je tudi zavrnil tolmačenje resolucije, češ da predvideva samo umik z «nekaterih» ozemelj, ker je tako tolmačenje v nasprotju z načelom, ki prepoveduje priključitev tujih ozemelj s silo. I Danes popoldne se bo sestala vlada, ki bo končno sprožila pri- i čakovani ukrep o zvišanju pokoj- ; _ DANES nin, družinskih doklad in doklad za brezposelne. Egiptovski predsednik Sadat naj bi med svojim zadnjim obiskom v arabskih državah ob Perzijskem zalivu predlagal, naj ukinejo embargo nad izvozom arabskega petroleja v ZDA, zaradi vloge, ki so jih imele v pogajanjih med Egiptom in Izraelom. O tem je govo- D. Nanut. da bo ukrep po vsej verjetnosti stopil v veljavo po umiku IzraeJ-cev na sirski in egiptovski fronti. V Prosvetnem domu na Proseku se je sinoči sestal glavni odbor Slovenske prosvetne zveze, ki je med drugim izvolil novo predsedstvo. Za predsednika je bil potrjen K. Palčič, ostali člani pred sedstva pa so L Battaino, M. Kravos, S. Rožič, D. Kalc, M. VVal tritsch, S. Valoppi, M. Kapelj, S. Grmek, E. Švab, L. Devetak in Istočasno so uvedli omejitev za izvoz ameriških petrolejskih proizvodov. V zvezi z energetsko krizo je prof. Houthakker objavil v uglednem dnevniku «Wall Street Journal» članek v katerem pravi, da bodo cene petroleja iz držav Bližnjega vzhoda kaj kmalu postale nekonkurenčne. Z drugimi besedami, naj bi izvoz petrolejskih proizvodov iz držav ob Perzijskem zalivu padel na zelo nizko raven če bodo obdržali stvarno ceno 7 dolarjev za sod. V zaključku članka pravi prof Houthakker, da se bodo potrošniki kaj kmalu naučili varčevati z energijo in si ustvarili rezerve. Izvoz petroleja iz arabskih držav naj bi občutno padel v prvih letih prihodnjega desetletja. Nasprotja med Francijo in ZDA so bila danes na dnevnem redu zasedanja francoskega ministrskega svete- Obravnaval jih je zunanji minister Jobert pred svojim odhodom na Bližnji vzhod. Po Joberto-vem mnenju je francoski tisk preveč dramatiziral izjave ameriškega županjega ministra Kissingerja. Politični opazovalci ugotavljajo medtem, da je francoski predlog za sklicanje konference o energiji pod pokroviteljstvom OZN povzročil precej preplaha v ZDA. Ugotavljajo ps, da bi francoski predlog o arabsko,. " evropski konferenci imel več možnosti uspeha, kot predlog o sve-tovm konferenci o energiji, če bi ga Jobert sprožil prej. Kakorkoli ze, prevladuje mnenje, da bo predlog o arabsko - evropski konferenci ena glavnih tem, 0 katerih bo Jobert govoril v prihodnjih dneh v Saudski Arabiji, Kuvajtu in Siriji. Sestanek Mmi-Brežnjev MOSKVA, 23. — Egiptovski zunanji minister Fahmi se je srečal danes z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom, s katerim je imel dve-urni pogovor. Nato s« je sestal tudi z zunanjim ministrom Gromi-kom. Med svojim obiskom v SZ bo Fahmi predvsem poročal Sovjetom o razvoju političnega položaja na Bližnjem vzhodu, še zlasti kar zadeva sporazum med Kairom in Tel Avivom o ločitvi njunih sil na področju Sueškega prekopa. bo ukrep veljal samo za to nedeljo, ali pa tudi za prihodnje. Vsekakor ostane v veljavi omejitev hitrosti na 80 km na uro na navadnih cestah in 100 km na uro na avtocestah. Podoben ukrep so sprejeli tudi v Norveški, kjer bo promet to nedeljo dovoljen, prepovedan pa bo 2. in 3. februarja. Prav včeraj je norveška vlada preklicala racioniranje bencina, ki bi moralo stopiti v veljavo 25. januarja. Seja ZIS BEOGRAD, 3. — Na današnji seji je zvezni izvršni svet sprejel načrt programa antiinflacijske akcije kot sestavnega dela akcijskega programa za izvajanje resolucije zvezne skupščine o osnovah politike družbeno - gospodarskega razvoja v Jugoslaviji v letošnjem letu. Program predvideva vrsto konkretnih ukrepov za preprečevanje rastoče inflacije in za rešitev vprašanj, ki so z njo povezani. znanjem z nepojmljivim ukrepom videmske prefekture in šolskega skrbništva o prepovedi poučevanja slovenskega jezika v pošolskem pouku v Brdu in Teru, izraža vso solidarnost slovenskih prosvetnih društev v Italiji in njihove zveze z beneškimi Slovenci ,ki jim država že več kot sto let krati pravico do šolanja v materinščini, in ogorčeno obsoja to protidemokratično početje oblasti, ki onemogoča razvoj slovenske kulture in njenih značilnosti v Beneški Sloveniji in ki je v nasprotju s človečanskimi pravicami, s členom 6 italijanske ustave o zaščiti jezikovnih manjšin ter s členom 3 statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Obenem se pridružuje zahtevam vseh demokratov, naj pristojni organi takoj prekličejo prepoved, priznajo obstoj Slovencev v Beneški Sloveniji skladno z načeli republiške ustave ter omogočijo njihov vsestranski kulturni, jezikovni, gospodarski in družbeni razvoj. Mladinski krožek Gorica Odbor Mladinskega krožka Gorica izraža svojo popolno solidarnost s Slovenci v Brdu in Teru, katerim sta videmska prefektura in didaktično ravnateljstvo v Humiru ukinila pošolski pouk v slovenskem jeziku. Člani Mladinskega krožka z ogorčenjem sprejemajo tak u-krep šolskih oblasti, ki kršijo pravico do prostega izražanja v materinem jeziku. Goriški mladinci nadalje pozivajo vse demokratične in napredne sile v naši deželi, naj odločno u-krepajo proti takemu početju ter naj si prizadevajo, da bodo tudi Slovenci v videmski pokrajini dobili slovenske šole. Mladinki krožek nadalje solidarizira s prof. Viljemom Cernom, ki je prevzel nalogo poučevanja slovenščine v obeh beneških občinah. Združenje staršev zavoda «Žiga Zois» Odbor združenja staršev Trgovskega tehnič. zavoda «Žiga Zois» v Trstu je na sinočnji seji izrekel Vso solidarnost beneškim Slovencem v zvezi s prepovedjo poučevanja slovenskega jezika v pošolskem pouku na tamkajšnjih šolah. Obenem izraža vse priznanje in pohvalo dijakom, ki so v posebni prireditvi tudi pokazali odločno solidarnost in podporo beneškim bratom. Seja vodstva KPI RIM, 23. — Pod predsedstvom tajnika Berlinguerja se je danes sestalo vodstvo KPI, ki je proučilo politični položaj s posebnim poudarkom na vprašanju referenduma o razporoki. Odobren je bil politični dokument, ki bo objavljen jutri. Danes se je sestalo tudi tajništvo PSDI, ki je razpravljalo o problemih v zvezi z jutrišnjim zasedanjem strankinega vodstva. iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaB Po sporazumu med Bertoldijem in La Malh Danes bo vlada sprožila ukrep o zvišanju pokojnin Pomisleki sindikalne federacije - Zasedanje sveta CGfL V Nizozemski preklicali racioniranje bencina AMSTERDAM, 23. — Medtem ko so v Zahodni Nemčiji zvišali ceno bencina za 25 do 30 lir za liter, so v Nizozemski preklicali racioniranje bencina, ki bo trajalo še samo do 4. februarja. V Nizozemski ugotavljajo, da je razlika med ponudbo in povpraševanjem samo 15 od sto in da je zato racioniranje nepotrebno. V Belgiji so za prihodnjo nedeljo preklicali prepoved prometa motor- j bodočem zasedanju vodstva sindikalnih vozil. Za sedaj še ni jasno, ali ! ne federacije. RIM, 23. — Jutri ob 18. uri se bo sestala vlada, ki bo končno sprožila pričakovani zakonski odlok o povišanju pokojnin, družinskih doklad in doklad za brezposelne in o delni reformi sistema izplačevanja socialnih dajatev. Kot je znano, se je vlada že novembra obvezala, da bo sprožila ta ukrep, vendar je prišlo do .zastoja zaradi spora med ministroma Bertoldijem in La Malfo. Spor je bil rešen včeraj, toda na način, ki vzbuja dvome v sindikalnih organizacijah. Tako je prav danes federacija CGIL, CISL in UIL zahtevala od Bertoldija, naj pojasni vsebino včerajšnjega sporazuma, glede katerega so sindikati zaskrbljeni, ker menda ne odraža sporazuma, ki je bil dose žen med vlado in sindikati. Glede na dejstvo, da bo vlada že jutri sprožila ukrep v tej zvezi, je jasno, da bodo sindikati še enkrat postavljeni pred izvršenim dejstvom. Na sindikalnem področju beležimo danes začetek zasedanja generalnega sveta CGIL, na katerem je imet u-vodno poročilo tajnik Lama. Lama je podčrtal predvsem dve točki: popolno pripravljenost CGIL za uresničitev organske enotnosti z ostalima sindikalnima zvezama in predlog sp'oš-ne 'tavke. Id ga bo CGIL sprožila na Zasedanje senata in poslanske zbornice RIM, 23. — Poslanska zbornica je danes končala razpravo o reformi zakonika o kazenskem postopku. Razpravo je zaključil sam pravosodni minister Zagari, ki je tudi napovedal da bo prve dni februarja odgovoril na poslanska vprašanja v zvezi z «zadevo Spagnuolo». Jutri popoldne se bo začelo proučevanje posameznih členov zakonskega osnutka in spreminjevalnih predlogov. V senatu pa se je začela razprava o zakonskem dekretu za podaljšanje konvencije med državo in RAI-TV za štiri mesece. V tej zvezi je komisija PSI za vprašanja radiotelevizije napovedala predložitev spreminjevalnega predloga za «za-mrznjenje» televizijske reklame. Podoben predlog so sprožili tudi republikanci. RIM, 23. — Podtajnik za zunanje zadeve Granelli je sprejel v Far-nesini švicarskega veleposlanika v Italiji Artura Marcionellija, s katerim se je pogovoril o vprašanjih, ki se tičejo italijanskih delavcev v Švici. V POTRDITEV IZJAV PROF. LONZE SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA PROSEKU Po sklepu občinskega odbora Pomembni sklepi prve seje v Trstu ne bo davčne pomilostitve Finančna sredstva za šole in parke novoizvoljenega odbora SPZ Razdelitev funkcij v novem predsedstvu . Poročila predsednikov društev Pod predsedstvom župana Spac-cinija je tržaški občinski odbor včeraj sklenil, da tržaška občina ne bo oprostila davčnih utaj. Odbor je pri tem upošteval razloge, ki jih je že povedal odbornik za finance in podžupan prof. Lonza predstavnikom združenja trgovcev. Podžupan Lonza je v poročilu odboru navedel, da obstaja vrsta načelnih razlogov za tak sklep. To zahtevajo občinske finance, poleg tega pa gre predvsem za pravilen odnos med tržaškimi davkoplačevalci in občinskim davčnim uradom, ki bi se porušil, če bi uvedli pomilostitev, ki bi pomenila nagrado za one, ki so davke utajili. Na tak način bi se ustvarila posebna privilegirana kategorija davkoplačevalcev, ki jih občina ne bi mogla preganjati. Na predlog odbornika za ekono-mat De Gioie so nato odobrili izdatek 3 milijone lir za nakup materiala in nasadov za vzdrževanje parkov in gred po mestu. Nadaljnje tri milijone lir pa bodo porabili za manjša popravila šol. Odbornik za osebje Vascotto pa Je poročal o nastavitvi treh specializiranih delavcev, ki jih bodo zaposlili pri arheološkem izkopavanju na dvorišču zgodovinskega in umetnostnega muzeja pri Sv. Justu. Komunistični poslanci za deželne televizijske oddaje v slovenščini Komisija poslanske zbornice za prevoze je med razpravo o proračunu za pošte in telekomunikacije odobrila resolucijo komunističnih poslancev Škerka, Paldassari-ja in Scipionija v zvezi s slovenskim televizijskim programom Besedilo resolucije se glasi: «Upoštevajoč bolj ali manj jasne obljube glede realizacije televizijskega programa v slovenskem jeziku za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki pa doslej nis:> bile izpolnjene, zbornica obvezuje vlado, da v najkrajšem možnem času predloži konkreten načrt, ki bo predvideval ustrezno število televizijskih oddaj v slovenskem jeziku v okviru postaje Trst A. Glede na potrebo, da se ustreže pričakovanjem radiotelevizijskih naročnikov slovenskega prebivalstva, ki prebiva v deželi, in obenem zagotovi oddajam visoko kulturno in umetniško raven, je treba nadzorstvo Šentjakobska rajonska konzulta se je sestala 10. in 14. t. m. ter proučila občinski proračun za leto 1974. Konzulta je pooblastila svojega predsednika, da sestavi seznam vseh zahtev, ki bi jih bilo treba vključiti v proračun, o katerem v teh dneh razpravljajo v občinskem svetu in ponovno povabila občinsko upravo, da v bodoče upošteva zahtevo po pravočasni predložitvi konzulti v razpravo se znam tistih dei ki jih nanievava-jo opraviti v omenjenem rajonu. Ker občina tega letos ni naredila, ji je konzulta zato izrekla kritiko. Glede vprašanj, ki zadevajo Sve ti Jakob, je konzulta imela za po trebno, da o najbolj perečih problemih obvesti občinski odbor in ga naprosi, da jih vključi v letos nji proračun Ta dela so: 1. nakup zemljišč za izgradnjo ljudskih stanovanj: 2. okrepitev omrežja javne razsvetljave in asfaltiranje manj prometnih cest, predvsem Ul Zorut-ti. Ul. Orlandini, Ul. d’Alviano, popravilo pločnika v Ul Bàtterà, razsvetljava v ulicah Emo, Marco Polo in San Marco. Popraviti je treba tudi cestišče in pločnike v predoru S. Vito. povečat: število posod za odlaganje nmeti in obnoviti zebraste č”te in druge prometne znake na cestišču; 3. povečanje izditkov za vzdrževanje šolskih poslopij; 4 odstraniti ruševine v Ulicah del Pozzo. Molino a Vento, Rigutti in drugih, kamor meščani odlaga jo odpadke; 5. postavitev čakalnice ob avto bušnem postajališču na križišču Ul Molino a Vento z Ul. Bast'a: 6. izgradnja majhne pokrite tržnice na Trgu Puecher; 7 Uvedba enosmerne vožnje po nekaterih manj prometnih cestah v četverokotniku, ki ga omeju’ejo Ul. S. Marco, Ul. Tacco, Trg sv Jakoba in Ul. dell'Industria in prednostna vožnja po Ul. S Marco; 8. Okrepitev dejavnosti v pro stem času in pošolskega pouka v rikreatoriju «R. Pitteri». Ponovno izvoljeno vodstvo Društva slovenskih upokojencev Včeraj popoldne je bil v Gregor čičevi dvorani letošnji redni občni zbor Društva slovenskih upokojen- nad oddajo poveriti italijanskim državljanom slovenskega jezika, ki jih bodo po demokratičnem postop ku imenovale dežela in druge krajevne ustanove v Furlaniji - Julijski krajini». Avdicija novih pevcev za partizanski pevski zbor Umetniška komisija Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki ji načeluje dirigent Oskar Kjuder, poziva nove pevce, ki se nameravajo vključiti v ansambel, naj se javijo vsak torek in petek od 25. 1. do 15. 2. 1974 v prostorih bazovskega doma, kjer ima tržaški partizanski pevski zbor svoj domicil in kjer bo po rednih vajah tržaškega partizanskega pevskega zbora avdicija novih pevcev. Začeli bomo s študijem novega programa, zato pozivamo nove pevce, naj upoštevajo navedeno. Redne vaje so vsak torek in petek ob 20.30 v bazovskem domu. Deželni odbornik Mauro v Rimu Deželni odbornik za obrtništvo in zadružništvo Mauro je odpotoval v Rim, kjer bo imel vrsto srečanj na ministrstvu za industrijo, trgovino in obrtništvo ter na ministrstvu za delo in socialno skrbstvo. Na prvem ministrstvu bo odbornik Mauro predložil vrsto vprašanj in zahtev v zvezi z obrtništvom in v prvi vrsti za povečanje vloge in dotacije obrtniške blagajne «Artigian-cassa». Na ministrstvu za delo pa bo odbornik imel razgovore v zvezi z zadružništvom. Kot je znano sta za to dejavnost pristojna tako vlada kot deželno odborništvo. Mauro bo tudi predložil, da bi se v prihodnje ministrstvo in dežela bolj pogostoma posvetovala v zvezi z vprašanji, ki nastajajo na tem čedalje pomembnejšem področju. Februarja tečaj za bolničarje Uprava bolnišnic je sporočila, da so ponovno odprli vpisovanja za novi tečaj bolničarske šole, ki se bo pričel 18. februarja letos. Tečaj bo trajal 12 mesecev in se ga lahko udeležijo moški in ženske, ki še ni- čev v Trstu pod vodstvom predsednika Vojka Ferluge. ob navzočnosti nad 50 članov društva. Po branju zapisnika latiskega občnega zbora je sledilo poročilo tajnika Stanka Andolška, iz katerega smo med drugim izvecieli, da je bil odbor zelo delaven m da ima društvo 120 članov. Nato je blagajnik Ivan Mladovan podal blagajniško poročilo in povedal, da nekateri člani še niso plačali članarine, da pa so drugi radi pomagali društveni blagajni, ki izkazuje pozitiven saldo. Pozneje se je izkazalo, da je k temu pripomoglo varčevanje tistih — zlasti požrtvovalnega oredsedni-ka — kj za stroške, ki so jih imeli za opravljene posege, niso zahtevali nobenega plačila, kljub sklepu lanskega občnega zbora, da se podobni stroški poravnajo. Poročilo nadzornega odbora je prebral Jože Cesar ,ki je predlagal razrešnico, katera je bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve. Na predlog prof. Stanislava Kodriča in Draga Pahorja sta bila soglasno vnovič izvoljena doseda nja up”avni in nadzorni odbor, ker je zlastj upravni odbor zelo dobro opravil svoje delo. Člani upravnega odbora so: Vojko Ferluga, Stanko Andolšek, Ivan Mladovan, Miro Prešel, Lelja Sancin, Miroslav Rebula in Vincenc Pauzin, člani nadzornega odbora pa so: Jože Ce sar. Štefan Lovrečič in Alojz Rogelja. Predsednik se je ob začetku in zaključku zbora zahvalil za pomoč Kmečki zvezi in njenemu patronatu INAC, kjer ima DSU svoje začasne p-ostore, prebral je pozdravno pismo SKGZ in povedal, da je namen društva, da bi še letos doseglo status «pravne osebe». Med razpravo so se oglasili tudi Lelja Sancin in Valerija Kocjan cič-špela. Sklenjeno je bilo še: 1. Da se obiščejo oboleli člani društva, ubožnejši pa da se oprostijo plačevanja prispevka za morebitne posege; 2. Da se pritegnejo v članstvo po možnosti vsi slovenski upokojenci, zlasti tisti od INPS. Zbor je zaključil predsednik zahvalo za zaupanje in udeležbo. • Na sedežu Unipol — U.P.T.A. v Miljah (Dantejeva ulica štev, 7/A) bo drevi ob 19.30 i bčni zbor trgovcev in upravljavcev javnih lokalov z milj slega področja. Govorila bosta pred stavnika vsedržavnega vodstva «Con-fesercenti» Miatton in Pisello. so dopolnili 30. leta starosti, ki uživajo vse državljanske pravice in ki so opravili nižjo srednjo šolo. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najpozneje do 18. ure dne 18. februarja. Prošnji je treba priložiti potrdilo o opravljeni nižji srednji šoli. Tečaj sestoji iz 6 ur predavanj na dan in praktičnega dela v bolnišnici. Po prvih dveh mesecih pouka bodo tečajniki prejemali po 40 tisoč lir mesečno. Ob zaključku seminarja bodo vsi tisti, ki bodo uspešno opravili izpit, prejeli diplomo bolničarja. Za vse podrobnejše informacije je na razpolago ravnateljstvo šole za bolničarje v Ul. Stuparich 1 vsak delovnik od 10. ure do 12. ure. • Rajonska konzulta za zahodni Kras se bo sestala drevi ob 20. uri na sedežu (Proseška ul. štev. 220). «Ekološka vojna» se nadaljuje: po prijavi proti Italcementi zaradi uničenja gozda Bazzoni, je vrsta na avtoportu pri Fernetičih. Včeraj je namreč predsednik naturističnega združenja «Libumia» Paolo de Beden naslovil na tržaško preturo prijavo zaradi okvare naravnega okolja, ki so jo zakrivili že v prvi fazi del za novi avto-port pri Fernetičih. De Beden v svoji prijavi ugotavlja, da področje, na katerem gradijo avtoport. ščiti zakon iz leta 1939 o varstvu naravnih lepot. Poleg tega gradijo objekt prav na robu območja, ki bi moralo pripadati «kraškemu rezervatu štev. 3» po Belcijevem zakonu o zaščiti Krasa in so že zasegli 4 hektarje tega rezervata, seveda brez vsakršnega dovoljenja. Vendar pa je najvažnejša ugotovitev naslednja: po pričevanju domačinov so novembra med izravnanjem področja odkrili -tri u.- globoke jame. Kaže, da je ena le-teh bila povezana s podzemskim tokom Timave. Gradbeno podjetje, namesto da bi obvestilo o odkritju 'jamarsko komisijo, ki bi uvedla potrebne ukrepe za ohranitev teh naravnih bogastev, je enostavno zasulo jame z zemljo. Po pričevanju domačinov — nadaljuje de Beden v prijavi — je približno 100 tovornjakov moralo odvreči svoj tovor v brezna, preden so jih zasuli in zravnali s površino. Da je vsaj ena jama bila povezana s Timavo, p« skoro neizpodbitno dokazuje dejstvo, da se je ravno nekaj dni pozneje pojavila v izvirih Timave tako kalna voda, da so se celo pokvarili filtri mestnega vodovoda. Očitno je torej, da je prst, ki so jo vsuli v jame pri Fernetičih, tako onesnažila vodo Timave, da je celo mesto občutilo pomanjkanje vode. Predsednik združenja Liburnia nadaljuje z vrsto ugotovitev o resnosti političnih upraviteljev in zaključuje s predlogom, da bi že zravnano zemljišče pri Fernetičih spremenili v kamping, avtoport pa naj bi zgradili pri Trebčah. Z vrsto ugotovitev in trditev de Bedena se marsikdo ne bo strinjal, vendar pa je v svoji prijavi seznanil javnost z zelo resnim vprašanjem: če so res zasuli tri jame in če je ena od teh bila povezana s Timavo, je to očitni prekršek zakonov o varstvu narave in njenih lepot. Če pa se je voda Timave onesnažila zaradi tega in smo nekaj dni bili prikrajšani za večji del pitne vode, je prekršek mnogo hujši, saj gre za zločin proti zdravju celega mesta. V vsakem primeru izpade dokaj čudno, da je moralo sprožiti postopek zasebno združenje, medtem ko pristojni organi za zaščito zdravstva in oko- Zapadel je rok za prijave za 21. miljski pustni sprevod. Prijavilo se je deset skupin, nadaljnji dve pa bosta sodelovali izven konkurence. Verjetno se bo v prihodnjih dneh prijavilo izven konkurence še več skupin. Iz prijavnih pol je razvidno, da se bo sprevoda udeležilo nad 1.000 mask: alegoričnih vozov bo nekaj desetin, od katerih kakih deset zelo velikih. Sodelovalo bo tudi pet godb na pihala, ki bodo, skupaj z nekaterimi manjšimi ansambli, poživile prireditev. Celotni sprevod, kot tudi priprave posameznih skupin. bo snemala koprska televizija. Pripravljalni odbor, ki mu načeluje občinski odbornik za turizem Donadel, je tudi pripravil bogato ilustrirano publikacijo o dosedanjih sprevodih in predvsem o lanskem, V Prosvetnem domu na Proseku Se je sinoči prvič po občnem zboru sestal ghvni odbor Slovenske prosvetne z. ;e, ki ga sestavljajo odborniki, izvoljeni na občnem zboru ter predsedniki vseh prosvetnih društev — članic SPZ. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev predsedstva SPZ. Dosedanji predsednik Palčič je ob tem po pozdravnem nagovoru seznanil odbornike, ki so se v res zadovoljivem številu udeležili sinočnje seje, s predlogi starega predsedstva. Posebej je poudaril, da je po dosedanji praksi izvolil predsedstvo občni zbor, a je bila tokrat poverjena ta odgovornost glavnemu odboru. Po krajši razpravi je glavni odbor z javnim glasovanjem poveril vodstvo zveze sledečemu predsedstvu: za predsednika je bil potrjen Klavdij Palčič, na podpredsedniška mesta so bili izvoljeni Ija se sploh niso oglasili k besedi. Sekcijski kongres KPI v tovarni Grandi Motori Danes ob 17. uri bo v industrijski coni kongres sekcije KPI «Grandi Motori Trieste», katerega s« bo udeležil deželni tajnik inž. Cuffaro. Tema sestanka bo: «Predlogi komunistov za novo politično vodstvo države, za rešitev krize in za reforme». Kongresa se lahko udeležijo vse demokratične sindikalne in politične sile in vsi delavci tovarne GMT. Smrtne posledice trčenja v tovornjak Prejšnjo noč je umrl 46-letni Antonio Zudech iz Ul. Griinhut 1, ki se je hudo ponesrečil prejšnji ponedeljek. Tistega dne se je proti večeru V nedeljo popoldne so se v Ljudskem domu v Trebčah zbrali člani dveh pomembnih vaških organizacij — pogrebnega društva ter pripravljalnega odbora upravičenih posestnikov, ter pregledali svoje delovanje v preteklem letu. Pogrebno društvo je podporna ustanova, ki so jo v Trebčah ustanovili pred enainštiridesetimi leti z namenom, da bi pomagali vaščanom, ko jih zadene družinska nesreča. Po pozdravnem nagovoru predsednika Evgena Čuka je na nedeljskem občnem zboru podal daljše poročilo o preteklem delovanju tajnik Avguštin Kralj, ki je med drugim prebral tudi obračun. Posebej je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da število članov društva stalno upada. Medtem ko je štelo pred desetimi leti 218 članov, se je število v zadnjem letu skrčilo na 176, kar pomeni, da se mlajši ljudje ne vključujejo več v tovrstno hvalevredno družbeno dejavnost. Po potrditvi dosedanjega odbora pogrebnega društva so se sestali še člani pripravljalnega odbora upravičenih posestnikov ali jusarjev. Glavno poročilo je imel začasni predsednik Avguštin Kralj, ki je se- ki je bil dvajseti in torej jubilejni. Letos so se za sprevod prijavile naslednje skupine (v oklepaju navajamo tematiko, ki so si jo izbrale); Bellezze naturali (A caccia di ...guai), Brivido (La dolce Vienna), Bulli e pupe (Stò mato, mato, mato Carnevai), Lampo (Austerità), Man-drioi (Lui e Lei), Ongia (La sagra dei usei), Più che cisti (W il re), Refolo (Come ai tempi del re Ar-tù chi paga sei sempre tu). Spasimo (La vecchia fattoria) in Trottola (Naso lungo, Orecchi d'asino). Izven konkurence bosta sodelovali skupini «I ultimi arivai» in «I Sanbuchi». Kot vidimo, bo torej tudi letošnji miljski pust zelo razgiban. Jasno je, da so si skupine izbrale dokaj aktualno tematiko, kot je prepoved vožnje in drugi ukrepi za varčevanje z energijo in naraščanje cen. Iris Battaino, kot predstavnica za Beneško Slovenijo, Marko Kravos za tržaško in Saverij Rožič za goriško področje, tajniški mesti sta prevzela Dušan Kalc za tržaško in Marko Waltritsch za goriško področje, za blagajničarko je bila izvoljena Silvana Valoppi, za odbornike pa Mirko Kapelj, Sergij Grmek in Edvin Švab za Tržaško in Leopold Devetak ter Danilo Nanut za Goriško. V drugem delu sinočnje seje glavnega odbora so sledila poročila predsednikov društev o sedanjem delovanju društev ter o načrtih za bodoče delovanje, da bi bodoče predsedstvo na podlagi teh poročil lahko pregledneje načrtovalo in koordiniralo svojo bodočo dejavnost na kulturno — prosvetnem področju. Iz številnih poročil je poleg pregleda dejavnosti posameznih društev, uspehov in te- pel j al z motornim kolesom po Drevoredu Ippodromo, ko pa je privozil na trg pred velesejmom, ni opazil, da je ob pločniku parkiran tovornjak. Silovito je trčil v zadnji del prikolice in obležal nezavesten v mlaki krvi. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilcem Rdečega križa, so mu ugotovili hud udarec v glavo in krvavenje iz ušes. Zato so ga sprejeli v oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Preteklo noč pa je kljub vsemu prizadevanju zdravnikov izdihnil. Posledice nerodnega padca pri izstopanju iz avtobusa Pri izstopanju iz avtobusa je 64-let na poštna uradnica Mafalda Ginotti iz Ul. Boccaccio 20 padla in si zlomila levo zapestje. Bilo je malo pred 8. uro, ko je izstopila iz avtobusa proge štev, 8 na postaji pred Lloydovo palačo. Pri izstopanju se ji je spotaknilo in je nerodno padla na tla. Zlom zapestja se ji bo zacelil v 40 dneh. znanil prisotne z nekaterimi perečimi vprašanji vasi, zlasti z vprašanjem zemljišč. Pri tem je omenil potrebo po ureditvi vprašanja zemljišč onstran meje ter vseh ju-sarskih zemljišč okrog vasi ter naglasil potrebo po ustanovitvi rednega odbora, ki bi ga bilo treba legalizirati in ki bi se korenito lotil reševanja vseh teh vprašanj. Prisotni, ki jih je bilo z razliko od prejšnjih let res lepo število, so se obvezali, da se bodo v doglednem času spet sestali in ustanovili redni odbor. Ob tem so izrazili željo, da bi se tudi reševanja teh vprašanj ne lotevali vedno eni in isti ljudje, tisti, ki jih običajno srečujemo v odborih vseh vaških gospodarskih, kulturnih in športnih organizacij. Med razpravo so se prisotni dotaknili tudi vprašanja regulacijskega načrta ter izrazili željo, da bi občinske oblasti čimprej izvedle tako pričakovane podrobne načrte za Kras. PRI ZDRUŽENJU ITALIJA-ZSSR Drevi na sporedu film «Arzenal» «Arzenal», eden izmed najboljših filmov režiserja Dovženka In sovjetske kinematografije sploh, bo na sporedu drevi ob 18. uri v dvorani Združenja Italija — ZSSR v Ul. Torrebianca štev. 13, prvo nadstropje. Film obravnava civilno vojno v Ukrajini leta 1917. Mesec dni po padcu je priletna ženska umrla V ortopedskem oddelku glavne bolnišnice je včeraj izdihnila 86-letna Maria Antonia Buffolini, ki si je na božični popoldan zlomila desno nogo v stegnu. Priletno žensko, ki je padla v sanatoriju «Pineta» so sprejeli s prognozo okrevanja v treh mesecih, vendar pa so nastopile komplikacije, ki so jo privedle v grob. Z električno žago se je porezal po kolenih Med upravljanjem električne žage se je včeraj zjutraj ranil 48-letni zidar Mario Lozei. žago je upravljal v gradbišču na gornjem delu Ul. Eo-nomea ko je padel tako, la mu je rezilo porezalo koleni. Na srečo rani nista globoki in po mnenju zdmvni-kov kirurškega oddelka glavne bolnišnice bo ozdravel v 10 dneh. žav, s katerimi se to ali ono društvo srečuje, izšlo tudi več konkretnih predlogov, ki jih bo moralo predsedstvo v bodoče nedvomno upoštevati. Posebej so razpravljali o raznih prireditvah ob Prešernovi proslavi, o proslavljanju obletnice kmečkih puntov ter o tradicionalni reviji «Primorska poje», na kateri naj bi letos nastopilo skupno okrog 64 pevskih zborov tostran in onstran meje na kar sedmih ločenih prireditvah. «Dia Nova Gorica 1973» v Slovenskem klubu Večer v Slovenskem klubu je bil to pot zunaj običajnega okvira torkovih prireditev. S tem nikakor nočemo reči, da ni sodil vanj, saj bi lahko trdili prav nasprotno: bil je nekaj novega in prijetno osvežujočega. Vodstvo kluba nam je namreč oskrbelo razstavo barvnih diapozitivov 0’ ki i° bosta organi-zdriiro . uura v okviru športnega bodo aja, ^or- Sklenili so tudi. da naikvi^-edstavndc^ °beh odborov v toria ;1Sem ^asu obiskali provedi-ložm ‘u 11111 dokumentirano obraz-ZUl obe zahtevi. ^•^acija Sveta tropskih občin obiskala deželo nuar^rekk in sredo, 29. in 30. ja-leeai-’ 110 obiskala našo deželo de-Wlia ‘talijanske sekcije Sveta ev-Ijaii “ občin- ki j° bodo sprem-invpj)radstavniki Evrooske banke za ,8Ucije ter Evropskih skupnosti. Vidmf Se bodo sestali v Trstu ‘n dežpu f ne^aterimi odborniki naše ustan0vten s predstavniki krajevnih sedli® ječanje bo 29. januarja na nasleH .dezelnega odbora v Trstu, nbisS^a dne Pa bo delegacija kraji-’? Videm, kjer se bo na po-sedpik- em sedežu sestala s predai oho' P°krajinskih uprav, z župani terln V Furlaniji - Julijski kraji-°rg 8 Predstavniki raznih drugih Glavnjv evropeističnega značaja, bodo n?meu tega zasedanja, ki ga želneBPnredili ob sodelovanju de-stànoop ndborništva za krajevne u-s° oQ ’ bo proučitev problemov, ki notnjj ezani z vlogo krajevnih avto-nostj Pri krepitvi evropske skup- prvi je govoril svetovalec Trauner (PLI), ki je poudaril predvsem potrebo po pospešitvi šolskih gradenj. Sledil je poseg socialdemokrata Vi-taleja, ki je dejal, da je kriza današnje šole pravzaprav kriza metode in zato naglasil pomen ustanovitve šolskih okrožij. Obravnavaj je še druga vprašanja, ki se tičejo šole v Furlaniji. Ermano (PSI) je dejal, da mora dežela najti sredstva, da reši kočljiva šolska vprašanja. Izrazil je nasprotovanje brezplačni podelitvi učbenikov, ki jo je treba nadomestiti s potujočimi knjižnicami. Poudaril pa je tudi nujnost, da javne uprave prevzamejo vse stroške za poučevanje šoloobveznih otrok. Bergomas (KPI), je dejal, da pomeni zagotovitev dviga splošne kulture prebivalstva družbeni napredek. Obravnaval je tudi razna vprašanja v zvezi s strokovno izobrazbo in napovedal, da bo njegova skupina v deželnem svetu predložila s tem v zvezi nekatere predloge. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji, ki bo v sredo ob 9.30. 0 Kmalu po poldnevu so sprejeli s pridržano prognozo v oddelek za oživljanje 27-letnega Giuseppa Martinuz-zija iz Ul, Zandonai 12. Mladenič, ki je invalid, je zaužil večjo količino uspavalnih tablet. Tovarniški sveti v nabrežinski občini vabijo na konferenco Delegati tovarniških svetov papirnice «Timavo» pri Štivanu ter na-brežinskih kamnolomov so se v teh dneh sestali na enotnem sestanku, na katerem so razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za ustanovitev medobčinskega zdravstvenega konzorcija v tržaški pokrajini. V ta namen se je predstavništvo delavcev sestalo tudi z županom občine Devin - Nabrežina Le-gišo, ki jim je zagotovil svoje zanimanje v tem pogledu. V posebnem poročilu, ki u ga s tem v zvezi izdali tovarniški sveti, je med drugim rečeno, da je čim prejšnja ustanovitev zdravstvenega konzorcija v korist vsega prebivalstva. Konzorcij pa se bo moral ukvarjati ne samo z medicino dela, je rečeno v poročilu, temveč tudi z zdravstveno oskrbo na drugih področjih, kot je zdravstvena pomoč otrokom, starejšim ljudem, materam in šolarjem ter dijakom. V ta namen bodo delavski sveti priredili pomembno javno zasedanje, ki bo jutri, 25. januarja ob 18. uri, v prostorih kulturnega krožka «Igo Gruden» v Nabrežini. Na konferenci, na katero so povabili delavstvo ter vse prebivalstvo nabrežinske občine, bodo razpravljali tudi o vprašanjih prevozov, šolstva, otroških jasli in drugem. Zaradi pomembnosti konference tovarniški sveti vabijo k udeležbi tudi predstavnike političnih strank ustavnega loka, predstavnike sindikalnih federacij posameznih kategorij ter predstavnice enotne pokrajinske federacije CGIL, CISL in UIL. SKUPEN BOJ ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH DIJAKOV Med današnjo enodnevno dijaško stavko povorka po mestu in zborovanje na Travniku Dijaki zahtevajo demokracijo v šolah in pravico do učenja iiiiiiiiinimiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiimiifniiiiiiiiiiiiiiHimuiimiiimiiiiiiiiiuiniiiuuiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiimiiu PRETEKLI PETEK V ŠKRUTOVEM Zanimivo predavanje o stikih med slovanskim in romanskim svetom Predaval je priznani glotolog Pellegrini iz Padove Tudi v Gorici 'bi ne s celodnevna stavka dija višjih srednjih šol. Študentje se ob 8.30 zbrali pred tehničnim :dom ITI, od koder bodo v sprevodu krenili o Korzu ter se ustavili na Travm..j, kjer bodo spregovorili predstavniki italijanskih in slovenskih študentov. Včeraj so se dijaki italijanskih in slovenskih šol sestali na skupščinah ter se pogovorili o vzrokih, ki so jih pripravili do stavke. Na skoraj vseh skupščinah, ki so jih sklicali dijaki višjih italijanskih zavodov, bili prisotni predstavniki sindikalnih federacij, ki so podprli boj dijakov ter hkrati poudarili sindikalne zahteve po gospodarskem razvoju, po zaposlovanju, pravici do učenja, uvedbi demokracije v šole, kar naj ima za posledico usmeritev šole k ljudskim potrebam. V razpravi, ki se je sprva sukala okoli poprej navedenih vprašanj, so razpravljali tudi o protifašizmu. Dijaki so izrazili svojo solidarnost s študenti, ki so se iz Grčije in Španije zatekli v našo deželo. Skupščine nekaterih zavodov so s tem v zvezi izglasovale resolucijo, s katero se obvezujejo tudi stvarno pomagati žrtvam fašističnih režimov. Spomnili so se tudi dijaka Roberta Franceschija ki je umrl nasilne smrti. Dijaškim skupščinam so sporočili svojo podporo tovarniški svet Safog, Giulia in Tecfriuli. Z današnjo stavko bodo dijaki zlasti opozorili na nevzdržno stanje prevozov, vprašanje, ki se ga pristojni organi še vedno niso lotili. 0-pozorili pa bodo tudi na vprašanja delovanja medšolskega odbora, o katerem ministrstvo še ni povedalo svojega stališča, čeprav je rok za odgovor zapadel že pred tednom. ^ deželna komisija 0 šolskih vprašanjih ia stauj 86 '’e Ponovno sestala tret- ?adalievni0de8e na komisija, ki je „ . , razpisala poaooen nuf ‘Jaši Predavanje o slovansko - romanskih stikih, ki je bilo v petek, 18. januarja v Škratovem, kot četrto predavanje Benečanskih kulturnih dnevov, je privabilo izredno veliko število ljudi iz same Benečije ter iz drugih krajev naše dežele. Da je bilo to predavanje še bolje obiskano kot dosedanja, gre po eni strani zasluga tematiki, ki ni bila več tako ozko specialistična kot pri dosedanjih, bolj ali manj dialektoloških predavanjih, kot tudi predavatelju, prof. G. B. Pellegrini ju. rednemu profesorju za gloto-logijo m univerzi v Padovi, ki je daleč naokoli poznan kot strokovnjak za vprašanja tako imenovanih danguages in contact», se pravi jezikov, ki so v medsebojnih stikih. Predavanje z naslovom «Slovansko-romanski stiki, posebno v Beneški Sloveniji» je torej informacije, ki so jih poslušalci dobili v prejšnjih predavanjih, postavilo v širši okvir medsebojnih vplivov med slovanskimi in romanskimi jeziki. Pred predavanjem je, kot običajno, spregovoril odgovorni za študijski center «Nediža», prof. Pavel Petričič, ki je kot vedno predstavil predavatelja poslušalcem in poslušalce predavatelju. Obenem pa je člane in simpatizerje centra seznanil z dvema nadvse pomembnima novicama. Povedal je namreč, da so sodelavci centra na skupnem zborovanju odločili, da se center tudi formalno ustanovi, in temu ustrezno izvolili upravne organe centra, obenem pa je prisotne seznanil z novo akcijo, ki si jo je center zastavil. Gre za razpis natečaja Moja vas», ki naj bi se ga lahko udeležili šoloobvezni otroci s kakršnimkoli spisom v domačem narečju. Pobudo je pohvalil sam videmski šolski skrbnik, vendar so šole v teh krajih že izgubile precej dni pouka zaradi pomanjkanja noriva, tako da se zaradi težav s časom natečaja ne bodo neposredno udeležile. Vsekakor gre za važno pobudo, ki bo gotovo našla od mev med beneško mladino, ki ie bila prikrajšana za tako doživetje takrat, ko je Società Filologica Friulana razpisala podoben natečaj l.a. ki Do/f je na eni izmed prejšnjih j Po Petričičevem uvodu je takoj p dal odbornik Dal Mas. Kot spregovoril prof. Pellegrini. V svo- ■""''»•ii.i.mm,..............................m...................................... to jim je v napoto iihT Rfas kakor samega sebe.. Tako piše na eni Izmed tabel, ki so 'a w!'1 kratkim postavili v okolici Opčin. Napisi so v več jezikih ^tièw tcml le tudi precej slovenskih. Očitno pa to ni pogodu neofa-«rganizacijì Avanguardia Nazionale, ki je premazala napis - ^kim križem In tako pustila svoj pečat tudi na tem mestu jem predavanju je najprej označil območja, na katerih prihaja do stikov med slovanskim in romanskim jezikovnim prostorom. Precej časa se je ustavil pri slovanskih vplivih na romunščino, saj so prav pri Romunih slovanski vplivi prodrli zelo globoko v besedišče, pa tudi v sintakso. Vendar zaradi tega nihče ne postavlja v dvom dejstva, da je romunščina romanski jezik. Nato je prešel k označevanju medsebojnih stikov med slovansko in romansko govorico v Istri in Furlaniji. Ustavil se je pri problemu naselitve Slovencev na področju, kjer danes živijo, ter omenil gg.y.ne povsem razčiščeno mesto v pisanju Pavla Diakona, kjer lahko latinski tresi-debant» razlagamo kot «so se ustavili» ali kot «so. prebivali». Od razlage tega mesta ie namreč odvisno, v katero dobo postavljamo naselitev Slovencev na skrajni zapadni rob današnjega etničnega prostora. Izven dvomov pa je naseljevanje Slovencev v sami Furlaniji za časa oblasti oglejskih patriarhov. Leta 1031 se severno od Palmanove omenja v dokumentih Villa Scla-vorum, na te nekoč slovenske otoke v Furlaniji pa kaže še danes vrsta krajevnih imen, ki so jasnega slovanskega izvora: Corizza, Berda, Bardo, Virco, Glava, Glau-nicco. Dolina. lalmicco (jama). Lonca (loka), Poiana, Patochis ipd. Pa tudi v drugih besedah, predvsem s področja kmetijstva, se kaže vpliv slovenščine: pustota, britola, baba (goba jurček, ki i-ma v beneških narečjih to ime), cervoni is (borovnica, v beneških narečjih čamica). Z druge strani pa je tudi furlanščina vplivala na slovenska narečja v sami Benečiji, česar ni treba posebej dokazovati. Ob koncu se je predavatelj, let je tudi urednik ASLEF (Furlan skega zgodovinskega, lingvističnega in etnografskega atlasa), ustavil pri tem velikem in pomembnem delu, ki hoče zajeti Furlanijo v celoti in upoštevati tudi irugoiezična področja, se pravi slovenska in nemška. Zato so točke, ki jih ta atlas zajema, posejane tudi po slovenskem in nemškem o-zemlju. Poudariti je namreč treba, da se prat v naši deželi, kon!:ret-no v Kanalski dolini, stikajo vse tri velike jezikovne skupine: slovanska, romanska in germanska. To mora seveda upoštevati tudi atlas. Predavanju je sledila tokrat nekoliko krajša diskusija. Nekdo od prisotnih je namreč začel kvazi-znanstveno razlagati, kako se be neški dialekti razlikujejo od ostalih slovenskih narečij, tako da Benečani z večjo lahkoto prebirajo Pravdo kot Matajur. Profesor Pellegrini je v odgovoru poudaril, da vprašanje, ali je neka govorica poseben jezik ali le dialekt nekega jezika, nikakor ni jezikovno, ampak predvsem politično. Če bi na primer republika San Marino proglasila narečje, ki ga tam govorijo, za uradni jezik, bi nenadoma dobili nov romanski jezik. Če je res, da je slovensko jezikovno območje zelo raznoliko in razcepljeno na posamezna narečja, za kar moramo iskati razloge v geografskih in zgodovinskih dejstvih, je vsekakor res, da veljajo iste ugotovitve tudi za italijansko jezikovno območje, saj v Italiji še daleč bila dosežena kaka jezikovna notnost. Tudi s tem odgovorom, kot predavanjem samim, je prof. Pellegrini dokazal svojo znanstveno resnost, resnost, ki je žal ne zmorejo tisti, ki o usodi in pravicah beneških Slovencev dejansko odločajo. Ž. G. V splošni bolnišnici socialistična celica Na sedežu v Gorici so ustanovili socialistično celico v splošni bolnišnici. Na sestanku so bili prisotni vsi člani, ki so izvolili svo-vodilne kadre (Muscolino, Primavera. Marcolini, Capellaro in Antonelli) ter se pogovorili o vprašanjih ustanove, ki se odražajo tu-v družbenem in političnem življenju našega mesta. Pripadniki socialistične celice so zlasti zahtevali takojšnjo spojitev obeh bolnišnic, splošne bolnišnice bolnišnice za jetične bolnike, kar predstavlja pogoj za dosego socialističnega cilja, ki predstavlja bolj organska zdravstvena politika. Na tem sestanku so se soočili še drugimi vprašanji, ki sodijo v okvir zdravstva, kot je na primer vprašanje Zelenega križa, svoj pogled pa so usmerili tudi na splošna družbena vprašanja ter so se službenke v bolnišnici ter o ustanovitvi rajonskih svetov. Delavke iz «Giulie» in KPI so solidarne z dijaki Ob dvodnevni protestni stavki goriških dijakov dne 23. in 24. t.m. je delavski svet tovarne «Giulia» v Gorici izrazil svojo solidarnost z dijaki v borbi. Na svojem posvetu so ugotovili, da so problemi, zaradi katerih so se dijaki odločili za stavko, utemeljeni in aktualni, saj gre za protest proti avtoritarizmu in buržjuskemu paternalizmu v šolah in po tovarnah. Zato delavke te tovarne soglašajo z dijaki v njihovi borbi tako v krajevnem, kakor tudi v vsedržavnem obsegu, ker vidijo v njej borbo proti draginji ter prizadevanje za odpravo sedanje Tudi šolska komisija pri komunistični stranki v Gorici je na svojih zadnjih sejah proučila krizo, ki je zajela višje srednje šole, vključno tudi na Goriškem. Ugotovili so, da se dijaki borijo za svoje pravice pri študiju, za reforme šolskega u-stroja in za spremembo sedanje šolske usmeritve ter za večjo demokratizacijo šole, ki naj zavzame nov pomen v razvoju človeške družbe. KPI podčrtuje važnost skupnih naporov za rešitev problemov šole v okviru splošne borbe za preos- Vprašanje poslancev KPI o ronskem letališču Potniki, ki so v zadnjih mesecih potovali z letališča v Ronkah, so morali večkrat čakati več ur in celo ves dan, da bi lahko vzleteli. Zamudo pri vzletih je namreč večkrat povzročila megla, ki je preprečila, da bi letala normalno o-pravljala potniško službo. Na tem letališču namreč lahko vzletijo in pristanejo letala le takrat, ko seže vidljivost nad 3.000 m daleč. V zvezi s temi neljubimi dogodki so poslanci komunistične partije Menichino, škerk in Lizzerò poslali ministru za prevoze vprašanje, v katerem prosijo ministrstvo naj opremi letališče v Ronkah s posebnimi aparaturami, ki bodo kljub megli, zagotavljale normalen promet. GORIŠKO GLASBENO ŽIVLJENJE Drevi v glasbenem zavodu koncert renesančne glasbe Praški «Symposium Musicum» bo izvajal nedavno odkrite skladbe «Symposium Musicum» iz Prage bo nastopil danes ob 17. uri v dvorani glasbenega zavoda v Ul. O-berdan. Na tem koncertu, ki ga prirejata goriška občinska uprava ter ustanova za kulturne prireditve EMAC, bodo izvajali pred nedavnim odkrita dela Lodovica da Viadana. Glasbeni opus tega umetnika, ki pripada italijanski renesansi, je v bolonjski knjižnici odkril muzikolog Ladislav Vachulka. «Symposium Musicum» je drago-čeno glasbeno besedilo prvič izvajal 18. januarja letos v italijanskem kulturnem zavodu v Pragi, te dni pa ansambel potuje v Rim, kjer bodo njegova izvajanje posneli v studiu italijanske radijske postaje. Inštrumentalni ansambel iz Prage sestavlja osem solistov, ki igrajo na godala, pihala in tolkala. Izvajal bo 18 glasbenih simfonij, ki so poimenovane po italijanskih mestih. Lodovico Grossi da Viadana, ki je njihov avtor, je živel od leta 1564 do 1645. Drevi v Verdiju «Gli indifferenti» Drevi ob 20. uri bodo v Verdijevem gledališču predstavili delo Alberta Moravie «Gli indifferenti». ...................... OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Mladi tatovi obsojeni za krajo avtomobilov v Tržiču in Trbižu Presenetili so jih na Marini Juliji in pred postajo v Gorici Pred okrožnim sodiščem v Gorici so na zadnjem zasedanju imeli več razprav, od katerih pa so zaključili samo dve. V prvem primeru so bili na zatožni klopi trije mlajši Tržačani, ki so bili obtoženi, kraje avtomobila in napada na policista, ki jih je aretiral. Obtoženci so bili 23-letni Fabio Parovel iz Trsta, Ul. Prato 8, 23-letni Sergio Bacci z Lo-nierske ceste 175/2 ter 21Tetni Stel-lib Fajdiga iz Trsta, Ul. Castagneto 99. V obtožnici je navedeno, da so dne 12. avgusta 1971 ukradli na Ulici Cosulich v Tržiču avto fiat 600, last Giancarla Piazze, ki ga je pustil parkiranega na ulici in zaklenjenega. Parovel je poleg tega na policijskem komisariatu razbil šipo na vratih in povzročil telesne poškodbe podčastniku Venieru. Sodišče je spoznalo vse tri za krive ter prisodilo Parovelu in Bacciju (ki je že bil prej kaznovan) po 22 mesecev in 25 dni za- pogovorili o otroških jaslih za u- VČERAJ V TRŽIŠKI LADJEDELiMCI BURJA OVIRALA SPLAVITEV CISTERNE NAI-MATTEINI To je že enajsta petrolejska ladja z nad 200 tisoč ton nosilnosti, ki so jo zgradili v Tržiču Včeraj so v tržiški ladjedelnici se je odrekel temu mestu, za pod- Italcantieri splavili 250.000 - tonsko petrolejsko ladjo NAI - Matteini. Splavitev je otežkočala močna bu-rja, ki je včeraj dopoldne pihala v Tržiškem zalivu. Ob 6. uri so uslužbenci ladjedelnice spustili vodo v dok, kot je bilo predvideno. Ob 9. uri je voda napolnila dok in pol ure kasneje je prispelo v Tržič šest vlačilcev, ki bi morali spraviti ladjo iz doka k pomolu. Zaradi močne burje pa so delo lahko o-pravili šele nekaj pred 12. uro. Turbocisterne NAI Matteini je naročila družba «Navigazione Alta I-talia» iz Genove. Ladja je dolga 348 metrov in široka 52. Na njej je 12 rezervoarjev ob straneh in šest v sredini, lahko pa prevaža 310 tisoč ton petroleja s hitrostjo 16 vozlov. Motor je zgradila družba «Ansaldo Meccanico - Nucleare» iz Genove in ima 32.500 KS. Ladja je najsodobneje opremljena in razpolaga z modernimi napravami za merjenje količne petroleja v rezervoarjih, za gašenje požarov s peno in ima centralizirano napravo za vodenje, kar pomeni, da lahko upravlja ladjo ena sama oseba. Na ladjo bodo namestili tudi sistem «Load on Top» za čiščenje tankov, ki omogoča čiščenje, ne da bi onesnažili morje. V doku, v katerem so doslej gradili ladjo NAI Matteini, bodo v kratkem postavili gredelj za drugo e-nako ladjo, ki bo že 12. cisterna z nad 200.000 ton nosilnosti, ki jo bodo zgradili v tržiški ladjedelnici. Prva velika cisterna, zgrajena v Tržiču, je bila «Caterina M», zadnja pred sedanjo pa «Ritina». ki je v prejšnjem tednu odplula iz Tržiča v Lizbono za zadnja dela v suhem doku. Stano Paulin novi predsednik PD «0. Župančič» V nedeljo zjutraj, dva dni po ob' čnem zboru, se je na društvenem sedežu v Štandrežu sestal v petek izvoljeni odbor prosvetnega društva «Oton Župančič». Predsednik bo odslej Stano Paulin, Danilo Nanut predsednika je bil izvoljen Milovan Lutman, tajniško mesto bo obdržal Aleš Hoban. Gospodarja bosta A-lojz Paškulin in Klavdij Ožbot, za pevski zbor bosta odgovarjala Danilo Nanut Blažonov in Franko Marvin, za dramsko skupino Miloš Tabaj, za mladinski odsek Diego Marvin, za fotofilmski krožek Berto Grendene, za rekreacijo Karel Nanut, za šport pa Ivo Berdon in Devan Briško. V nadzornem odboru sta Franc Lupin in Danilo Nanut. Na seji so tudi v odbor koopti-rali nekaj članov in sicer Vilija Prinčiča (pevski zbor), Olgo Peli-conovo (blagajna) in Stanka Marušiča (nadzorni odbor). Ker je na občnem zboru predsednik Juventine Dino Roner predlagal, da bi imeli društvi svojega opazovalca v drugem odboru je odbor «Otona Župančiča» izvolil Iva Berdona, da zastopa to društvo v odboru športnega društva «Juventina». Novoizvoljeni predsednik Stano Pavlin se je po izvolitvi zahvalil za zaupanje, zahvalil se je bivšemu Danilu Nanutu za, požrtvovalno delo v korist društva v prejšnji dobi in dal nekaj napotkov za nadaljnje delovanje društva. Lažje poškodbe za upokojenca iz Sovodenj Včeraj zjutraj so v goriško bolnišnico sprejeli 77-letnega upokojenca Andreja Gorjupa iz Sovodenj, Ul. Bergomas 12. Gorjup se je ponesrečil na cesti, ki iz štandreža pelje proti Sovodnjam, in sicer pri tovarni Adami, kjer ga je podrl avtomobilist. V bolnišnici bo moral ostati nekaj dni zaradi udarca v prsni koš in verjetnega zloma reber. Na nevrokirurškem oddelku videmske bolnišnice je v torek zjutraj umrla 24-letna gospodinja Clara Soletta iz Ronk. žensko so v ponedeljek prepeljali v videmsko bolnišnico zaradi hudih poškodb, ki jih je dobila, ko je moped, na ka terem se je peljala, trčil v avtomobil. pora ter po 90.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Bacci bo moral poleg tega odsedeti še pogojno kazen svoje prejšnje obsodbe (sicer dve leti zapora) in plačati 135 tisoč lir globe. Obtoženemu Fajdigi so kazen odpustili zaradi njegove mladoletnosti. Omenimo naj še, da je policija vse tri presenetila nekaj ur po tatvini pri gostilni «Allo stallone» na Marini Juliji, kamor so se odpeljali z ukradenim avtomobilom. Branil jih je odv. Maniacco iz Gorice. Pri drugi razpravi pa sta se morala zagovarjati 18-letni Vinko Nagode iz Ljubljane, Rudnik, ter 23-letni Ljubiša Vučkovič iz Male Kr-sne v Srbiji. Po obtožnici sta 14. oktobra lani v Trbižu ukradla avto fiat 500, last Valerija Lusettija, ki ga je upravljala nečakinja Roberta Morandini ter ga za kratek čas pustila parkiranega in zaklenjenega na cesti. Nekaj ur pozneje pa sta iz avta fiat 850, last Giovan-nija Marussdja, odnesla v Gorici razne dokumente, med temi dve prepustnici in dokumente za avto. Avto je bil parkiran pred železniško postajo. Nagode se je poleg tega moral zagovarjati tudi zaradi vožnje avtomobila brez dovoljenja. Pri razpravi je skušal prevzeti vso odgovornost Nagode, ki je dejal, da je ukradel avto sam in brez vednosti Vučkoviča. Ker pa so priče drugače izpovedale, sedišče te izjave ni upoštevalo. Vučkoviča so obsodili na 6 mesecev' zapora, na 50 tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna. Mladoletnega Nagodeta pa so oprostili. Omenimo naj še; da so oba presenetili pri kraji v avtu v Gorici in sta morala v zaporu počakati na sodno razpravo. Zagovarjal ju ;e odvetnik Sergio Kostoris iz Trsta. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Mancuso; sodnika Bassi in Succi; zap. Marra. Cen« živil se stalno višajo Na goriškem županstvu se je spet sestal odbor za ugotavljanje cen prehrambnih proizvodov, ki mu načeluje odbornik za programacijo Fantini in v katerem so zastopniki trgovcev, zadružnikov ter raznih ustanov. Ugotovili so, da so se cene v zadnjem času precej povišale. Testenine stanejo povsod, razen v eni samopostrežni trgovini, 70 lir več za kilogram kot pred časom. Najdejo pa se testenine najbolj znanih tvrdk, manj znanih tovarn pa ni na prodajnih pultih. Zvišala se je tudi cena riža. V trgovinah se občuti pomanjkanje olivnega in semenskega olja, v prodaji so nove znamke semenskega in olivnega o-Ija, ki niso bile podvržene nadzorstvu lanskega julija in jih zato prodajajo po znatno višjih cenah. Zvišala se je cena fižola in krompirja, v nekaterih mesnicah pa so določenim vrstam mesa za malenkost znižali. Zelo so se povišale cene sadja in zelenjave. Analize cen so občinski uslužbenci delali v času od 26. novembra do 5. januarja. Nf nasedajte prodajalcem naprav za metan! Ravnateljstvo občinskega podjetja opozarja meščane, da se te dni javljajo v hišah koristnikov metana zastopniki nekega podjetja, ki ponujajo nekatere naprave, ki naj bi zagotovile varnost (?) za metan in trdijo, da imajo za to dovoljenje občinskega podjetja. To ne odgovarja resnici. Ravnateljstvo o-pozarja meščane, da ni nikomur dalo nikakega dovoljenja. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Attilia Coceani, Michele Sonson, Sabrina Glavina, Federica Cristin, Michele Bonazza, Massimo Persolja. SMRTI: 87-letna upokojenca Maria Gasperi, 70 - letni upokojenec Giuseppe Carnio, 75-letni upokojenec Egidio Martinis. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701. •IUIIIIIIII1U1 uiiniiifiiiulitini, im.................................i PO DOLGOTRAJNI KRIZI Nfl POKRAJINI Jutri ugotavljanje stanja za obnovo leve sredine Sestanek predstavnikov petih strank bo na sedežu PSI Jutri zvečer ob 21. uri se bodo na sedežu PSI v Gorici sestali predstavniki petih strank leve sredine in skušali najti osnovo za nadaljevanje skupne politike. Med temi strankami je namreč pričelo lansko poletje škripati, ker je krščanska demokracija izsilila konservativno politiko v umobolnici, s katero se PSI ni mogla strinjati in je povzročila krizo v pokrajinski upravi. Seveda pa je med partnerji leve sredine še več drugih odprtih vprašanj, med katerimi zavzemajo pomembno mesto tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ne na zadnje razlastitev v Štandrežu, vprašanje slovenskih javnih napisov itd. Na jutrišnjem sestanku predstavnikov strank leve sredine, ki so ga pripravili pokrajinski politični tajniki, bodo skušali ugotoviti pripravljenost posameznih partnerjev za obnovo poprejšnega zavezništva. Skušali bodo ugotoviti, na kakšnih osnovah takšno sodelovanje lahko temelji in katera so najbolj pekoča vprašanja, ki jih še razdvajajo. PSI se zavzema zlasti za obnovo dejavnosti v umobolnici, ki jo je uvedel dr. Basaglia, hkrati pa zagovarjajo ustanovitev temeljnih zdravstvenih konzorcijev, ki bodo zagotavljali zdravstveno preventivo izven bolnišnice. Stranka ima še celo vrsto drugih zahtev in med njimi imenovanje profesorja Semole za pokrajinskega odbornika. Delegacijo PSI na jutrišnjem pre verjanju bo vodil pokrajinski taj nik Semola, v njej pa bosta še dva člana vodstva in sicer Gianluigi Devetag, in Rino Salvini, delegacijo KD bo vodil tajnik Leardi, sestavljali pa jo bodo trije podtajniki stranke, Ginaldi, Angeli! in Saracino, ter trije pokrajinski svetovalci KD: načelnik skupine Gian, njegov namestnik Cosani in tajnik skupine Zorzut. Predstava, ki je izven abonmaja, prikazuje italijansko buržoazijo ob rojevanju fašističnega režima. Odrsko delo je pripravila rimska gledališka skupina «Malinteso», ki je v svojem repertoarju predstavila glavna dela večjih gledaliških avtorjev (Camus, Sartre, Brancati). V glavnih vlogah nastopajo Gianna Piaz, Mario Bussolino. Edda Valente, Mino Bellei, Marcello Tu-sco, Antonia Brancati. Režija, je Mina Belleia, scene in kostumi pa Tonia Rossatija. Danes koncert slovenskih solistov Danes 24. januarja ob 20.30 bo v cerkvi sv. Ignacija na Travnikii koncert priznanih slovenskih solistov, ki bodo izvajali vrsto baročnih in klasičnih skladb svetovnih mojstrov Koncert prireja SKPD «Mirko Filej» v Gorici. Nastopili bodo: Nada Vidmar (sopran), Bogdana Stritar (alt), Ludvik Ličer (tenor) ter Hubert Bergant (orgle). Vsi so že priznani umetniki na opernem ali koncertnem področju. Na sporedu so odlomki iz večjih oratorijev in drugih kantat Johanna Sebastiana Bacha, Georga F. Handla, Stradelle, Beethovna in drugih. Program obsega tudi nekatere solistične orgelske točke skladateljev Liszta, Alaina in Langlaisa. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje šole šivan Trinko» v Gorici obvešča starša ali njihove namestnike, da bo danes, 24. januarja ob 17.30 v šolskih prostorih v Ulici Randaccio 10 roditeljski sestanek. Ravnateljstvo slovenske gimnazij« «Primož Trubar» v Gorici, Ulica Croce, sklicuje roditeljski sestanek staršev in vzgojiteljev. Sestanek bo danes, 24. t.m., ob 18. uri v risalici učiteljišča. Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v soboto, 26. januarja roditeljski sestanek. Sestanek bo v risalici učiteljišča v Ul. Croce 3 ob 17. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vat» Ijei, da se sestanka udeležijo. Predavanja Slovensko plainsko društvo Gorica priredi prvo sezonsko predavanje, ki bo jutri. 25. januarja ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13. Predaval bo član jugoslovanske himalajske alpinistične odprave prof. ALEŠ KUNAVER iz Ljubljane na temo «Gorovja od Bospora do Siki-n.-a». Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi. Prosveta Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi vse ženske v vasi na sestanek, ki bo v soboto, 26. t.m. v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 20. uri. Na sestanku se bodo porazgovorili o prazniku žena. Razna obvestila Občina iz Doberdoba obvešča, da bo vpisovanje v otroški vrtec danes, 24. t.m., ob 15. uri. Vpisovali bodo otroke, ki so se rodili do 28. februarja 1971. Goriška občina obvešča, da bosta ulici Morelli in Svevo od danes naprej, zaradi popravil pri odtočnih kanalih, zaprti za promet za nekaj dni. Kino Gorica VERDI 20.00 gledališka predstava z delom Alberta Moravie: «Gli indifferenti». CORSO 17.00—21.30 «Lucky Luciano». G. M. Volontà in R. Steiger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Anna, quel particolare piacere». E. Fe-nech in C. Panni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 16.30—21.30 «Bella di gior. no». C. Deneuve in J. Sorel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «La guerra dei due mondi». Barvni film. / rzic AZZURRO 17.30—22.00 «Cronaca erotica di una coppia». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Duel». Barv-ni film. Nova Corica SOČA «Grof Jorga Vampir», ameriški barvni film ob 18.00 m 20.00. SVOBODA «Slepi revolveraš, ameriški banmi film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Odsev v črnem zrcalu», ameriški barvni film ob 19.30. RENČE «Stanilo in Oho večna prepirljivca», ameriški film ob 19.30. FRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči ie dežurna lekarna Pontom' e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. Ob 15. obletnici smrti svojih staršev darujeta Milka in Milena Tomšič 10.000 lir za Kulturni dom ter 10.000 lir za športna in prosvetno društvo «Sovodnje». ROZA LUXEMBURG ŠE PO SMRTI NEVARNA Nevarna znamka Nemško desnico silno razburja njen lik na poštni znamki iz serije, posvečene znanim in slavnim nemškim ženam [ IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Robino v Cartesiusu «V tem je namen, poudariti lik ženske, goreče pacifistke, ki je davno pred našim časom vedela, da onkraj miru ni več nobene eksistence. To ženo so zaradi njene angažiranosti proti vojni najprej vrgli v ječo, nato zverinsko umorili. Ali ne bi že čisto navadno spoštovanje do njene žrtve moralo omogočiti, da se mimo vseh partijsko -političnih razlik združimo vsaj v mnenju, da je bila ena od velikih Žena nemške zgodovine?» Minister za pošte, socialdemokrat Horst Emke, je moral prav s temi strastno izpovedanimi besedami pred poslanci Bundestaga braniti svojo odločitev, da v okviru nove serije zahodnonemških znamk o «pomembnih nemških ženah» eno v vrednosti 40 pfeningov posveti — Rozi Luxemburg. Toda sklep, da bi «Rdeči Rozi» v Zvezni republiki Nemčiji dali zgodovinsko priznanje, da bi se njen lik odtisnil na poštni znamki, je zadel v živo zelo pomembne politične sile na Renu, povzročil burno reakcijo pri vrsti organizacij in posameznikov, ki jim je tuje in nevarno — celo po preteku pol stoletja — vse, za kar se je Roza Luxemburg v življenju borila in svoje življenje tudi dala. Še zlasti, ko se je bilo izvedelo, da je nova serija znamk, posvečena zaslužnim nemškim ženam, prišla v prodajo 15. januarja, torej prav na dan, ko je pred 55 leti bila Roza Luxemburg v Berlinu divjaško umorjena in njeno telo vrženo v kanal. Človek preprosto ne more razumeti, da Roza Luxemburg, ki je lahko Nemcem in Nemčiji samo v čast, še danes razburja in razdvaja Nemce. Predvsem, razumljivo, dve nemški državi. DR Nemčija že leta slavi Rozo Luxemburg in Karla Liebknechta kot simbola «rdeče Nemčije» in predhodnika današnje socialistične nemške države. Že davno je tudi izdala poštno znamko z njenim likom. In kot vedno so tudi letos na dan njene smrti — vtem ko je v ZR Nemčiji potekal velik spor okrog tega — v vzhodnem Berlinu organizirali proslavo in parado pred voditelji DR Nemčije z Erichom Honeckerjem na čelu. Spričo tega je, razumljivo, nemudoma bilo čuti na nasprotni strani komentarje, češ da Emke in socialdemokrati s tem, da so izdali znamko v čast Roze Luxemburg, pravzaprav žele pokazati in dokazati, da je niso voljni povsem prepustiti drugi Nemčiji in tamkajšnji vladajoči partiji, marveč da na svoj način tudi zahodno-nemška socialdemokracija uveljavlja svojo pravico do nje in njene politične dediščine. Toda desnica gleda na stvari drugače: Roza Luxemburg zanje je in ostane rdeča zastava, nevaren primer, znamka z njenim likom pa poudarjanje zaslug nemškega komunista. Brž ko se je izvedelo, da je minister Emke sprejel predlog strokovnega odbora «Deutsche Bundes-post» o izdaji serije poštnih znamk, v vrednosti štirih mark, z liki znanih in zaslužnih žena, kakor tudi, da je med temi poleg meščanskih «sufražetk» ter voditeljic ženskega gibanja Luise Otto Peters, Helene Lange in Gertrude Beumler našla mesto tudi Roza Luxemburg, je združenje delodajalcev ZR Nemčije protestiralo pri ministru, dokazujoč, da je Roza odkrito zagovarjala «prevrat» ter uvedbo sovjetov v Nemčiji, da je bila organizator «spartakovske vstaje» v Berlinu in da je «njeno sovraštvo do socialdemokratov in sindikatov bilo enostavno brezmejno». Obenem se je s tem v zvezi oglasil tudi škofijski svet v Regensburgu ter postavil vprašanje, v čem naj bi bila zasluga Roze Luxemburg in zakaj «neka demokratsko izvoljena vlada Da je založba Mladinska knjiga začela izdajati posebno knjižno zbirko s tematiko letalstva z naslovom Ti vražji možje v letečih škatlah, o tem smo že poročali. Prav tako smo že opozorili bralce na prvo izmed prvih treh knjig te serije, na knjigo Petra Town-senda Dvoboj orlov. Naj spregovorimo še o ostalih dveh knjigah prve serije, ki z že omenjeno Townsendovo knjigo tvorijo komplet prvih tovrstnih knjig v slo- iiPnJtfiini Knjigo USODA JE LOVEC je napisal ameriški pisatelj Ernest Gann, ki je bil med vojno pilot transportnih letal. V svoji knjigi, posvečeni spominom na svoje šolanje in udeležbo v zadnji vojni, je Ernest Gann od vseh treh avtorjev šel najdlje. V literarnem pogledu namreč. Gann je danes poklicni pisatelj in je izdal že več knjig. Zato je razumljivo, da je njegova pripoved o zadnji vojni in o njegovem letalskem poklicu morda najbolj literarno oblikovana. V knjigi pripoveduje pisatelj o tem. kako je kot športni letalec prišel v službo k neki transportni družbi, kjer se je prešolal za vodenje potniških in transportnih letal. Poleg svojega šolanja nam prikazuje svoja prva leta kopilota in prvega pilota na transportnih letalih, nato pa svojo pripoved posveti svoji udeležbi v vojni V vojni je bil še vedno civilni pilot, vendar se je je aktivno u-deležil. Kot pilot velikih letal je med vojno vodil najrazličnejša letala s transporti blaga in ljudi meni, da jo mora na takšen način rehabilitirati». Pol stoletja po smrti Luxembur-gove so se spet javili k besedi vsi, od kapitalistov do nosilcev talarja, ki so takrat upravljali z rokami njenih morilcev. Polemika okrog poštne znamke 40 pfeningov, spor okrog Roze Luxemburg, je dan za dnem polnil stolpce časnikov. Po uvodničarjih so se javljali k besedi bralci. Desničarski «Die Welt» je, na primer, posvetil celo stran temu primeru pod naslovom «Mala Poljakinja, ki je hotela preobrniti Nemčijo in se je primerjala z Bismarckom». V dolgem članku, katerega smisel je bil napad na sklep o izdaji znamke z likom «Rdeče Roze», člankar svoj članek zaključuje, da se je s tem želelo «izraziti priznanje prvoborcu za socialistično Evropo». Nekako v istem času je konservativni «Frankfurter All-gemeine Zeitung», v prikazovanju misli in čustev nasprotnih si polov v tem sporu, objavil dve pismi: vtem ko se neki Gerhard Jantz iz Orenburga razburja, ker se bo na pismih predsednik republike nenadoma znašel v družbi z «neko pro-tidržavno komunistko», pa Joseph Hartmann iz Koblenza hvali pogum ministra za pošto, Emkeja, ker je «veliki pacifistki, Rozi Luxemburg, do neke mere sporni osebnosti, dal dostojno in trajno priznanje in jo tako vsem priklical v spomin.» To ni prvič, da se Nemci na Renu prepirajo zaradi poštne znamke. Ob priložnosti 50-letnice rojstva Karla Marxa, 1. 1968, ko je poštni minister bil Straussov prijatelj Dollinger, je tudi bila izdana poštna znamka z likom ustanovitelja znanstvenega socializma, a 1. 1970, ko je že bila na oblasti Brandtova koalicija, priložnostna znamka v spomin na njegovega soborca Friedricha Engelsa. Tudi ti dve znamki sta svoj čas dvignili na noge desnico, vendar — se zdi — znatno manj kot v primeru Roze Luxemburg. Branilci Roze Luxemburg navajajo v njeno obrambo dve njeni lastnosti: da je bila «goreča» pacifistka in da je prav tako goreče branila svobodo posameznika. Pri enih je poudarek na tem. da se je na koncu razšla s socialdemokrati, da je s Karlom Liebknech-tom ustanovila skupino «Sparta-cus» in kasneje bila eden od ustanoviteljev komunistične partije v Nemčiji, vtem ko je za one, ki so izdali poštno znamko z njenim likom važneje poudariti njeno socialdemokratsko poreklo, njeno aktivno nasprotovanje vojni in občasna razhajanja z boljševiki in celo Leninom, zlasti v zvezi s pojmom svobode, ki ga je — kot poudarjajo nemški socialdemokrati — vedno tolmačila kot «svobodo drugega, da drugače misli». Emkejev pomočnik Hauff pravi, da je Roza bila borec za «komunizem s človeškim obrazom», ki pa ji je danes treba predvsem izraziti priznanje zaradi njenega stališča proti vojni: «Naša zgodovina je polna vojnih herojev, uboga pa na ljudeh, ki so dali življenje za mir, zato Roza Luxemburg zasluži naše spoštovanje, ker je živela in se žrtvovala za mir.» Roza Luxemburg, ta «mala žena. ki je nekoliko šepala, imela oster um in jezik, ki so se ga nasprotniki bali» (Die Welt), ne more govoriti sebi v prid — v zvezi z njo in njeno dediščino, besedami in idejami se danes prepirajo in zanje potegujejo drugi. Poštna znamka z njenim likom, ki jo je na dan uvedbe v prodajo minister Emke simbolično predal predsednici Bundestaga, Annemarie Rengerjevi, takisto članu Socialdemokratske (Nadaljevanje na 6. strani) med Ameriko in Evropo, kasneje tudi med svojo domovino in Azijo. Čeprav neoborožen je s svojimi velikimi letali doživljal prav tako napete trenutke, kakor letalci na lovskih ali bombniških letalih. In prav tako je prispeval svoj delež k zmagi nad sovražnikom. Odveč bi bilo poudarjati zanimivost pripovedi, ki je tudi literarno oblikovana. Pač pa lahko poudarimo, da pisatelj ob pripovedi o lastnih doživetjih in doživetjih svojih tovarišev, posreduje bralcu svoja razmišljanja o usodi, ki grozi ljudem, posebno še letalcem, v vojni in ki včasih udari dokončno, včasih bolj prizanesljivo, vedno pa tako. da zanese v srca ljudi strah in nemir. Usoda je lovec, ki preganja pisatelja in proti kateri se vse življenje bori. Pričevanje Ernesta Canna, ki je deloma oosvečeno tudi pionirskim časom potniškega letalstva v Ameriki, sicer pa transportnemu letalstvu v vojni, nam posreduje delček neznanega življenja letalcev v vojni. Knjiga francoskega pilota Pier-ra Clostermanna Veliki cirkus ni novost na našem knjižnem trgu, saj je prvi prevod izšel že pred petnajstimi leti. Nova izdaja, ki se vključuje v novo knjižno zbirko. pa je zaslužila svoje mesto. Avtor knjige se je leta 1942 znašel kot Francoz v Angliji in se vključil v angleško vojno letalstvo. Kot pilot lovec RAF se je od leta 1942 udeleževal najrazličnejših spopadov, naivrej nad otokom, v borbi za Anglijo, po- ■■■<:> «<■ , -v. Urednik ameriške revije «Business and Society» Paul London, ki je s študijo, da se ZDA «razvijajo v socializem» dvignil v ZDA precej piaku NEW YORK, 23. - Da je katoliška cerkev v zadnjih dveh desetletjih skušala napraviti kak odločnejši korak k posodobljenju, tega nihče ne dvomi. Vatikanski koncil II. so nekateri ocenili celo kot nekakšno revolucijo. Mi ne bomo šli teko daleč in bi raje vse to prepustih Cerkvi sami in njeni kompetentnosti, saj ima veliko učenih ljudi. Kljub temu pa, kot kronisti, beležimo nekaj stvari, ki so v nasprotju s tem, kar smo pravkar rekli. Sicer pa glede tega le en edini primer: ko je pred časom papež Pavel VI. ponovno omenjal hudiča, je v zvezi s tem nastala dokaj ostra v trenutkih celo žolčna diskusija med samimi teologi, ki jim ponovno o-bujanje hudiča ni bilo preveč všeč. —~— Seveda, to je tema teologov, ni pa več tema samo teologov primer iz San Francisca v ZDA, ki se je pripetil te dni, v dvajsetem stoletju, v času, ko se je človek že nekajkrat sprehodil po Luni, ko s svojimi tehničnimi dosežki prodira proti Marsu in Veneri, ko so izdelki njegovih rok in njegovega uma že zapustili ali bodo v kratkem zapustili območje sončnega sistema in se izgubili v neskončnih globinah vesolja. Prepustimo besedo kronistu, ki je zabeležil: «Vrag obstaja, je prefrigan in trmast in potrebna je precejšnja dobra volja, da ga poženemo v beg» — je rekel pater Patzelt, jezuit, ki zatrjuje, da je uspešno izgnal hudiča iz treh članov kalifornijske družine ki je bila obsedena od vraga. «Mnogi primeri nenadne blaznosti — je dodal — bi mogli biti v bistvu odraz obsedenosti». Ime jezuita patra Patzelta. 57-letnega župnika neke župnije v San Franciscu, je pravzaprav v tem pa nad Rokovskim prelivom, v zadnjem obdobju vojne pa nad zahodno Evropo, kjer je v bojnih vrstah, kot poveljnik letalskega polka, dočakal konec vojne. Clostermann je svojo knjigo napisal po dnevniških zapiskih, ki si jih je beležil, da bi v primeru svoje smrti, svojim staršem prikazal svojo bojno pot pilota-lov-ca. Po vojni je leta 1948 izdal knjigo, ki je pod naslovom VELIKI CIRKUS doživela edinstven u-speh. Vsebina knjige je preprosta: pričevanje pilota-lovca, ki se tri leta bori v prvih bojnih vrstah in skupaj s svojimi tovariši doživlja smrtni ples vojne vihre Prav zaradi neposrednosti pričevanja je knjiga morda ne toliko dokumentarna, kot pretresljiva. včasih celo taka, da se ob njej zgrozimo. Pisatelj namreč dramatično pripoveduje o usodi svojih tovarišev, ki so dan za dnem izginjali v vodah Rokovskega preliva ali se razbijali na tleh. pri tem pa se uporno borili za življenje. Med njimi je bil tudi avtor sam. ki mu je usoda, kljub raznim nesrečam vendarle prizanesla. Neposrednost, pretreslji-vost in zanimivost so odlike te knjige. Naj še dodamo, da sta Gannovo delo prevedla Branko Perko in Vilko Novak, Clostermannovo pričevanje pa Zoran Jerin, da so vsi prevajalci kljub težavam v izrazoslovju dobro opravili svoje delo, da pa je tudi Julijan Miklavčič, kot opremljevalec, poskrbel za lepo izdajo teh knjig. Sl. Ru. V galeriji Cartesius zaključuje razstavo svojih velikih olj Turin-čan Stefano Robino, ki je mednarodno znan tudi po svoji fotografski umetnosti, v kateri zavzema vedno glavno mesto človeška podoba. Verjetno se prav zato ta znan slikar, ki je začel javno nastopati leta 1946, ni v preteklih desetletjih «zlate dobe neoblikov-nih tokov» mogel vključiti v sodobnejša strujanja. Vse preveč ga zanima vprašanje, kako likovno reševati človekovo problematiko z duhovne plati, kjer sta mu mnogoličnost obrazov in telesa brez kakršnega koli okolja edino pomembno slikarsko preučevanje. In to je bilo zanj vedno glavni smoter ustvarjalnosti in ga je nujno vodilo v potencirano krepak ekspresionizem, kar pa mu omogoča, da še uspešneje poudarja že omenjeno jedro svojih likovnih zasnov, ki ima izhodišče v prikazovanju prvobitnih občutkov človeka, ki ga stehnizirana civilizacija še ni načela. Upodablja pa Robino človeka po navadi v parih torej moškega in žensko v objemu strasti in borbe, ali pa tudi posamič v re-signirani togosti ogromnih obra- centru ostre polemike, ki se je začela pred približno mesecem dni. Začel jo je neki list iz Los Angelesa, ko je «odkril» in prikazal podrobnosti «borbe», ki jo je v lanskem avgustu imel pater Patzelt, da bi «izgnal» hudiča iz stanovanja mladega zakonskega para v kraju Daly City v Kali forni ji. Oba zakonca, mož in žena ter njun komaj dve leti star sinček so bili na tem, da zblaznijo iz strahu pred nerazumljivimi «triki», s katerimi je «vrag izpričeval svojo navzočnost*. Kak krajevni list je pri tem pripomnil, da je prišlo do številnih «obsedenosti» in to še posebej v Kaliforniji od dne, ko je izšla knjiga z naslovom «Exorcisme», ki jo je napisal William Peter Battle in ki so jo pred nedavnim prenesli tudi na filmski trak, Polemika v zvezi s primerom družine iz kraja Daly City ter patra Patzelta se je tako razvnela, da so se vanjo vmešali katoliški duhovniki in teologi, ki so napadli jezuita. Nekateri pa so svoj napad vendarle omejili na to, zakaj da je ta primer javno razbobnal. Na to je jezuit odgovoril da je hotel s tem le dobro «obsedencem», da bodo vedeli, da jim Cerkev lahko pomaga. Toda polemika je šla svojo pot in včeraj je prišla celo na eno izmed ameriških nacionalnih televizijskih mrež, kjer je Patzelt opisal milijonom gledalcev ta «svoj» primer in o njem razpravljal še z dvema jezuitoma in nekim protestantskim teologom. Pomembno je te stvari razčistiti —- je rekel pater Patzelt — da bi vsakdo, ki bi bil prizadet, vedel, kje mu je najti rešitev. Med umsko neuravnovešenimi ljudmi, ki so v bolnišnicah za umobolne, je več obsedencev kot si bi mislili. In ti ljudje ne potrebujejo toliko psihiatra kot pa — duhovnika*. In pater Patzelt prav nič ne dvomi v resničnost primera v Daly City. O tem «nimam nika-kega dvoma», je odločno zatrdil in nato opisal «hudičevo početje» v stanovanju treh «obsedencev», kjer da je prihajalo «do nenadnih majhnih požarov, do odpiranja in zapiranja vrat in oken brez človekove pomoči, do tega, da so se stolice same od sebe premikale itd.» Zares «trije revčki so doživljali strahotne razmere — je dodal župnik, ki je na televiziji tudi povedal, da je moral hudiča izgnati kar štirinajstkrat.» «Končno je nepričakovan val vročine zajel sobo, v kateri sem v tistem trenutku vršil sveti obred in v trenutku je postalo vse normalno», je rekel. Jezuit Richard Woods, ki poučuje na teološki fakulteti univerze Loyola v Chicagu, pa je s svoje strani menil, da on sam zelo veruje v moč duhovnika, da izžene vraga, hkrati pa je vendarle pripomnil, da «Cerkev točno določa» da naj bo tisti, ki izganja hudiča skrajno previden in naj to izvaja «po možnosti v tajnosti». «Znano je — je dodal — da mnogi ljudje, ki prisostvujejo temu obredu, pridejo pod vpliv in sami začenjajo kazati znake obsedenosti». Edmund Ryan, ki je tudi teolog in podpredsednik univerze v Ge-orgetownu, meni, da gre «za tako delikatno vprašanje, da je potrebna skrajna previdnost in diskretnost, kajti ljudje so močno podvrženi sugestiji». Pater Patzelt je hotel imeti zadnjo besedo in je rekel: «Soglašamo s tem, kar je rekel teolog Edmund Ryan. Vemo, da so mnogi ljudje lahko kmalu žrtve sugestije. To pa še ne pomeni, da bi ne mogli od časa do časa imeti opravka z resničnimi primeri obsedenosti». Svoja izvajanja je jezuit Patzelt zaključil, da je vsakokrat, ko je izganjal iz obse- žen in sicer na platnih, ki v večini primerov merijo nad en meter in so zato edino primerna da še zadržijo prekipevajoče bruhanje moči in mračnih nagonov, ki tako rekoč uhajajo iz elementarno-sti prikazanih teles. Te podobe pa ustvarjajo nekakšen arhaično mitološki videz, ki je daleč odmaknjen od nemira našega časa. To potrjujejo tudi nekateri naslovi slik. Oboje pa Robino doseže ne le s prikazovanjem telesnosti oblik, marveč tudi zgolj slikarsko in sicer s težkim zaga-šeno na gosto premešanim barvnim namazom, s katerim skoraj otipljivo modelira oblike, ujete v krepko in široko temno obrisno črto. Prefinjeno iztanjšani psihološki prijem odkriva Stefano Robino, ko med omenjene velike podobe razmešča tudi manjše akvarelne liste z enako tematiko, vendar z neko preciznostjo v izdelavi, kjer kožnato svetle barvne in tople rja-vine čarajo izredno mehkobo teles čudnih antropomorfnih bitij, v katerih čutimo šele porajanje duha človečnosti. dencev hudiča, imel od svojih predstojnikov ustrezno dovoljenje. Do tu agencijski kronist. Mi bi pa k temu dodali še naslednje: Po literarnem delu Williama Petra Bettlea je bil napravljen film. Med snemanjem je prišlo do štirih prekinitev: prvič zato, ker je požar uniči! vse kulise, dvakrat zato, ker je poplava preprečila nadaljnje snemanje, četrtič, ker je umrl igralec, ki mu je režiser poveril glavno vlogo. Producent je v zvezi s tem tožil, da ga film stane dvakrat več kot bi ga bil sicer. Ameriški strokovni časnikarji pa so rekli, da se bodo ti incidenti dobro obrestovali, ker vlada za film še večje zanimanje. Ni morda tudi «izganjanje hudiča» jezuita Patzelta eden izmed reklamnih sredstev? OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dokažite svojo treznost predvsem pri izbiri sodelavcev. Neko prijateljstvo se zna spremeniti v kaj globljega. BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem poslovanju potrebujete več jasnosti. Skušajte rešiti nekatera osebna vprašanja. DVOJČKA (od 21.5. do 21,6.) V vašem delu ni nič posebnega na vidiku. V čustvenem pogledu boste uresničili stare načrte. RAK (od 22.6. do 22.7.) Napori za rešitev nekega vprašanja bodo rodili odličen rezultat. Premagajte svojo sramežljivost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izvrstne ideje bodo imeli tisti, ki se ukvarjajo z reklamo. Če hočete imeti mir, ukrepajte energično. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Postavite se po robu napravičnim kritikam. Otresite se nezanimivih poslov, da bi se odzvali prijetnemu vabilu. Eva Ronay je razstavila v občinski Za ljubitelje tržaške likovne u-metnosti, ki se hkrati resneje navdušujejo tudi za glasbeno umetnost, bi bil obisk razstave v občinski galeriji prav gotovo dvakrat zanimivo doživetje. V njej namreč razstavlja večje število platen nenavadne lepote Eva Ronay, ki jih je domiselno razporedila tako, da se skladajo v barvnem in likovnem zaporedju, tako da bolje vzbujajo čisto estetsko u-živanje geometrijskih likov, katerih površine so popolnjene z odtenki skopo odmerjenih glavnih barv, na vsaki sliki po dve kvečjemu tri, včasih tudi ene same barve, če izvzamemo belo in črno barvo. Njena slikarska dejavnost v i-skanju lepote v geometrični abstraktnosti svojstvene gradnje in strnjevanja mnogokotnih likov v krog, ki so ga starogrški modro-slovci imeti za simbol popolnosti, Pitagorovi učenci pa izražali z neštetimi mnogokotniki, začenši s trikotnikom, pa ima za likovno i-skanje Eve Ronay še drug namen: odkriti v geometrični strogosti likov ustrezno zvočno komponento, ki naj pri gledalcu z domišljijsko iztanjšanim glasbenim sluhom o-krepi vizualni užitek, če zveni iz vsake njene slike muzikaličnost eolskega navdiha, pa se zapovrst-nost učinkov slik, razstavljenih v občinski galeriji, zliva v nekakšen koncert, kot je to zadeto in takoj občutil znani sodobni skladatelj Menotti, organizator festivalov v Spoletu, že na otvoritvi razstave. Končno pa to misel podčrtuje v katalogu tudi kritik Carlo Milic v svojem zanj značilnem razpletu znanstvene misli, ko piše med drugim takole: «Prilagoditev muzikalni sintezi je postala v slikarstvu Eve Ronay važna značilnost, ki se gledalcu kaže v neposrednosti barvne izbire, pridobljene z odmikom od običajnega semantičnega posredovanja v vrsti odnosov do obdelave prostora, ujetega v mejah platna». S tem pa ni rečeno, da slikarka ne more prilagoditi svoje geometrične oblikovnosti tudi pokrajinskemu občutju. To dobro dokazujeta sliki, ki sta bili razstavljeni že na veliki razstavi pokra-jih pred meseci. V podobi «Noč na Krasu» je veliko tiste «zveneče tišine», ki jo občuti pod polno luno samoten spreHajalec, v sliki «Odsevi v zalivu» pa se čuti šepet migotajoče vodne gladine Eva Ronay je lani dobila drugo nagrado na sindikalni razstavi v palači Costami. Menimo, da je ta umetnica s svojo vztrajnostjo tovrstne dejavnosti dosegla v sodobnosti tržaškega slikarstva že stopnjo, ki vodi v sam vrh. MILKO BAMBIČ TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Poslovni uspehi vas bodo spodbudili k nadaljnjim pobudam. Predanost ljubljene osebe vam bo v oporo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Nove zanimive možnosti na delu. Ne jemljite preresno tega, kar je bilo rečeno v jezi. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) S treznostjo in dobro voljo boste re šili vprašanje, ki vas zaskrblja. Po svetite večer branju. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne izgubite vere vase, čeravno so vaši nasprotniki močni. V družini razumevanje in harmonija. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri delu si boste morali zagotoviti spoštovanje sodelavcev. Ogibajte se kritikam. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Določite svoj program, da bi ne izgubljali po nepotrebnem dragocenega časa. Ne obljubljajte, česar ne morete izpolniti. aniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiMMniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB DVE NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI Usoda je lovec in Veliki cirkus V KALIFORNIJI SREDI DVAJSETEGA STOLETJA Jezni/ «izganjal hudiča» iz dveletnega otročička In vrag je bil hudo trmast: štirinajstkrat ga je moral izganjati Najprej v tisku, nato so «zadevo» obravnavali celo na vsedržavni TV Kako ameriški karikaturist vidi demografsko eksplozijo Temo demografske eksplozije, ki je zadnje čase hudo aktualna, izkoriščajo tudi karikaturisti. Ameriški karikaturist Garner je takole prikazal «gnečo», ki bo na Zemlji že čez kako stoletje, saj računajo, da nas bo sredi prihodnjega stoletja že kakih 15 milijard miiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiii ČETRTEK, 24. JANUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 in 11.30 šola 12.30 Poljudna znanost Odrska iluzija: Demoni, svetniki in glumači 12.55 Sever kliče Jug Oddajo sta pripravila Baldo Fiorentino in Mario Mauri 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Italijanske kronike: Umetnost in slovstvo 15.00 do 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Odkrivanje živali: želva 17.30 Magična žoga: Zgodba kavboja in Indijanca Slikanici 17.45 Program za mladino NA KRIŽARJENJU 18.45 Poljudna znanost: Jazz v Evropi 19.15 Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Sindikalna tribuna Srečanje med Trgovinsko zbornico in predstavniki tiska 21.15 Novi solisti XVI. NEAPELJSKA GLASBENA JESEN Nastopajo zmagovalci z mednarodnih tekmovanj in sicer Ar; naldo Cohen, ki je po rodu iz Brazilije in ki se bo preizkusna klavirju, Ottorino Baldassari pa je Italijan, nastopil pa M na orglah. Na sporedu pa so Pergolesijeve, Mozartove, R°' gerjeve in Paisiellove skladbe. 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Protestantizem 18.30 Vir življenja: Tedenska rubrika o družbenem in kulturnem življenju jud°v' skega ljudstva. 18.45 športne vesti 19.00 Sedem morij: INDIJSKI OCEAN Današnje nadaljevanje te zelo zanimive oddaje je zadnje in obravnavalo bo Indijski ocean, za katerega je znano, da Je razmeroma majhno morje, seveda v primerjavi z ostalin1! oceani. Vrh tega je to morje tudi najmlajše. Tako mu vsa) pravijo, kajti ta ocean, ki je seveda enako star kot ostali ocean1-so odkrili pozneje in sicer Vasco de Gama in Magelan, ki sta odprla to morje našemu tedaj edinemu civiliziranemu svetu-Do tedaj je bil Indijski ocean odprt le Indijcem in arabskemu svetu, ki pa so ga zelo dobro poznali in prepluli v vseh smu reh, kajti njihove izredno spretne jadri ice so lahko plule tuu1 proti vetru. Sredi tega velikega morja pa je tudi Cejlon, pravzaprav cel« otočje, polno bogatih arheoloških ostankov, izredno bogate n°r in tudi favne, kjer najdemo med živimi bitji tudi kobro, le0' parda, slona, itd. 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Risani filmi: JANO IN MUHA Bratislavski filmski studio, film izdelal Viktor Kubal KRT IN TELEVIZOR Praški filmski studio, film izdelal Zdenek Miler 21.15 RISCHIATUTTO Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno 22.20 Bazilikata JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.00 TV Sola: Vojaki - letalci, Boka Kotorska, Risanke 17.15 Iz slovenske književnosti Anton Funtek: TEKMA _ ,0 To Funtkovo dramo so prvič uprizorili leta 1912, sedaj 1 uprizarjajo v režiji Marije Semetove - Baričevič, v njej P? nastopajo Jože Zupan, Boris Juh, Mira Danilova, Mojca R1"1 čeva, Janez Jerman in Slavo Švajger 18.05 Obzornik 18.20 Shane Serijski pustolovski film v barvah 19.15 Naš ekran: Del seje sosveta kmetijske oddaje 19.20 Delavska TV tribuna: Družbeni standard delavca , Zaključna oddaja iz cikla delavska TV tribuna. Pri oddaji sodu lujeta ljubljanski in skopski TV studio. Oddaja je bila posn®* v mariborski tekstilni tovarni ter v tovarni keramičnih pl°s . v Titovem Velesu. Oddaja skuša prikazati povečano zanimanl delavcev za stvari, ki se tičejo problematike družbenega staj1, darda, začenši s stanovanjskimi problemi, s problemi letn! dopustov, otroških vrtcev, kulturno zabavne dejavnosti, šolan] kadrov, itd. V oddaji bo prišla do izraza tudi enotnost interes»' delavcev dveh tovarn, ki sta zemljepisno precej narazen. 19.45 Calimero, barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.25 Kam in kako na oddih? 20.40 E. ZOLA: «V KIPEČEM LONCU» Francoska barvna nadaljevanka 21.40 Monitor: Janez Jaki obišče hčerko Pripoved o zdomcu z Iga pri Ljubljani. Avtor pripovedi P Sandi Čolnik, delo pa je režiral Angel Miladinov. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 22.15 DNEVNIK 20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK 20.30 Celovečerni film 22.00 Sredozemska srečanja: Pečina nimfe Kalipso TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slov. razgledi: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Domači skladatelji: 19.10 Tržaška družba v Stendhalovem času; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport: 20.35 Sofokles-Sqyrè: «Kralj Ojdip»; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Glasba v noči. TRST 12.15 Deželne kronike: 14.40 Tretja stran; 15.10 Operetna glasba; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželna kronika. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Pisana glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za najmlajše; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj: 11.45 Orkester Camporesi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Plošče; 15.10 Operne arije; 15.30 Radijski oder; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladinski klub; 17.45 Primorski kulturni ustvarjalci: Stane Raztresen; 18.00 Popevke; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Orkestri; 21.00 Radijski oder: 22.00 Domača diskoteka; 22.35 Ansambel Slavko Osterc. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža: 11.30 Četrti spored; 14.40 Vittorini: «Rdeči nagelj» frad. priredba): 1510 Program za mladino; 16.00 Sončnica: 17.05 Popoldanski spored; 17.40 Program za mladino; 18.45 Ekonomska sindikalna panorama; 19.25 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Sindi- kalna tribuna; 21.45 O Platonovi re publiki. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 P0-ročila; 7.40 Omelia Vanoni in Kva.r. tet Cetra; 8.40 Kako in zakaj?: Pred nakupi; 9.35 Nadaljevank8 «Rdeči nagelj»; 9.50 Pesmi za vs8 kogar; 12.40 Glasbeno-govorni SP?, red; 13.50 Kako in zakaj?; Plošče: 15.40 Glasbeno-govomi 5P?» red; 17.30 Posebna reportaža; Telefonski pogovori; 19.55 Pk>šce' Ul. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 1-' Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobn' glasbeniki; 14.30 Koralna glasb8' Cherubinijev Rekviem za zbor 81 orkester; 15.15 Skladba za kla'X čembalo; 15.30 Simf. koncert; l7-'3 Enotni razred; 18.05 Francoske P°, pevke; 18.30 Lahka glasba; Odprta stran: kulturne aktualno5*1' 19.15 Straussova opera: Arabella- SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 191; Poročila; 6.50 Na današnji dan; ^i1. Glasbena matineja; 9.05 Za solari6’ 10.15 Po Talijinih poteh; IM9 nami doma in na poti; 12.10 OP* retni zvoki; 12.30 Kmetijski nasvete 12.40 Pihalne godbe; 13.30 PriP01^ čajo vam...; 14.10 Glasba prip°ve duje; Hačaturjan: Mladinski albu111; 14.40 Mehurčki; 15.40 M. L°gall Zlata ribica; 16.00 «Vrtiljak»; 1®’, Naš podlistek — W. Hildescheimef1 «Zabava v ateljeju»; 17.10 Sim^ nični koncert; 18.00 Aktualnosti à°' ma in po svetu; 18.15 Plesni °f' kester; 18.30 Iz kasetne produkcij6’ 18.45 Kulturna kronika; 19.00 LahJ'6 noč, otroci!; 19.15 Trio Silva ^ gla; 20.00 Večer domačih PesrI^j 21.00 Humor z vsega sveta; -* Glasbeni nokturno; 22.15 Popevk6, 23.05 Literarni nokturno — D.J- -1*’1 nuel: Poročni dan; 23.15 Pahorje' komomoglasbeni večer. SPORT SPORT SPORT SMUČANJE V BADGASTEINU Tudi v zadnjem smuku zmagala Proll-Moserjeva Na lestvici za SP ima Proll-Moserjeva skoraj nedosegljivo prednost Annemarie Proli - Mo ser je osvojila tudi zadnji letošnji smuk veljaven za svetovni pokal. Le deset dni po hudem in skoraj senzacionalnem porazu, ki ga je doživela v Švici v dvoboju z mlado Američanko Nel-sonovo, se je tokrat krepko oddolžila za svoj edini letošnji neuspeh v tem tekmovanju, saj je premagala drugouvrščeno Nadigovo skoraj za poltretjo sekundo. Z današnjo zmago si je Prbll-Mo-serjeva nabrala na lestvici za svetovni pokal prednost 65 točk pred najbližjo zasledovalko in je skoraj neverjetno, da bi jo lahko še katera tekmica ujela. Med Italijankami se je danes najbolje odrezala Tissotova, ki se je s časom uvrstila na 18. mesto. Lestvica današnjega smuka: L Annemarie Proli (Av.) 2’08”01 2. Marie T Nadig (Švi.) 2’10”41 3. Wiltrud Drexel (Av.) 2’10”50 4- Monika Kaserer (Av.) 2’H”07 5- Jacqueline Rouvier (Fr.) 2’11’'99 6- Ingrid Gfolner (Av.) 2’12”32 7- Cindy Nelson (ZDA) 2’12”92 8- Brigitte Totschnig (Av.) 2’12”96 3- Bern. Zurbringen (Švi.) 2’13”17 M- Betsy Clifford (Kan.) 2’13”67 Lestvica za svetovni pokal: L Annemarie Proli (Av.) 188 2. Marie Therese Nadig (Švi.) 123 3. Hanny Wenzel (Liecht.) 112 4- Christa Zechmeister (ZRN) 97 5- Monika Kaserer (Av.) 74 6- Cathy Kreiner (Kan.) 72 7- Fabienne Serrat (Fr.) 71 “. Wiltrud Drexel (Av.) 70 Irmgard Lukasser (Av.) 54 10- Traudì Treichl (ZRN) 49 SLALOM ZA EP Španka Puig prva v Saint Gcrvaisu SAINT GERVAIS, 23. - Španka Buigova je zmagala v slalomu za evropski pokal v Saint Gervaisu. Lestvica po točkah za EP je zdaj taka: 1. Agnes Vivet - Gros (Fr.) in Elfi Deuftl (Av.) 56 3. Puig (Šp.) 54 4. Totschnig (Av.) 45 5. Tissot (It.) 42 0. Hauser in Straub (Av.) 39 8. Hlife (VB) in Bauer (Av.) 38 10. Spiess (Av.) 32 15. Claudia Giordani (It.) 25 24. Manuela Fasoli (It.) 17 26. Paola Hofer (It.) 15 36. Tiziana Bracelli (It.) 9 51. Michela Valentino (It.) 3 Sporočamo, da je na razpolago še nekaj prostorov v letalu za Frankfurt za nogometno tekmo Jugoslavija — Španija dne 13. februarja 1974. Prijave sprejema potovalni urad «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29-243. Tako je z enajstmetrovko izenačila v sobotnem slovenskem derbiju 3. AL v Doberdobu Mladost v tekmi z enajsterico Sovodenj KOŠARKA TEDENSKI PREGLED REZULTATI NAŠIH MOŠTEV POSTAJAJO ZADOVOUIVEJŠI Skoraj vse naše peterke so pokazale določen napredek so «plavi» edini v tem prvenstvu, I Foie* je p.oti Ricreatori ju dc/i- Ir i vr z-vVv»«o»>-«V>J .»»-»»'Ae o i *1 rf vs. r\r\ • t -rol Vtii/i iM t rPr*C'TV nr- T-? «Košarkarske nedelje» naših ekip postajajo zadovoljivejše. Končni ob-račun pretekle nedelje: v štirih tekmah smo dosegli dve zmagi, dvakrat pa smo bili poraženi. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Za borovce je bil ponovno usoden drugi polčas. V prvem polčasu smo bili priča lepemu srečanju in «plavi» so bili enakovredni močnim gostom iz Tržiča. V drugem- delu pa zastoj. Kje. so vzroki? Mislimo, da so predvsem v tèm, da borovci ne znajo (to pa predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj) enakomerno porazdeliti svojih sil. V prvem delu dajo vse od sebe tudi takrat, ko bi lahko mirneje zaigrali. Drugič pa S SINOČNJEGA POSVETA V TRSTU Pomembne pobude ZSŠDI na odbojkarskem področju Udeležba na turnirju za zimski pokal OZS ■ Tudi letos «Zimski pokal prijateljstva» - Okvirni načrt za tečaj v Rovinju Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki slovenskih zamejskih društev, ki gojijo odbojko s predstavniki ZSŠDI. Na sestanku so razpravljali predvsem o dejavnosti ZS ŠDI na področju odbojke. Združenje je prejelo vabilo na turnirja za «Zimski pekah Odbojkarske zveze Slovenije. Ta turnirja bosta 8. in 9. februarja v Izoli za moške ekipe in 24. februarja v Novem mestu za ženske ekipe. Glede prvega turnirja sta že pristala na udeležbo Bor in Dom, medtem ko bodo morala ostala društva še proučiti možnosti, predvsem zaradi uskladitve urnikov s prvenstvenimi tekmami. Kar se tiče ženskega turnirja pa bo ZSŠDI predlagalo, da OZS prenese ta turnir za teden dni, ker bi 24. februarja prvenstvene obveznosti onemogočale sodelovanje vseh najvišje uvrščenih zamejskih ekip Kot lansko leto bo tudi letos ZS ŠDI priredilo izločilno tekmovanje za «Zimski pokal prijateljstva». Te ga tekmovanja, ki se bo začelo predvidoma konec februarja in bo trajalo do konca aprila, se lahko udeležijo vsa zamejska društva, tudi z več ekipami. Tekmovanje se bu odvijalo po istem sistemu kot lansko leto, o tem pa se bodo natančneje dogovorili predstavniki društev na sestanku, ki bo takoj po zaključku prijav. Finalna turnirja, ki bosta sodila v okvir proslav 50-letnice organiziranega slovenskega zamejskega športa v Italiji, bosta predvidoma zadnjo nedeljo v aprilu za moške in prvo nedeljo v maju za ženske ekipe. Tretja točka dnevnega reda sinočnje seje je bil poletni odbojkarski tečaj v Rovinju. Zaradi velikega števila udeležencev lanskoletnega tečaja bodo morala društva letos dostaviti vsaj okvirno število udeležencev že v prvih dneh prihodnjega meseca, da bo ZSŠDI lahko pra- vočasno poskrbelo za rezervacije. Pred posvetom odbojkarskih društev se je sestal odbor ZSŠDI, ki je razpravljal o raznih vprašanjih upravnega značaja. Odbor se bo ponovno sestal v sredo v Sovodnjah. V nadaljevanju jugoslovanskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva so dosegli sinoči te rezultate: Lokomotiva — Olimpija 98:96 Jugoplastika — Radnički 104:76 Željezničar — Metalac 65:62 Rabotnički — Industromont. 114:91 Crvena zvezda — Zadar 77:75 Borac — Bosna 111:112 Tekmo Partizan — Beograd bodo odigrali danes. V četrtfinalu tekmovanja za jugoslovanski hokejski pokal je včeraj Olimpija premagala Kranjsko goro z 8:3. V PRIHODNJIH DNEH V NOVI GORICI Tri najboljše uvrščene tekmovalke na včerajšnjem smuku Boji Istrskega odreda na liodročiu Brkinov in Istre siiii-ii;.* .i.iiOiOounyHOUoioun-HiiHuiiii-iiiHiliiHiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiii Istrski odred je nastal kot izraz borbene volje slovenskega ljudstva na taktično in strateško izredno pomembnem območju južne Primorske, prepletenem s prvorazrednimi železnicami in Ostami, v zemljepisnem trikotu Trst - Postojna - Reka. Ko j® Gg NOV in PO Slovenije izdal 5. X. 1943 odredbo o ustanovitvi ^eda, ga je tudi zadolžil, da ščiti organizacije NOB in ljudje na svojem operativnem območju, napada sovražnike na beznicah in cestah, uničuje njegove manjše postojanke, ko-I°ne in patrulje ter vojaške objekte: mobilizira vse ljudske sile in materialna sredstva za nadaljevanje boja do končne Zmage, posreduje oskrbo s prehrambnimi dobrinami in tehnič-nimi materiali za osrednje slovenske ustanove, enote in vodstva 12 Trsta, Milana idr. Odred je imel do 6. septembra 1944 tri bataljone, v katerih Je bilo največ do 506 borcev. Operirali so na območju, ki je °b s e gaio približno 1300 kv. km, na njem pa je živelo okoli 110 000 prebivalcev. Prvi bataljon je bil ustanovljen 20. oktobra I943 na Ostrovioi in je operiral do 15. marca 1944 v Brkinih, Pozneje do septembra 1944 pa v slovenski Istri. Drugi bataljon j® bil ustanovljen v Skadanščini 15. novembra 1944 in je deloval 'lo 2. marca v severnem delu slovenske Istre in na Malem ^rasu do Trst, potem pa v Podgori, na Gorenji Pivki in v Brkinih. Tretji bataljon pa je nastal konec novembra 1943 na območju Dola pri Hrastovljah v Istri iz skupin istrskih in trakih borcev — Slovencev in Italijanov ter se zadrževal v Istri do začetka marca 1944, potem pa v Brkinih. 6. 9. 1944 J® bil odred formalno ukinjen zaradi pričakovanega anglo-ame-riškega izkrcanja v Istri. Odtlej je deloval kot 4. bataljon 9. 1,1 18. brigade, dejansko pa je še vedno ostala vsa njegova dejavnost nespremenjena do konca vojne. Odredova dejavnost je bila izredno pestra in zanimiva. Nje- Skupne priprave mladih nogometašev Udeležilo se jih bo 45 pionirjev in mladincev iz vse Slovenije ki igrajo v obrambi «pressing» po vsem igrišču. To pa terja od igralcev veliko napora, samozavesti in odločnosti. Če pa bodo borovci požrtvovalno vztrajali pri tej obrambi in dali vedno vse od sebe, bodo morda že v prihodnji sezoni želi boljše uspehe. Tehnični direktor Borovih sobotnih nasprotnikov Igino Godiglia nam je o tekmi dal naslednjo izjavo: «Mislim, da smo zasluženo zmagali. Obe ekipi sta še zelo mladi. Mislim pa, da je prav to jamstvo za večje uspehe v bližnji bodočnosti.» Kontovel je v tem kolu počival. O-stali izidi pa niso prinesli presenečenj. IZIDI 8. KOLA Bor - POM Tržič 64:80. Liberto s Trst - Libertas Barko vi :e 64 :50. Villesse - Sagrado la 52:71. Počitek: LESTVICA n.o., CGI Kontovel. Ita- Libertas TS 6 6 0 411 3’9 12 Itala 6 5 1 440 357 10 POM Tržič 7 5 2 4.59 431 10 Sagrado 7 4 3 454 433 8 CGI 6 3 3 384 367 6 L. Barkovlje 7 3 4 4il 423 6 Kontovel s 1 4 235 SU 0 Bor 7 1 6 466 555 •> Villesse 5 0 5 298 361 0 PRIHODNJE KOLO (27. 1.1 Predstavniki nogometne zveze Slovenije so se pred nedavnim dogovorili z odgovornimi v nogometni podzvezi in NK Vozila Nova Gorica za skupne zimske priprave mladih nogometašev Slovenije. Zaradi ugodnih klimatskih in ostalih pogojev bodo letos te priprave v Novi Gorici in to v semestralnih zimskih šolskih počitnicah od 27. januarja do 3. februarja. Teh priprav se bo udeležilo 45 pionirjev in mladincev iz nogometnih klubov vse Slovenije, kjer so že evidentirani igralci, kandidati za republiško reprezentanco obeh kategorij. Letos bo namreč državno mladinsko prvenstvo Jugoslavije v Sloveniii, prvenstvo pionirjev republiških selekcij pa v Borovem. Te priprave v Novi Gorici bodo služile že za izbiro jedra nogometnih reprezentanc Slovenije, tako za pionirje kot za mladince in to od 13. do 16. leta ter od 15. do 18. leta starosti. Ta strokovni tečaj bodo vodili poklicni nogometni strokovnjaki, profesorji telesne kulture iz Ljubljane in to prof. Nikola Popivoda in prof. Tine Orel ter še dva pomočnika. Na voljo bosta tudi Mladen Mladenovič, ki jè glavni trener NK Vozila in Miki Linzender, ki je mladinski selektor pri nogometni podzvezi Nova Gorica. Ob zaključku teh priprav bodo ljubitelji nogometa prišli na svoj račun že sedaj, zgodaj v nogometni predsezoni kajti ob koncu tega tečaja bosta dve nogometni tekmi 2. in 3. februarja med obema reprezentancama Slovenije in ustrezajočima domačima pionirskima ter mladinskima selekcijama iz območja nogometne podzveze Nova Gorica. Nogometni klubi iz Goriške bodo izkoristili priložnost ter bodo vključili v te skupne priprave čim več svojih pionirjev in mladincev. V soboto, 2. februarja bo NZS v Novi Gorici izvedla obvezen strokovni seminar trenerjev vseh nogometnih klubov s področja zahodne Slovenije. Varl R. v Badgasteinu (od leve): Nadigova, Proli . Moserjeva in Drexlova gove enote so kljub velikim težavam in slabostim, ki jih preživlja vsako množično revolucionarno gibanje v več kot 220 akcijah in bojih onesposobile za boj okoli 800 sovražnik vojakov, uničile 30 lokomotiv in 160 vagonov, porušile 10 večjih in manjših mostov, z napadi na proge Pivka - Trst, Pivka - Reka in Divača - Pulj so porušile več kot 4000 metrov tirov in povzročile zastoj v sovražnem vojaškem prometu na teh železnicah za 1699 ur ali za 75 dni. Hkrati pa 20. 4. 1944 z rušenjem mosta pri Dragi popolnoma onemogočile promet na progi Kozina • Trst do konca vojne, t. j. za 375 dni. Kako boleča je bila za sovražnika odredova dejavnost na prometne poti, dokazuje obveščevalno poročilo nemške armijske skupine «von Zangen» v Italiji od 14. 6. 1944, kd zajema čas od 25. 5. do 10. 6. 1944. Poročevalec z zaskrbljenostjo obvešča Hitlerjev glavni stan, da je v Istri partizanska dejavnost predvsem usmerjena proti železnici Divača - Pulj, po kateri je že dalj časa onemogočen normalni promet. Iz poročil odredovega štaba in obveščevalnega oddelka okrožne izpostave ONZ za slov. Istro iz tistega časa pa zvemo, da je odred poškodoval oz. uničil med Podgorjem in Prešnico 23. 5. in 6. 6. 1944 dva nemška patrolna vlaka in še večkrat miniral progo, ki so jo napadale tudi hrvaške istrske enote, zato ni peljal po njej noben vlak, od 19. 5. do 19. 6. 1944, torej v najkritičnejšem času za nemške čete v Italiji, ki je nastopil zaradi zavezniške ofenzive. Vendar niso bili napadi na to progo najpomembnejša odredova dejavnost, pač pa Je zavzemala v operativnih načrtih Glavnega štaba in VII. korpusa NOV in PO Slovenije po odredbi iz 4. 6. 1944 prvo mesto proga Ljubljana - Trst, ki jo je odred samo od 31. 5. do 10. 6. petkrat miniral in o kateri ugotavlja že omenjeno nemško poročilo, da je najbolj o-grožena prav med Trstom in Šempetrom (sedaj Pivka). Odred pa ni le uničeval proge in vlake temveč tudi onemogočil proizvodnjo v treh rudnikih premoga, napadal cestna prevozna sredstva, nemške patrulje in vojaške kolone zlasti na cestah Trst - Koper in Reka - Trst, kjer je 26. 5. uničil Sturmbannf iihrer j a Christiana Wirtha, Globočnikovega ljubljenca, enega izmed največjih nacističnih zločincev, izumitelja metode za pobijanje ljudi z ogljikovim monoksidom, s katero so pobili več kot 2 milijona ljudi, prejšnjega komandanta Tre-blinke, najstrašnejšega taborišča v Hitlerjevi Nemčiji, in tedar V A SKUPINI C LIGE Venezia se bliža Alessandri} V A skupini italijanskega nogometnega prvenstva C lige so dosegli včeraj te izide: Venezia — Mantova 2:1 Legnano — Vigevano 1:1 Seregno — Solbiatese 1:0 Lestvica te skupine je po teh zaostalih srečanjih naslednja: Alessandria 26 Venezia in Lecco 25 Udinese 22 Monza 21 Pro Vercelli in Belluno 20 Vigevano in Mantova 19 Trento 18 Seregno, Bolzano in Solbiatese 17 Gavinovese l® Legnano, Padova in elodiasottomarina 15 Triestina 12 Savona Derthona 10 TENIS Na mednarodnem teniškem turnirju v Kaliforniji v ZDA je Franoozi- Kontovel - Bor (11.00), Libertas TS - CGI Milje, Itala Libertas Barkotlje, POM - Villesse Počitek. Sagrad'. OCENE P.d - Robi Klobas (13) 2 in Koren (B) 1. SKUPNO: Starc (KI 9, Kapič (B) 5, A. Zavadlal (K), Klobas (B) in Koren (B) 4. Barazzutti (B) in Fabjan (B) 2, D. Zavadlal (K), Vatovec (B), B. Daneu (K) in Hrvatič (B) po eno točko. PRVENSTVO «POMLAD» Bor je premagal Italsider. Borovci so presenetili predvsem v kočljivih trenutkih, ko je bil izid v dvomu. Trener Italsidra Primo Generoso je bil po tekmi dokaj razburjen. «Zmaga Bora je bila zaslužena. Nasi nasprotniki so bili boljši predvsem pri lovljenju odbitih žog. To mi tudi ne gre v račun, saj imamo mi višinsko prednost. Zagrešili smo preveč napak v nja Durr premagala Jugoslovanko locUočilmh uenutkih kar so znali bo-Jaušovčevo s 6:3 in 6:1. 'rovci dobro izkoristil.» NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Včerajšnje drugo kolo brez večjih presenečenj Inter in Palermo vodita v svojih skupinah Včeraj so odigrali drugo kolo no gometnega turnirja za italijanski nogometni pokal. Do velikih presenečenj ni prišlo, saj so ekipe še občutile napore zadnje prvenstvene nedelje. To lahko trdimo predvsem za dvoboj v Rimu med Laziom in Juventusom (s protagonistoma prvenstva A lige), ki sta srečanje zaključila neodločeno. V milanskem derbiju, ki je morda bil v središču pozornosti, pa je zmaga pripadla Interju, ki je prešel v vodstvo z golom Boninsegne v 77. minuti. Srečanje je bilo zanimivo zaradi zelo slabega položaja obeh milanskih prvoligašev v italijanskem nogometnem prvenstvu. Vendar pa sta obe moštvi dokazali, da se nahajata v zelo kritičnem stanju in ne znata pokazati vsega, česar sta zmožni. Vendar pa je Inter nazadnje le dokazal, da je med obema milanskima predstavnikoma prav on tisti, ki zna še zmagati, čeprav z golom, ki je prišel bolj po na ključju kot po preudarni akciji. Rezultati včerajšnjih srečanj: A skupina Bologna — Atalanta 2:1 Inter — Milan U0 B skupina Cesena — Palermo 1:1 Lazio — Juventus 0:0 LESTVICA A skupina 2 2 0 0 3 0 4 2 2 0 0 5 1 4 2 0 0 2 0 2 0 2 0 0 2 1 4 0 Inter Bologna Milan Atalanta B skupina Palermo Cesena Lazio Juventus 1 1 1 1 I 1 1 1 1 0 vel huo spodrsljaj. Trener Ricreato-rija bortuzzo je o tej tekmi da! na sltunjo izjavo: «Tako visoke zmage res nismo pričakovali. Sicer pa i-majo poletovci tehtno opravičilo Prvič: nisem imel na klopi Sergija Tavčarja, ki je bil zaposlen Drugič: Poletu je manjkal najboljši center Ivan Škabar, ki nam je v prvim srečanju delal najvce preglavic.» V preostalem srečanju je Inter 1901 premagal tudi ekipo SABA in je take. ze zmagovalec te skupine. IZIDI 9. KOLA Bor - Italsider 61:56, Polet - Ricreatori 23:76, SABA - Inter 1904 45:70. Počitek: Lloyd Adriatico. LESTVICA Inter 1904 Llovd Adriat. SABA Ricreatori Bor Polet Italsider 624 420 603 513 487 475 520 540 571 612 347 463 460 562 (27. 1.) 18 12 10 6 6 4 2 PRIHODNJE KOLO SABA - Italside»", Lloyd Adriatico - Polet (26.1. ob 20.00). Inter 1904 -Ricreatori. Počitek: Bor. OCENE P.d.: Žerjal (B) in Marko Sosič (P) 2, Ražem (B) in Tavčer (P) 1. SKUPNO: Žerjal (B) 12, Taučer in M. Sosič (P) 5, Škabar (P) 4, Siega (B), Volk (B), Rržem (B) in Ivan Sosič (P) 2, Kalin (P), B. Furlan (B) in Kcšuta (B) po eno točko. NARAŠČAJNIKI Izenačen in razburljiv derbi mrd Kontovelom in Borom se je zaključil v korisi. prvega s 74:71. Srečanje je navdušilo gledalce. Po tekmi pa je predsednik Kontovela Stojan Lisjak čestital borovcem za lep napredek, ki so ga opravili v tej sezoni. Rekel je: «Res se čudim, kako so ti fantje nanredovali. V prvem srečanju smo z lahkoto zmagali. V tem srečanju pa je bilo ime zmagovalca neznano prav do zadnje sekunde.» Bor je torej vidno napredoval, za kar gre seveda zasluga požrtvovalnemu trenerju Renatu Štoklju. Kontovel pa je tudi pokazal lepo in u-činkovito igro. IZIDI 9. KOLA Kontovel - Bor 74:71, Inter 1904 -Llovd Adriatico 70:39, Ricreatori -CGS 80:50. LESTVICA Inter 1904 990 Ricreatori 9 7 2 CGS 9 4 5 L. Adriatico 9 3 6 Kontovél 9 3 6 Bor 9 18 940 298 686 406 393 489 384 653 364 663 356 748 (27. 1.) to It 8 K 6 2 PRIHODNJE KOLO Ricreatori - Bor (12.30), Inter 1904 - CGS, Kontovel - Lloyd Adriatico (9.15). OCENE P.d.: Ivo Nabergoj (K) in Andrej Udovič (B) 2, Klavdij Starc (K) in Bruno Furton (B) 1. SKUPNO: K. Starc (K) 9, Rare (B) 8 Nabergoj (KI 6. B Furlan (B) 5. I. Starc (K) in Čuk (K) 4, Udovič (B) in F. Mazzucca (BI 3, A. Mazzucca (BI . čok (B) in Koren (B) po eno točko. b.l. OIU l'XII.A ŠD Adria sporoča, da bo uilhoro-va seja: danes, v četrtek, ob 20. uri v prostorih PD «Lonjer Katinara» v Lonjerpi. * * * ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, 26 t.m. v prostorih PD «1. Gruden» v Nabrežini. Začetek ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju • » * ŠD Polet vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 29. t.m., ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ;K=>ooooooooo<50<>rx=>ooooooo^>oooocx->c^c>r»cx->r>>r>oooooo njega komandanta uničevalnega taborišča v tržaški Rižarni. Uničil postojanke nemških kolaboracionistov, karabinjerjev in financarjev 12. 1. 1944 v Materiji, 18. 1. v Dolini in 27. 1. v Ric-manjih pri Trstu. Eden izmed največjih podvigov od redovih borcev pa je bil uresničen v Šmarju v Istri 19. junija 1944, ko je 18 borcev 1. bataljona z drznim jurišem razbilo v vasi kolono 70-80 fašistov, Nemcev in karabinjerjev. Padli so 3 sovražniki, med njimi fašistični poročnik, komandant kazenske ekspedicije, ujetih je bilo 7, precej pa ranjenih. Borci pa so rešili 40 zaprtih domačinov, ki so jih fašisti nameravali odpeljati v zapore ali morda celo pobiti. Odredov! borci so prodrli tudi v sam Trst in 6. 6. 1944 v Boschettu napadli domobranska podoficirja, 22. 6. pa pri Sv. Ani zažgali skladišče bencina. Še bd lahko naštevali napore in zmage, uspehe in poraze od redovih borcev v bojih, vendar moramo predvsem ugotoviti, da je bila V nedeljo bomo začeli objavljati v podlistku roman pisatelja Toneta Svetina STENA ki ga je avtor «UKANE» posvetil velikemu slovenskemu alpinistu, gorskemu vodniku in reševalcu Jožu Čopu in njegovim prijateljem, dr. Klementu Jugu in vsem, ki so v Severni steni Triglava iskali svoje sanje in našli smrt, ter končno 80-letnici Slovenskega planinskega društva. V nedeljski številki bomo na kulturni strani objavili tudi razgovor s pisateljem Tonetom Svetino, v katerem pojasnjuje nagibe, ki so ga vodili k pisanju «STENE», svoj odnos do gora ter svojo navezanost na naš primorski svet, na katerem se je boril v času narodnoosvobodilnega boja. stalna in največja odlika vseh prav v tem, da so s ponosom vzdržali vse napore in žrtve v odločilnih zgodovinskih dnevih in vztrajali v boju s svojim ljudstvom do zmage Nikoli niso klonili, niti v tako hudih preizkušnjah, kot so bile na Stari Sušici 12. marca 1944 in v Jevšanah 18. marca, ko je padlo 23 borcev in je bilo 12 ranjenih. Njihovega borbenega duha in odločnosti niso mogle zlomiti niti velike koncentracije nemških in četniških sil v Istri in Brkinih jeseni 1944 in pozimi 1944-45 in neštete hajke v snegu in mrazu, čeprav so bili mnogokrat lačni, bosi in slabo oblečeni, so v boju vztrajali. Ko govorimo o zaslugah in prispevku odredovih borcev v NOB na tem delu Primorske, moramo še posebej poudariti množične zločine okupatorjev v Brkinih in Istri, da bi odvrnili ljudstvo od NOB, velike žrtve in napore vsega ljudstva. Toda ljudstvo je bilo neuklonljivo - zavestno in čustveno pre-Toda ljudstvo je bilo neuklonljivo, zavestno in čustveno predano NOB. Samo s tem si je mogoče pojasniti dejstvo, da so odredov! borci skupaj z zalednimi enotami Komande istrskega vojnega področja, italijanskim bataljonom Alma Vivoda in političnimi organizacijami uspeli pridobiti za enote NOV na od-redovem operativnem območju okoli 4000 borcev, čemur je treba dodati še okoli 1500 odredovih in drugih borcev. Mobilizacija v Brkinih, Istri, v Podgori idr. je bila izvedena kljub izredno ostri sovražnikovi kontroli po priznanju samega štaba VII. korpusa 13. 6. 1944 in GŠ Slovenije 24. 6. 1944 75%, medtem ko je bilo poprečje mobiliziranih v NOV na operativnem območju VII. korpusa le 43,5%. Ni bilo lahko organizirati, spremljati in varovati ter hraniti vseh teh tisočev novincev iz obmorskih predelov Istre, Čičarije, Krasa, Brkinov in Podgo-re čez 4 močno prometne in varovane ceste, dve železniški progi, Reko in tri gorske grebene (Slavnik, Šilentabor in Snežniške gozdove) na Notranjsko in Dolenjsko več kot 100 km daleč mimo sovražnih zased, ki so prežale nanje vsepovsod. In koliko vojaškega in tehničnega materiala ter hrane so borci in novinci znosili na Notranjsko in Dolenjsko, ne bo mogel nihče točno izračunati, saj je bilo prenešene samo soli iz istrskih solarn najmanj 6000 kg. če vse te napore realno vrednotimo, tedaj smo lahko samo ponosni na prispevek brkinskega in istrskega ljudstva v velikem revolucionarnem osvobodilnem boju. MAKS ZADNIK Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacijo in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DHEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalia 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l. Stran 6 24. januarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel 'zdaja in tiska ^ ZTT " Trst OB PRVI OBLETNICI NASILNE SMRTI ŠTUDENTA FRflNCESCHIJfl V Italiji mogočna dijaška zborovanja za «družbeno samoupravljanje» v šoli Incident s fašisti in policijo v Rimu - Pozitivna ocena socialističnega podtajnika za šolstvo RIM, 23. — Prvi dan vsedržavnih moupravljanje šole», v katere mo- dijaških in študentovskih nastopov za resnično demokratizacijo šolskega sistema, za ustrezno ureditev vprašanja novih šolskih gradenj, za pravico do pedagoškega eksperimentiranja z ustvarjanjem dijaških kolektivov, skratka za tako šolsko reformo, ki naj odraža interese delavskega razreda in dijaštva v boju proti reakciji in fašizmu, za premostitev zgodovinskih protislovij italijanske družbe, je, po mnenju vseh opazovalcev, uspel in dokazal zrelost mladine, kljub razumljivim ideološkim razlikam. Dijaki, ne samo v Milanu, temveč v vseh večjih italijanskih mestih, se v svojih zborovanjih in sprevodih spominjajo tudi prve obletnice tragične smrti milanskega študenta Roberta Franceschija, ki je padel, ko ga je zadela policijska krogla, pred univerzo «Bocconi». Tako so v splošno tematiko boja za demokracijo v šoli vpletli še splošna družbena in politična vprašanja, kot so boj proti fašizmu in za čistko v državnem aparatu. Skoraj povsod so dijaki nastopali ločeno. V Milanu so organizirali tri zborovanja: enega, v zaprti dvorani, katoliški dijaki in študentje, drugega pristaši socialistične in komunistične mladinske organizacije, tretjega pa člani raznolikih skupin, ki sestavljajo pestro mavrico izven-parlamentarnih skupin. Do medsebojnih polemik ni prišlo. V Milanu so manifestacije potekale, k sreči, brez incidentov s fašisU ali policijo, kar je verjetno posledica posega demokratičnih sil, ki niso pozabile policijske strpnosti ob nedavnih fašističnih izgredih po Covellijevem zborovanju v lombardijski prestolnici. Dijaška stavka je v Milanu popolnoma paralizirala vse šole in univerze, podobno kot v Rimu, kjer računajo, da se je je udeležilo nad 80 odstotkov dijaštva. Tudi tu so organizirali ločena zborovanja. V Rimu je prišlo tudi do incidentov in sicer pred sedežem fašistične mladinske organizacije «Fronte della gioventù». Sedež organizacije je policija med dijaškimi manifestacijami močno zastražila. Kljub policijskemu kordonu pa se je skupina fašističnih škvadristov pognala za dvema dijakoma, ki sta bila na motorju. Študenta so fašisti pretepli, nato pa so se skozi policijski kordon zatekli nazaj v sedež. V Turinu je več tisoč dijakov manifestiralo na glavnem trgu. Pozneje so se srečali z delavci v tovarni «Lancia», kjer je uprava sklenila skrčiti proizvodnjo in je ustrezno skrčila delovni čas. Računajo, da se je stavke udeležilo od 70 do 80 odstotkov dijakov srednjih šol. Kaj zahtevajo dijaki je v svojem pogovoru s časnikarji povedal socialistični podtajnik za šolstvo, poslanec Vito Le Noci. Dejal je, da je zadovoljen, če se bo iz teh stavk oblikovalo samostojno dijaško gibanje, ki bo pomemben dejavnik boja za reformo šole. Pomembno vprašanje, ki zadeva bistvo demokratizacije šole, so delegirane norme, ki jih bo morala vlada izdati do aprila. Gre za izvajanje zakonskih določb, predvsem pa sporazuma med sindikati in vlado, ki določajo tako imenovano «družbeno samoupravljanje šole». Kaj to pomeni? Predvsem to, da je treba šolo povezati z okoljem, sredi katerega deluje. V tem okolju je več dejavnikov, ki lahko vplivajo in morajo vplivati na vsebino pouka, na splošni odnos med šolo in družbo. Skratka, dijaki terjajo zase (skupaj s šolskimi sindikati CGIL-CISL) pravico, da si oblikujejo kritične poglede na svet in družbeno okolje, vanj posegajo in pri tem preko sporazumov s šolniki in osebjem oblikujejo pedagoški model reformirane šole. Važno vlogo morajo v tem po rajo priti, poleg šolnikov, dijakov in predstavnikov osebja, tudi zastopstva «zunanjega okolja», se pravi predstavniki delavskih sindikatov, staršev, rajonskih konzuli, kulturnih in drugih organizacij, prosvetnih društev itd. Dijaki menijo, da se bodo pozitivno vključili v tak sistem demokratizacije šole le, če bodo premagali reakcionarna legla v šoli, birokratsko oblastništvo in če bo vlada preklicala nekatere konzervativne ukrepe, kot je znana Scalfa-rova okrožnica. Dijaške manifestacije se bodo nadaljevale še jutri. Ni pa izključeno, da bo prišlo še v kratki bodočnosti do skupnih nastopov dijaštva, delavcev in šolnikov, v kolikor vlada ne namerava resno načeti postavljenih vprašanj. V Milanu napad na vodilnega funkcionarja tovarne «Pirelli» MILAN, 23. — Neznanci so v prvih jutranjih urah napadli vodilnega funkcionarja podjetja «Pirelli» Busti-ja in ga močno pretepli. Nekaterim milanskim dnevnikom so pozneje te-letonirali, češ da so to storile fan-tomatične «Rdeče brigade». Sindikalne organizacije CGIL—CISL —UIL so s tem v zvezi še enkrat poudarile, da delavski boji za demokracijo in napredek ne priznavajo o-sebnega nasilja, ki koristi samo reakciji in tistim, ki bi radi delavsko gibanje zavrti. OBKOLJENA LETALIŠČA IN ČISTILNICE Obsedno stanje v Grčiji pred procesom proti Palestincema Pristaša «Črnega septembra» sta avgusta lan! ubila pet turistov na atenskem letališču ATENE, 23. — Ob devetih zjutraj se pred atenskim sodiščem prične sodna obravnava proti dvema Palestincema, pristašema teroristične organizacije «Črni september», ki sta 4. avgusta lani povzročila pokol na glavnem letabšču grške prestolnice. Tedaj sta terorista, Shafil Hessein Arid in Talaal Khan-turian s streli ubila pet ameriških turistov grške narodnosti, ki so se vkrcavali na letalo, namenjeno v ZDA. 45 oseb so ranih, preden so jih grški policisti aretirali. Najprej sp izjavib, da so nameravali terorizirati potnike, ki potujejo iz Izraela, a da so zgrešili letalo. Obtoženi so, poleg pomembnih materialnih prekrškov, tudi namernega umora, kar lahko teroriste stane tudi smrtno kazen. Vendar so atenske oblasti bolj naklonjene obsodbi, kateri naj bi sledil izgon iz države. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiirnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiniiiiiiiiiiiiiHl PO SKLEPU. 0 NIHANJU FRANKA IN KREPITVI DOLARJA Ponoven padec vrednosti lire ogroža politiko cen v Italiji Sestanek ministrov finančne «trojke» z ravnateljem državne banke - Zahodna Nemčija se boji osamitve RIM, 23. — Po nekajdnevni stagnaciji v valutnem nihanju je lira rahlo padla glede na vrednost dolarja. Dolar je v Milanu kotiral po 673 lir (prej 671,25) po trgovskem tečaju in 699,75 (prej 693,75) na trgu kap'talov. Podobno tudi v Rimu, kjer kotira po 672 oziroma 698 lir. Gospodarstveniki menijo, da je to tudi posledica glasov, češ da nameravajo a-rabske države preklicati «embargo» do ZDA pri dobavah petroli ja. Res pa je tudi, da na tako ovrednotenje dolarja in ustrezno razvrednotenje lire vpliva tudi dej stvo, da so Japonci sklenili prodati izredno veiike ko-itine ameriške valute, da bi zfisòftift' pred ràz-vrednotenjem svojo valuto. To naj bi povečalo povpraševanje po dolarjih, ki se pojavljajo kot čedalje trdnejša in močna valuta. Lira je sicer padla tudi v odnosu do evropskih valut, razen izjemnega položaja «trgovskega» za-hodnonemškega marka. Prav položaj hre in torej odnosi v trgovini in finančnih zvezah I-talije s svojimi partnerji je prisilil ministre «trojke» Colombo — La Malfa — Giolitti, da so sklicali nujen sestanek z guvernerjem državne banke Carlijem. Razpravljali so o posledicah nihanja francoske valute na italijansko gospodarstvo, na cene in energetske stroske. Omenili smo že, da bo francoski sklep in dejanski finančni «razkol» v zahodni Evropi, ki se spet postavlja pred izbiro glede svojih oo-nosov do Amerike, v največji meri prizadel italijansko kmetijstvo. Močan vpliv pa utegne imeti razvoj denarnih odnosov med zahodnoevropskimi državami in odnosov z ZDA tudi na energetske stroške. «Razkol» vzbuja, seveda, resno zaskrbljenost tudi v drugih državah. Predvsem v Zahodni Nemčiji, ki je vedno težila k temu, da bi igrala vlogo posrednika med ameriškim in zahodnoevropskim gospodarstvom, oziroma med zahodno Evropo in Sovjetsko zvezo. ZR Nemčija se zaradi tega izjemnega položaja boji osamitve, posebno še, če bi na njena ramena padla vsa teža napora, da prepreči dejansko zahodnoevropskih ,.„B„ _____j„ . _____ razvrednotenje gledu igrati «odbori za družbeno sa- valut v ockiosih do ameriškega do- larja, kar seveda ustvarja resne težave v gospodarskih odnosih do ZDA. Zahodnonemški finančni minister Schmidt je s tem v zvezi izjavil zaskrbljenost, ker meni, da mu ZDA ne bodo pomagale in da bodo raje pustile, da se dolar premočno ovrednoti na svetovnem finančnem trgu. Močno ovrednotenje dolarja pa pomeni, da bo morala zahodna Evropa predrago plačevati uvoženo blago iz ZDA. Danes so se sestali predstavniki državnih bank najpomembnejših za-hotnoevropskih držav in se pogovarjali o možnosti skupnega ukrepanja. Evropski «komisar» za valutne, zadeve, Haferkamp, pa je pozval zahodhòeVropske države, naj se povrnejo v sklop «verige» ustaljenega nihanja valut. Dejal je še, da se za 4. in 5. februar sklicuje konferenca denarnega odbora EGS, ki naj razpravlja o preostalih ukrepih. Zahodnonemška vlada je, v okviru poskusov, da prepreči svojo osamitev v okviru EGS, ponudila evropskemu denarnemu skladu podvojen prispevek. Doslej so se tega branili, kar je vzbujalo nezadovoljstvo preostalih partnerjev. V Parizu se medtem nadaljuje parlamentarna razprava o nedavnih valutnih ukrepih Messmerjeve vlade. Levica (socialista, komunisti in radikalci) je sklenila ,da bo predložila vladi «grajo», vendar je malo verjetno, da bo sprejeta, tu-da zato ker baje podpirajo degoli-stično vlado, v tem primeru, tudi «sredinci» Lecanueta in skupina, ki jo vodi Servan — Schredber. Levičarski poslanci so francosko vlado krit'zirali češ da je šla na roko ZDA s tem, da je razbila možnosti evropskega sporazumevanja. «Osservatori1 romano» kritizira prof. D'Avaca VATIKAN, 23. — Vatikanski «Osservatore romano» je danes tiziral nekatera subjektivna razmišlje-vanja o zakonski zvezi, ki jih je izrazil na slovesnosti odprtja novega sodnega leta rimskega cerkvenega sodišča prof. D'Avac, ki je sicer pre- list kri- davatelj cerkvenega prava na rimskem vseučilišču. Prof. D'Avac je v svojih izjavah trdil, da je treba korenito spremeniti koncepcijo zakonske zveze v sedanji družbi v nasprotju s koncepcijo ,ki je veljala za preindustrijsko družbo. Katoliški teolog je menil, da je kanonsko pravo preveč materialistično in da ureja, takšno kot je sedaj. samo najbolj grobe materialne interese zakoncev ter ne posveča nobene pozornosti drugim idealnejšim činiteljem zakonske zveze same. V določenem trenutku se je zdelo, da bo katoliška cerkev precej sprostila svoje postopke za razveljavljenje zakonske zveze, morda v vidiku nekakšne konkurence s sedanjo zakonsko razvezo po zakonu Fortuna - Basli-ni. Vatikanski list ne da slutiti, da je cerkev za sedaj pripravljena na tak korak, saj še vedno trdi, da cerkev ostaja pri svojem stališču ne glede na zgodovinske spremembe v človeški družbi. Ko je skupina drugih teroristov, po pokolu v Fiumicinu, zahtevala v Atenah njuno izpustitev, so grške oblasti obljubile «razumevanje» in milostno ravnanje, kljub temu pa so oblasti sklenile organizirati tako varnostno službo, kakršne se Grčija že dolgo ne spominja. Oklepne enote vojske so obkolile letališča v Atenah in Solunu, zastražene so vse pomembnejše komunikacije, sama prestolnica pa spominja na zasedbeno stanje. Posebni policijski oddelki so zastra-žili pomembne naftne čistilnice in industrijske objekte, medtem ko potnike iz tujine skrbno nadzorujejo na mejah. Atenske oblastj se namreč boje kakega novega terorističnega napada. Pri Brennorju aretiran anarhist Della Savia BOJEN, 23. — Na mejnem prehodu na Brennerju so italijanski varnostni organi aretirali 25-letnega milanskega anarhista Iva Della Savia, Valpredovega prijatelja, ki se je več let skrival po evropskih državah. Della Savia je bil med obtoženci «Valpredovega procesa» zaradi atentata na Trgu Fontana in je sodišče v Catanzaru tudi zanj odredilo, da se prekliče zaporni nalog. Zaradi tega se je Ivo Della Savia vrnil v Italijo. Ko so ga aretirali so policisti izjavili, da želijo preveriti njegov položaj, češ da se ni javil v vojsko. Izkazalo pa se je, da zadevnega poklica pod orožje sploh ni nikoli prejel in da je vojaško sodišče preklicalo tiralico. Kljub temu so ga vseeno zadržali v priporu. Ne izključujejo, da ga bodo primorani osvoboditi že jutri, saj ni razloga, niti najmanjšega, da bi mladega anarhista nezakonito obdržali v ječi. V Firencah oproščeni mestni redarji FIRENCE, 23. — Kazensko sodišče je danes po enednpolumem posvetovanju sprejelo tezo javnega tožilca ter oprostilo 223 firenških mestnih redarjev obtožbe, da so nezakonito zapustili svoje delovno mesto v znak protesta, ker jim občinska uprava ni odobrila nekaterih mezdnih m dni-gih zahtev. Sodišče je oprostilo redarje, ker njihovo dejanje ni kaznivo. Podobne obtožbe so bili oproščeni tudi štirje sindikalisti, ki so sedeli na zatožni klopi skupaj z redarji. Pogled na predor, kjer je 8 francoskih vojakov izgubilo življenje ...............................n.Hlini....mu.. NA ŽELEZNIŠKI PROGI PRI CHATEAU THIERRYJU V FRANCIJI V ŽELEZNIŠKEM PREDORU JE VLAK POVOZIL 00 SMRTI OSEM VOJAKOV Tragedija se ji? verjetno pripetila, ker je narednik ubral bližnjico skozi predor PARIZ, 23. — Osem francoskih vojakov je izgubilo življenje v železniškem predoru na progi Chezy-sur Marne blizu Chateau Tierryja, šest pa jih je bilo ranjenih (trije zelo hudo) ko je nenadoma privozil mimo neki vlak z veliko hitrostjo. V krogih ministrstva za obrambo si ne znajo pojasniti, kako je prišlo do nesreče. Preživeli vojaki pa še ne morejo govoriti zaradi hudega živčnega zloma. Na kraj nesreče je odpotoval sam minister Roger Galley, ki je tudi obiskal ranjence v bolnišnici Chateau Tierry. Nesreča se je pripetila v zgodnjih jutranjih urah, točno 40 minut po polnoči. Načelnik železniškega odseka v Meauxu je izjavil, da je strojevodja, takoj po -tem >ke je zapeljal vlak v predor, opazil pred seboj sence. Strojevodja je dejal: «Pritisnil sem obupno na.žavore, toda bilo je prepozno». Načelnik železniškega odseka je pripomnil, da je prehod pešcev skozi predor formalno I prepovedan. Celo uslužbenci želez-1 niške uprave ne smejo stopiti v ■•iiiifiiiiiiiiniiitiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiviiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiU PRAZNOVANJE BUDISTIČNEGA NOVEGA LETA Oster politični boj ob «teta» v razdvojenem Južnem Vietnamu Poslanica predstavnikov ZRV - Van Thieu poziva na boj proti komunistom nimmmm Prizor Iz Westmannaeyjara (Islandija), ki ga le bruhanje vulkana pred letom dni močno poškodovalo. Osrednjo ulico pokriva trimetrski sloj lave. Sedaj sneži, a otroci veselo tečejo življenju naproti SAIGON. 23. - Nekaj ur pred začetkom novega budističnega lunarnega leta («tet»), ki ga praznujejo v Vietnamu, na Kitajskem, na Japonskem ter raznih drugih krajih jugovzhodne Azije, je radijska postaja južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte objavila besedilo pozdravnega pisma, ki ga je naslovil na prebivalstvo in na borce v Južnem Vietnamu predsednik narodnoosvobodilne fronte Nguyen Huu Tho. Pozdrav je podpisal tudi predsednik začasne revolucionarne vlade Tan Phat. Oba državnika pozivata prebivalstvo, naj strne svoje vrste ter naj odločno razbije vsakršen poskus kriminalne vojne, ki jo hočejo vsiliti ZDA in saigonska administracija. Čeprav so podpisali pariški sporazum se obe še vedno zoperstavljata južnovietnamskemu ljudstvu. V pismu se poziva prebivalstvo, naj zahteva, da ZDA in saigonska administracija takoj prenehata sovražnosti, uveljavita demokratične svoboščine in osvobodita vse politične jetnike, ki so še v priporu. Ob «tetu» je severnovietnamski zunanji minister podal intervju francoski časopisni agenciji AFP. Intervju je bil podan pravzaprav v okviru prve obletnice podpisa pariškega sporazuma. Severnovietnamski zunanji minister Nguyen Duy Trinh je izjavil, da ne bo prišlo do sevemovietnamske ofenzive proti jugu. Bistvena naloga vietnamskega ljudstva je v tem, da zagotovi mir, ki naj bi bil trden in trajen, da bi se lahko tako zacelilo rane, ki jih je prizadejala vojna, da bi se zgradil socializem na Severu in se izvojevale nacionalne in demokratične svoboščine na Jugu. Tudi minister Nguyen Duy Trinh je ostro napadel sistematične kršitve pariškega sporazuma s strani ZDA in saigonske administracije. Poudaril pa je, da se oborožene sile narodnoosvobodilne fronte in južnovietnamsko ljudstvo uspešno borijo proti tem poskusom. Dodal je še, da so histerični pozivi Nguyena Van Thiena na vojno in na sabotažo sporazumov ter ameriški manevri, ki podpirajo dejavnost južnovietnamskega predsednika pravcato izzivanje javnega mnenja v Vietnamu in na svetu sploh. Nadalje je severnovietnamski minister dejal, da ni potrebno, da bi prišlo do globalne rešitve za vso Indokino. «Dovolj je, da se ZDA odrečejo svojim neokolonialističnim načrtom v Vietnamu, v Laosu in v Kambodži, da bi v teh treh deželah Indokine prišlo do resničnega miru. Končno je minister, govoreč o odnosu velikih sil ter še posebej Kitajske in Sovjetske zveze do indo-kitajskega vprašanja, poudaril, da sta njegova vlada, kakor tudi začasna revolucionarna vlada v Južnem Vietnamu vedno zahtevala absolutno spoštovanje ter natančno izpolnjevanje pariških sporazumov. Sovjetska zveza, Ljudska republika Kitajska in druge socialistične države so vedno podpirale ta stremljenja ljudstev v Indokini. Ob «tetu» je tudi južnovietnam-ski predsednik Nguyem Van Thieu objavil pioziv za gospodarsko mobilizacijo Južnega Vietnama. V pozivu trdi, da bodo Južni Vietnamci lahko uničili komuniste samo z gospodarsko močjo, kateri naj bi stala ob strani vojaška in politična sila. Južnovietnamski predsednik je priznal, da se je država znašla v škripcih zaradi zmanjšane pomoči iz tujine (ameriške) ter zaradi nihanja deviz in energetske krize v svetu. Pozval je prebivalstvo, naj čim več izvaža. Nadalje je obljubil, da bo izkoreninil v vojski in v administraciji vsakršno samovoljo. korupcijo in druge socialne tegobe. Na koncu je še pripomnil, da mu ustava daje pravico da še tretjič nastopi na predsedniških volitvah, vendar pa ni povedal, če bo sprejel ponovni mandat. Iz Phon Phenha sporočajo medtem, da komunistične sile še vedno obstreljujejo kamboško «davno mesto, čeprav se je silam general Lon Noia posrečilo, da zavzamejo nekaj področij jugovzhodno od mesta. Včeraj je na kamboško prestolnico padlo kakih 20 topniških izstrelkov. Zabeležili so kakih deset mrtvih in dvajset ranjenih. Ponoči so borci osvobodilne vojske izstrelili tri rakete na letališče pri Poachetongu. Nadaljevali so se boji v bližini južnega dela mesta, kjer so borci osvobodilne vojske razbili nekaj vladnih položajev. Lon Nolove čete so imele 20 mrtvih, 15 ranjenih in več kot 80 pogrešanih. Boji se nadaljujejo. ZRV: Obmejne spore rešujmo s pogajanji SAIGON, 23. — Južnovietnamska revolucionarna vlada meni, da je treba obmejna vprašanja in še posebej spor o otočju Paracel. rešiti s pogajanji. Izjavo v tem smislu je dal dopisnikom agencije «Reuter» glasnik revolucionarne vojaške komisije major Phuong Nam. Poudaril je, da so obmejni spori vedno zapleteni in da jih je mogoče rešiti le v vzdušju «medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti, prijateljstva in dobrega so sedstva». Skratka daje začasna revolucionarna vlada razumeti, da je vsak spor s Kitajsko, ki terja zase suverenost nad otočjem Paracel, mogoče rešiti s pogajanji, a da na teh pogajanjih ne more nastopati diskreditirana vlada, kot je lutkovna saigonska vlada predsednika Thieuja. Pač pa utegne prav revolucionarna vlada, v okviru naporov, da se na tem področju ustva ri mirno vzdušje, rešiti tudi take in sorodne spore. Neka holandska ladja je medtem v Južnem Kitajskem morju našla 23 brodolomcev, saigonski vojakov z vojne ladje, ki so jo potopili kitajski «komarji» s svojimi raketami. Brodolomce so izkrcali v Danangu. RIM, 23. — Franco Arcadi, star 36 let. je davi v zgodnjih jutranjih urah odprl svoje okno ter protestiral, ker je neki avtomobilist pod oknom močno hupal. Zdi se, da je šofer hotel priklicati s hupanjem nekega svo. jega prijatelja, ki biva v bližini. Arcadi je zahteval, naj ne moti ljudi pri spanju, šofer je zgrabil za revolver ter ustrelil vanj Na srečo je bil Arcadi ranjen le v ustnico. predor, ko gredo mimo vlaki. V primeru, pa da so se že v predoru razpolagajo z varnostnimi zakloni, ki so oddaljeni 30 metrov drug od drugega. Pozneje se je zvedelo, da je vod, ki ga je doletela nesreča, pripadal skupini vojakov neke čete, ki ima svoj sedež v Margivalu blizu Soison-sa. Med nočnim pohodom, katerega cilj je bil v jutranjih urah Chateau Tierry, se je skupina, razdelila, ne ve se zakaj, na dva oddelka. Drugi vod, ki mu je poveljeval neki poročnik, je prišel na določeno mesto v predvidenem času. Drugi vod, ki mu je poveljeval neki narednik, pa se je napotil ob progi, Zdi se, da je narednik skušal priti na cilj hitreje ter je zato izbral bližnjico skozi predor. Mogoče so vojaki pomotoma ocenili smer vožnje vlaka ter ostali na tisti strani proge, kjer je mimo, njih zdrvela kompozicija s 40 vagoni. Kot smo dejali, je nesreča zahtevala osem mrtvih, rešilo pa se je samo šest vojakov, med katerimi je tudi narednik. povišanje pa načrtujejo tudi ostale evropske turistične države. B. B. Nevarna znamka (Nadaljevanje s 4. strani) Požar v pariški veleblagovnici PARIZ, 23. — Hud požar, za katerega domnevajo, da ga je morda nekdo namerno zanetil ,je davi skoraj popolnoma uničil veletrgovino, ki pripada velikemu trgovskemu koncernu «Monoprix». V Avenue de 1’Ope-rà, v strogem centru Pariza, so zublji zajeli skladišče tekstila, kar je povzročilo ogromne stebre dima in strupenih plinov. Požar so gasilci gasili iz osmih postaj, človeških žrtev ni bilo, toda gmotna škoda je ogromna. Domnevajo, da je bil požar nameren, ker je prav v jutranjih urah prišlo v dveh drugih veletrgovinah do požarov. stranke, je bila samo še en povod, da se je razplamtel stari spor o-krog njenega lika in njene vloge, s čimer se Nemci že od davna j ukvarjajo. Če bi tako ne. bilo, bi Horst Emke, pripadnik umerjenega levega krila socialdemokratov, ob priložnosti predaje znamke ne rekel, da «tej ženi pripada dolžno priznanje», a Annemarie Renger. pripadnica desnega krila iste stranke, ob isti priložnosti, ko je znamko z likom Roze Luxemburg sprejemala, pa ni omenila, da so «med besedami in dejanji Roze Luxemburg bila določena protislovja». Celo oni, ki so zdaj izdali znamko z njenim likom, niso povsem so- Šcst metrov snega v turških gorah ANKARA, 23. - V Turčiji je še vedno slabo vreme. Reševalne ekipe skušajo osvoboditi 80 ljudi, ki jih je sneg blokiral v gorah vzhodne Turčije. Gre za ljudi, ki so v bližini mesta Guleman. kjer pripravljajo industrijski obrat za izdelavo železovih zlitin. V tem kraju je sneg dosegel višino šestih metrov. Sporočajo nadalje, da je 12 ljudi umrlo zaradi slabega vremena. Do sedaj je v Turčiji izgubilo življenje zaradi vremenskih razmer že 30 ljudi. Jugoslovanski turizem letos BEOGRAD, 23. — Boris Žnuderl, član zveznega izvršnega sveta in Vojislav Djuranovič glavni tajnik Turistične zveze Jugoslavije, sta se danes razgovarjala s tujimi časnikarji akreditiranimi v Beogradu o jugoslovanskem turizmu v letu 1974. Priprave za turistično sezono v letošnjem letu so usmerjene predvsem na izboljšanje kvalitete in raznovrstnosti jugoslovanske turistične ponudbe, a manj na razširitev njenega obsega. Vendar bodo v letu 1974 dograjeni hoteli z nad 5.000 po steljami. Novi objekti so v glavnem namenjeni inozemskim gostom. To bo omogočilo, da se zadovolji visoki stopnji popraševanja jugoslovanskih turističnih storitev, čeprav so pogoji za razvoj mednarodnega turizma letos manjši kot lansko leto. V vsakem primeru bo Jugoslavija v letošnjem letu nudila tujim gostom boljšo kvaliteto storitev, tako hotelskih, kakor tudi prometnih. Inflacijske težnje in splošna podražitev je vplivala tudi na jugoslovanski turizem. Cene bivanja in ostalih storitev v jugoslovanskih hotelih bodo v letošnjem letu za okrog 10 odstotkov višje kot lani. Podobno NI HOTEL DOKAZATI SVOJE MOŠKOSTI Pred sirakuškimi porotniki se je moral zagovarjati 20-lei-ni Rocco Russello iz Gele. Moški je bil obtožen, da je dvakrat zabodel z nožem svojega 25- letnega svaka Grazia Draga. Obtožba: Russello je zabodel svaka, ker ta ni sprejel zahteve, da bi dokazal svojo moškost. Afera se je začela, ker je Dragova žena Angela trdila, da po poroki ni imela nikoli odnosov z možem. To je zelo razkačilo vse njene sorodnike. Rocco Russello, njen brat, je zahteval naj Drago dokaže svojo moškost. Mladenič pa se je uprl tej zahtevi. Na procesu je obtoženčev oče Francesco zavpil na ves glas da so vsi Drago goljufi in sleparji. Prišlo je do hudega prerekanja, ki je zavzel tak obseg, da je moral predsednik sodišča ukazati karabinjer jem. naj izženejo ljudi iz dvnrame. Javni tožilec je zahteval šest let zapora, porotniki pa so obsodili Russello na štiri leta in osem mesecev zaradi dvojnega ubada z nožem. BEDUINSKI KISSINGER Sin nekega beduina bo dobil ime Henry Kissinger Hassann Abargad. Tako ie sklenil njegov oče takoj po rojstvu otroka, in sicer zato ker je beduin, ki živi v Beeršebi (IzraeV hvaležen ameriškemu državnemu tajniku, da se mu je posrečila urediti vsaj začasno spor med Izraelci in Arabci. glasni v pogledu ocene njenega dela in značaja: ali se je potem moč čuditi, če njena podoba razburja vse tiste na drugi strani barikade, kot bi se ona sama izrazila?! Bistvo je najbrž najtočneje zadel že omenjeni Joseph Hartmann, v svojem pismu, kjer pravi na nekem mestu: «Roza Luxemburg in Karl Liebknecht sta bila velika in resnična delavska voditelja, ki nista bila nevarna zato, ker bi bila razpolagala s fizičnimi močmi, marveč, ker sta bila na poti. da nemško delavstvo seznanita z njegovimi razrednimi interesi, nakar naj bi napravilo prvi korak k lastni osvoboditvi izpod davno a-nahronistične oblasti kapitala.» Po vsem, kar se dogaja, se zdi, da ima Roza Luxemburg še danes, ko je že davno mrtva, s poštne znamke še kaj povedati današnjim generacijam in celo še kaj storiti.