List 33
Kmetijske novice.
(Krompir gnjije) letos spet po več krajih. JSa Marskem je bil do 26. julija prav zdrav; potem je začelo pogostoma deževati, merzlejše vreme je nastopilo, jn krompirjevec je čern prihajal, tudi stebla so verjele. Učeni dr. Zavadcki je preiskaval potem krompir v zemlji in najdel že od zunaj tiste rudečkaste maroge, ktere so gotovo znamenje, da se tudi odznotraj krompirjeva gnji-lina začenja. Obilni dež in merzlo vreme sta napravila bolezen krompirju. Gospod Zavadcki svetuje, naj gospodarji tam, kjer začne krompirjevec (perje) čern prihajati in smerdeti, krompir berž berž izkopljejo, da saj dve tretjini rešijo pogube, če vsega ni moč oteti. Kar je pa od zunaj nagnjitega, naj se odreže; zdravi ostanek je še za živino dober, pa tudi človeku ne škoduje. Al hitro hitro se mora krompir izkopati; zakaj bolezen se sila hitro razširja; malo dni zamujeno, je že veliko zamujeno.
(Kako se cvetlice sušijo, da ostanejo skoraj take, kakoršne zrastejo). Vzemi kak krožnik v talar) ali kako plošnjato skledo ali pa kako kositarsko plošo, in lepo položi na-nj utergane cvetlice, potresi jih potem prav rahlo s čisto sipo (Streisand) tako, da se nič iz nje vidile ne bodo ter izpostavi jih kaka dva ali tri dni na sonce, in dobil boš cvetlice, raz ktere rahlo sipo otresi, skorej take., kakoršne zrastejo. Posebno lepo se posušijo cvetlice, ktere višnjevo ali plavo, belo in rumeno cveto; in nježnejši so, lepši se ti posušijo. Si umetno odbereš tako posušenih cvetlic, jih rahlo skupaj zložiš in zvežeš in pod steklenico ali štureglas deneš, imaš najlepši naturni cvetlični šopek za dolge čase.                                                            Š. Rabič.