2022 R A S T O Č I S L O V A R J I ePravopis ePravopis 2022 oblikovanje in Prelom Duša Divjak Race Zbirka: Rastoči slovarji oblikovanje naslovnice ISSN 2536-2968 Brane Vidmar Urednik zbirke: Andrej Perdih Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race Slovar se povezuje z zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa. Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: izdajatelj https://doi.org/10.3986/9789610507192 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Glavni uredniki zanj Manca Černivec Kozma Ahačič ORCID: https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 Helena Dobrovoljc Založnik ORCID: https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 Tina Lengar Verovnik ZRC SAZU, Založba ZRC ORCID: https://orcid.org/0000-0002-8454-6160 zanj Matej Meterc Oto Luthar ORCID: https://orcid.org/0000-0002-0198-3745 Glavni urednik Založbe Urška Vranjek Ošlak Aleš Pogačnik ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3374-4228 Peter Weiss Ljubljana 2023 ORCID: https://orcid.org/0000-0003-0609-2252 Publikacija je nastala v okviru programa avtorji slovarskih sestavkov P6-0038, ki ga financira ARRS, i n programa Manca Černivec, Helena Dobrovoljc, Tina Naravna in kulturna dediščina slovenskega Lengar Verovnik, Matej Meterc, Urška Vranjek naroda, ki ga financira SAZU. Ošlak, Peter Weiss Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili Sodelovanje pri pravorečnih podatkih v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. COBISS.SI-ID 142237699 Luka Horjak, Pia Rednak ISBN 978-961-05-0719-2 (PDF) strokovna sodelavka Teja Završnik PriPrava Gradivske zbirke normativnih zadreG Manca Černivec, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Matej Meterc, Pia Rednak, Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss, Teja Završnik tehnološka PodPora Janoš Ježovnik, Urška Vranjek Ošlak, Andrej Perdih ePravopis 2022 Uvod O nastajanju slovarja Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom »Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici« (L6-0166, 2008–2011)1 ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001, ki je bila načrtovana v okviru raziskovalnega programa »Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju«, zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje, ki so izhajali iz pravil veljavnega pravopisa. V obliki tipskega prikaza po skupinah jih je predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih, kakor so se kazale v obdobju 2008–2011. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine in strokovne javnosti za ustanovitev standardizacijskega telesa. Na predlog ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU.2 Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. Ob pravilih nastaja kot njihova gradivska razširitev pravopisni slovar z imenom ePravopis. Osnova za redakcijsko delo pri njem je zbirka normativnih zadreg, pri kateri sodeluje vsa redakcijska skupina, občasno z zunanjimi sodelavci in študentsko pomočjo. Redakcijsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v prejšnjih pravilih, pripomb kritikov obstoječega pravopisa, vprašanj v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU3 in različnega gradiva, predvsem korpusnega. Vsako pravilo je nato preverjeno s pripravo pripadajočih slovarskih sestavkov v ePravopisu, kar daje povratno informacijo in preverbo ustrezne ubeseditve. Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi.4 Ta ponekod prinaša tudi utemeljitve odstopanj od zasnove, pred-stavljene v monografiji iz leta 2011, problemske študije pa so zbrane v monografijah, pripravljenih v 1 Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici: . 2 Spletišče Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU: . 3 Jezikovna svetovalnica: . 4 Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2012; Dobrovoljc, Helena. Spremembe pravopisnih konceptov v elektronski dobi. V: Krakar-Vogel, Boža (ur.). Slavistika v regijah – Nova Gorica, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013, str. 69–75; Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra. Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja. V: Jesenšek, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86–109; Dobrovoljc, Helena. Povezljivost pravopisnih pravil in slovarja. Sanje pravopiscev 20. stoletja. V: Erjavec, Tomaž (ur.), Fišer, Darja (ur.). Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 29. september – 1. oktober 2016, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. http://www.sdjt.si/ wp/wp-content/uploads/2016/09/JTDH-2016_Dobrovoljc_Povezljivost-pravopisnih-pravil-in-slovarja.pdf; Dobrovoljc, Helena, Lengar Verovnik, Tina. Slovar pravopisnih težav kot sopotnik pravopisnih pravil in pomenskorazlagalnega slovarja. V: Smolej, Mojca (ur.). Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis, (Obdobja, 34). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015, del 1, str. 163–171. 4 Pravopisni sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša: Pravopisna stikanja (2012),5 Pravopisna razpotja (2015)6 in Pravopis na zrnu graha (2022).7 ePravopis in slovenski pravopisi 1899–2001 Pravopisni slovarji v obdobju od 1899 (Levec SP 1899) do 2001 so nastajali kot kompromisi med osnovno nalogo (gradivsko razširjanje pravopisnih pravil) in vlogami, ki jih je narekovala družba.8 Do leta 1950 je bilo to predvsem opozarjanje na napake v črno-beli maniri jezikovnih brusov, po letu 1950 tudi širjenje koncepta obvestilnosti pravopisnega slovarja, ker (še) ni bilo pomenskorazlagalnega slovarja. Razlog za širjenje obvestilnosti po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ; 1970–1991) pa je predvsem korekcija in usklajevanje SSKJ-ja s spoznanji nove slovenske slovnice (Jože Toporišič, Slovenska slovnica, več izdaj v letih 1976–2004). V primerjavi s predhodniki je ePravopis razbremenjen vseh drugih nalog razen osnovne – »gradivsko razširjati pravopisna pravila« –,9 kar konkretno pomeni uslovarjati predvsem tisto besedišče, ki ga normativno opredeljujejo pravopisna pravila. Sočasno nastajanje pravil in slovarja izboljšuje pravila, saj omogoča sprotno preverjanje njihovih ubeseditev, zato zahteva poleg uslovarjanja osnovnega tudi uslovarjanje nekoliko razširjenega nabora besedja. To morda ne bo del končne izdaje pravopisa, je pa vključeno v spletno izdajo slovarja na portalu Fran in v t. i. zbirko normativnih zadreg, ki predstavlja izhodišče za slovar. Normativnost ePravopisa in vprašanje knjižnega jezika ePravopis je normativni slovar. To je slovar, ki zarisuje meje med jezikom, ki je družbeno sprejet kot skupni jezikovni idiom oz. knjižni jezik in se uporablja v javnosti z reprezentativno in povezovalno vlogo, ter jezikom, ki zaradi svoje regionalnosti oz. družbene omejenosti na posebne položaje ali skupine teh lastnosti nima. Normativnost slovarja je posledica strokovnega dogovora ali konsenza glede mej knjižnega jezika. Normativnost ePravopisa izhaja iz normativnih načel (spodaj), ki jih upoštevamo pri pripravi pravopisnih pravil. Pravopisna pravila Pravopis 8.0 opisujejo in s tem tudi določajo rabo jezikovnih sredstev, ki jih uporabljamo v vseh sporazumevalnih položajih, predvsem pa v tistih, v katerih je raba knjižnega jezika pričakovana ali celo zakonsko predpisana. V knjižnem jeziku pa se izražamo tudi v okoliščinah, ki dopuščajo manjšo stopnjo formalnosti in za katere je značilno gospodarnejše izražanje – poenobesedena ( burbonka ‘burbonska vrtnica’, dizel ‘dizelsko gorivo’, parkinson ‘parkinsonova/Parkinsonova bolezen’) in skrajšana leksika ( demo ‘demonstra-cijski’, evro ‘evrski’, kripto ‘kriptiran, virtualen’, narko ‘narkomanski’) ter izbira oblik (in tvorb, npr. Srečo, or. s Srečom, svoj. prid. Srečov), s katerimi se približujemo značilnostim spontano tvorjenega besedila. Označujemo jih s pojasnilom manj formalno. 5 Pravopisna stikanja. Razprave o pravopisnih vprašanjih: . 6 Pravopisna razpotja. Razprave o pravopisnih vprašanjih: . 7 Pravopis na zrnu graha. Razprave o pravopisnih vprašanjih: . 8 O okoliščinah izhajanja slovenskih pravopisih podrobneje v zbirki »Slovenske slovnice in pravopisi. Portal slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes« na portalu Fran: . 9 O tem T. Lengar Verovnik (2004) v Družboslovnih razpravah: Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950–2001. 5 Normativna načela Pri normiranju upoštevamo splošna normativna oz. kodifikacijska načela (načelo izročila, načelo jezikovne rabe, načelo sistema in načelo jezikovne gospodarnosti) ter težnjo knjižnojezikovnega standarda po jezikovni enotnosti. Normativne odločitve oz. odločitve, katera jezikovna sredstva so za knjižni jezik sprejemljiva in katera ne, so tesno povezane z odločitvijo, kako bo knjižni jezik definiran – kot raznolika in spremenljiva ali kot enovita in do sprememb zadržana pojavnost. V skladu s tem se Pravopisna komisija odloča po naslednjih načelih, ki se lahko od ravnine do ravnine nekoliko razlikujejo. Hierarhično najpomembnej- še merilo, s katerim presojamo ustaljenost jezikovnih sredstev, je konvencija; na drugem mestu je ocena, v kolikšni meri opazovano jezikovno sredstvo zadosti raznolikim funkcionalnim potrebam skupnosti; na tretjem mestu je stopnja skladnosti z obstoječim jezikovnim sistemom. Ob tem nas gradivsko preobilje na ravni pisnega jezika in občutno pomanjkanje gradiva za preučevanje govorjenega jezika spodbuja h kritični presoji najprej jezikovnih izbir uporabnikov jezika, nato pa tudi k skrbi za izogibanje subjektivnosti sodelujočih jezikoslovcev. V razmerju do obstoječih priročnikov knjižnega jezika je ePravopis v večji meri kot dosedanja dela, nastala na osnovi listkovnega gradiva 20. stoletja, naklonjen sprostitvi knjižnojezikovne norme in uvaja neformalno knjižnost, ki so jo v SSKJ še opredeljevali kot knjižno pogovorno zvrst, v SP 2001 pa kot pogovorno in praktičnosporazumevalno zvrst. Normativna veljavnost Status slovarskih sestavkov, predstavljenih na spletišču Fran, je odvisen od potrditve Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, tj. standardizacijskega telesa. Zato je ta del spletišča zasnovan dinamično, o čemer priča tudi oznaka »Predlog« (podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave) oz. »Potrjeno« (ob potrditvi Pravopisne komisije). Dejstvo, da pravopisni slovar izhaja iz pravopisnih pravil in da je potrjevanje slovarskih sestavkov povezano prednostno s sprejetjem pravopisnih pravil, slovar normativno povezuje s predlogom novih pravopisnih pravil, ki so pod imenom Pravopis 8.0 10 objavljena na portalu Fran v zavihku »Zbirke«. Prve objave (konec leta 2019 poglavji »Pisna znamenja« in »Krajšave«, v začetku leta 2021 »Velika in mala začetnica« in »Prevzete besede in besedne zveze«) so bile namenjene javni razpravi. V letu 2022 pa »Glasoslovni oris«, tj. prvo poglavje »Slovničnega orisa za pravopis«. Obvestilnost slovarja Obvestilnost slovarskega dela ePravopisa je omejena na probleme izrazne in oblikoslovne (deloma tudi skladenjske) ravnine jezika, pri ugotavljanju katerih se sklicujemo na različne analize uporabniških normativnih zadreg, tako tradicionalnih kot tistih, ki jih prinašata jezikovni razvoj in neskladje z aktualno kodifikacijo. Normativne zadrege odkrivamo na različne načine: • z ugotavljanjem dvojnične norme v knjižnem jeziku, zlasti na izrazni jezikovni ravni (npr. naglasne: Aleš [alêš] in Aleš [áleš]; besedotvorne: Abelardev in Abelardov [abelárjev]; kripto svet in kriptovaluta; pravopisne: Ahilova in ahilova peta; oblikoslovne: Aljoša, rod. Aljoše in Aljoša; amper, rod. amperja in ampera; ABS, rod. ABS-a in ABS; gospod, im. mn. gospodi/ gospodje); 10 Pravopis 8.0. Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo: . 6 • s primerjavami stanja v knjižni in pogovorni normi ( Marko, rod. Marka in/ali Markota; brucevanje in/ali brucovanje ipd.), ki na drug način odražajo bodisi jezikovno neustaljenost bodisi odklone od sistemskih jezikovnih vzorcev; • z iskanjem razlogov za zavračanje kodifikacije ali predlaganih rešitev (pregled vseh pravopisnih polemik, nastalih v obdobju izhajanja slovenskih pravopisov 20. stoletja);11 • s spremljanjem aktualne normativne problematike, ki jo razkrivajo vprašanja uporabnikov v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Posebna pozornost je namenjena problemom, ki jih lahko na grobo opredelimo kot težave v teh problemskih sklopih: • neprekrivno razmerje glas – črka, npr. izgovor črke l v samostalnikih stol in predal ter izglagolskih tvorjenkah in zloženkah tipa zakonodajalec; • zapis skupaj ali narazen, npr. visoko usposobljen – visokorasel; • raba velike in male začetnice, npr. prometni babilon – stolp v Babilonu; ob imenih znamk tudi vpliv apelativizacije na zapis ( Coca-Cola – kokakola); vpliv pomenskih prenosov na zapis ( pegan – Pegan); vpliv skrajšanih večbesednih lastnih imen na rabo začetnice ( Microsoft Word – Word/ word); raba imen v zvezah in frazeoloških enotah ( prestopiti rubikon/Rubikon); • raba ločil in posebnih pisnih znamenj, npr. O’Neill, črno-bel, 2001–2010, 10 %, 10%, 12,4 °C; • zapis prevzetih besed, npr. bypass – bajpas, in razmerje do v slovenščini tvorjenih ali s prevodom nastalih sopomenk ( obvod); • oblikoslovne in besedotvorne posebnosti, zlasti težavne sklonske in besedotvorne oblike, npr. pisec: intervju s piscem, piščev vidik; Fritz: s Fritzem/Fritzom, Fritzev/Fritzov; oboa: igra na oboo, trio oboj; Bonn: Bonnčan, bonski/bonnski; Pengov: s Pengovom, Pengovov; pojasnilo glede določne ali nedoločne oblike lastnostnega pridevnika in vrstnega pridevnika, npr. arktičen – v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik: arktična tundra nasproti liberalen: socialno je liberalen, finančno pa konzervativen – v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik liberalni demokrat; pojasnila glede neštevnosti opozarjajo predvsem na snovnost, npr. žlička burbonske vanilije/vanilje; • posebnosti v skladenjski zgradbi, npr. beseda v vlogi imenovalnega prilastka: mesto Ljubljana, rod. mesta Ljubljana/Ljubljane; črka gama, rod. črke gama. Posebnosti slovarskih prikazov v ePravopisu Pri zasnovi sodobnega pravopisnega slovarja je bilo treba upoštevati, da je z elektronsko dobo in spletnimi možnostmi objavljanja prišlo tudi do premika v načinih zapisa slovarske informacije: če je bilo v klasičnih knjižnih publikacijah treba skrbeti za krajšanje slovarskih metapodatkov in shematiziranje ponavljajočih se slovarskih elementov, kar je z vidika informativnosti pogosto omejevalno, v spletnih objavah to ni več potrebno, razen če želimo po slovarju brskati s telefonom ali drugimi napravami z manjšim zaslonom. V primerjavi s slovarji pretekle dobe smo se odločili za: • ponazoritev rabe posamezne iztočnice s ponazarjalnimi zgledi, ki tudi pri simbolih, okrajšavah in lastnih imenih niso več izpuščeni; • izrecno poimenovanje posameznih elementov slovarske zgradbe (v spletni različici so prikazani v tako imenovanih namigih (angl. tooltip)); 11 Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja, kakor so bila razvidna iz polemik v obdobju 1899–2001, so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004). 7 • neokrajšano navajanje pojasnil o rabi in uvajanje novih pojasnil (npr. brez vejice, kot del imena, v datumu, v etimologiji, v imenih datotek, v spletnih naslovih, v zvezi okrajšav, z vejico, z vezajem ipd.); • izrecno uvajanje posameznih slovničnih, pa tudi distribucijskih posebnosti, tj. s pojasnili ( navadno nesklonljivo, pri stopnjevanju); • za neokrajšan prikaz sklanjatvenih posebnosti v naglasno-paradigmatskih vzorcih pri oblikoslovno težavnih besedah; • neokrajšan izpis izgovorov, in sicer pri samostalnikih tako v rodilniku kot v orodniku; • dodajanje za pravopisje pomembnih podatkov o besedotvorni motiviranosti posameznih besed oz. povezanosti v okviru besedne družine (npr. ničejanstvo < Nietzsche; adamit, adamitka, adamitski < Adam); • izrecna opozorila na povezane iztočnice, ki so sopomenke ( evangeličan, sopomenka protestant) ali nadrejene sopomenke ( luteran, ustrezneje protestant, evangeličan); • uvedbo razlikovanja pri lastnih imenih med polnimi in skrajšanimi imeni ( Jadransko morje – Jadran), med enakovrednimi soobstajajočimi imeni ( Perujski tok – Humboldtov tok), med imeni s časovnim razmerjem ( Kamniško sedlo – Jermanova vrata), med imeni z normativnim razmerjem ( Sredozemlje – Mediteran), med imeni, ki niso več v uradni rabi ( Volgograd – Stalingrad); • predstavitev besedotvornih dvojnic tipa rotarijec in rotarijanec v okviru ene slovarske iztočnice. Problemski pristop omogoča po eni strani postopno dodajanje novih redakcij na splet, po drugi strani pa zahteva dinamičen pristop k slovarskemu konceptu, ki se bo z dodajanjem novih informacij, relevantnih za uporabnike, postopoma nadgrajeval. Mikro- in makrostrukturno širjenje slovarskih sestavkov Koncept rastočega slovarja pri ePravopisu ni omejen le na makrostrukturo, kot je mogoče sklepati iz dejstva, da je letno v slovar dodanih več problemskih sklopov, zaradi katerih raste geslovnik slovarja. Slovarske redakcije se obvestilno širijo tudi mikrostrukturno, predvsem zaradi novih podatkov ob problemskih sklopih, ki jih prinašajo nova pravopisna pravila, nastajajoča ob slovarju oz. vzporedno z njim. Prvine slovarske zgradbe Zgradba slovarskega sestavka oz. mikrostruktura specializiranega pravopisnega slovarja prinaša: • zapis besede, tj. iztočnico; • variantni zapis, tj. zapis morebitne dvojnice; • izgovor, tj. zapis izgovora iztočničnice, pri samostalnikih tudi iz iztočnice nerazvidnih neosnovnih oblik (rodilnik in orodnik); • pregibanje, in sicer rodilniške končnice pri samostalniku, pregibala za ženski in srednji spol pri pridevniku in sedanjiško obliko pri glagolu; • dvojnice pri pregibanju, ki jih nakazujejo oznake ali pa so razvidne iz prikazane paradigme; • besednovrstno določitev iztočnice; • pravopisno uvrstitev (npr. v kategorijo lastnih imen ali med kratice, simbole ...); 8 • pomensko uvrstitev (pri lastnih imenih identifikacijo, pri občnih poimenovanjih po potrebi pomen-skorazlikovalno razlago); • zglede rabe, med katerimi najdemo tako ponazarjalno gradivo kot tipične besedne zveze, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki: (1) raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika, preglasa, kategorije živosti ali posebnosti pri pregibanju; (2) oblika primerniške stopnje pri lastnostnih pridevnikih in prislovih; (3) sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimki; (4) raba prostor-skega predloga v oz. na in njegovega nasprotnostnega para iz oz. z pri zemljepisnih imenih in pona-tančenje rab različnih predlogov ( iti na Ojstrico, toda plezati v Ojstrici); (5) ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov; (6) raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot; (7) skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oz. simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer s primeri (8) ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavina tvorjenk ali besednih zvez; (9) časovna zaznamovanost leksemov z oznakama zastarelo ali starinsko in pojasnilom nekdaj; (10) socialnozvrstno razlikovanje med knjižnojezikovno nevtralnimi, neformalno rabljenimi in pogovornimi ter žargonskimi izrazi, (11) čustvenostna zaznamovanost z razlikovanjem med ljubkovalnim in manjšalnim ter slabšalnim; (12) raba kulturno specifičnih izrazov, ki je nakazana s pojasnilom, iz katerega je razvidno, iz katerega okolja prihaja pisno podomačeni ali nepodomačeni, torej neprevedeni izraz; • normativna napotila, ki so v obliki bodisi ustreznejše sopomenke bodisi ustreznejšega zapisa; slovar izrecno usmerja s kazalko glej, k podobnim ali povezanim iztočnicam napoti z vodilko primerjaj; • dvojnične iztočnice, povezane z oznakama in ter tudi, ki sledita določilom v pravopisnih pravilih ali kažeta na večjo ali manjšo pogostnost dvojnice, če je izbira poljubna; • povezane iztočnice, med katerimi navajamo zlasti pridevnike na - ski in - ov/- ev oz. in ter prebivalska imena; pri tvorjenih besedah se slovarski sestavek zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi. Povezava s pravopisnimi pravili Druga pomembna specifika ePravopisa je povezana z utemeljevalno-aplikativno zasnovo, ki je pri pravopisnih delih v slovenščini in večini primerljivih evropskih jezikov že tradicionalno prisotna. Upoštevajoč možnosti spletnega medija, smo posamezne problemske sklope slovarja v razdelku »Pravopisna kategorija« povezali z argumentacijo pravopisne rešitve, ki bo vodilo za snovalce pre-novljenih pravopisnih pravil in hkrati informacija o ugotovljenih premikih v jezikovni rabi. 9 Slovar Status slovarskih sestavkov »predlog« opozarja, da bo slovar ePravopisa normativno veljaven šele po potrditvi pripadajočih pravopisnih pravil. Vsa gesla se povezujejo z zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa 2022, v kateri so pojasnjena normativna odstopanja glede na SP 2001 ter načela pri gradnji geslovnika in morebitne spremembe slovarskih sestavkov. Acquaviva delle Fonti -e ~ ~ [akavíva dele ajdovska, mest. pri ajdovskih, or. z ajdovskima; fónti] ž; zemljepisno ime množina: im. ajdovski, rod. ajdovskih, daj. ajdovskim, |kraj v Italiji|: prebivalci Acquavive delle Fonti; Od tož. ajdovske, mest. pri ajdovskih, or. z ajdovskimi Jonskega morja do Acquavive delle Fonti je le 50 ženski: ednina: im. ajdovska, rod. ajdovske, daj. kilometrov ajdovski, tož. ajdovsko, mest. pri ajdovski, or. z ajdovsko; dvojina: im. ajdovski, rod. ajdovskih, daj. Kje? v Acquavivi delle Fonti ajdovskima, tož. ajdovski, mest. pri ajdovskih, or. z Od kod? iz Acquavive delle Fonti ajdovskima; množina: im. ajdovske, rod. ajdovskih, Kam? v Acquavivo delle Fonti daj. ajdovskim, tož. ajdovske, mest. pri ajdovskih, or. z {B} acquavivski ajdovskimi {O} ednina: im. Acquaviva delle Fonti, rod. srednji: ednina: im. ajdovsko, rod. ajdovskega, daj. Acquavive delle Fonti, daj. Acquavivi delle Fonti, ajdovskemu, tož. ajdovsko, mest. pri ajdovskem, or. tož. Acquavivo delle Fonti, mest. pri Acquavivi delle z ajdovskim; dvojina: im. ajdovski, rod. ajdovskih, Fonti, or. z Acquavivo delle Fonti daj. ajdovskima, tož. ajdovski, mest. pri ajdovskih, or. z ajdovskima; Status: Predlog množina: im. ajdovska, rod. ajdovskih, Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina daj. ajdovskim, tož. ajdovska, mest. pri ajdovskih, or. z ajdovskimi Agrigento Status: Predlog -a [agridžénto] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih |kraj v Italiji|: Avtobus prihaja iz Agrigenta; kot naselbinskih/krajevnih imen) prilastek, v imenovalniku izbruh ognjenika blizu mesta Agrigento; |pokrajina v Italiji|: Mestece Sambuca leži v Agrigentu na meji s pokrajino Palermo; kot Ajdovski gradec1 -ega -dca [ájdoski grádəc, prilastek, v imenovalniku V pokrajini Agrigento so rod. ájdoskega grátca, or. z ájdoskim grátcem] m; zaradi suše ustvarili tri umetna jezera zemljepisno ime |vzpetina nad Bohinjsko Bistrico|: starodavna Kje? v Agrigentu naselbina na Ajdovskem gradcu; izlet na Ajdovski Od kod? iz Agrigenta gradec; prim. ajdovski Kam? v Agrigento {B} Agrigentčan, Agrigentčanka; Agrigentčanov, Kje? na Ajdovskem gradcu Agrigentčankin; agrigentski Od kod? z Ajdovskega gradca {O} ednina: im. Agrigento, rod. Agrigenta, daj. Kam? na Ajdovski gradec Agrigentu, tož. Agrigento, mest. pri Agrigentu, or. z {O} ednina: im. Ajdovski gradec, rod. Ajdovskega Agrigentom gradca, daj. Ajdovskemu gradcu, tož. Ajdovski gradec, mest. pri Ajdovskem gradcu, or. z Ajdovskim Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina gradcem Status: Predlog ajdovski -a -o [ájdoski] Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij prid. |nanašajoč se na Ajdovščino|: ajdovsko letališče; ajdovska podjetja; |nanašajoč se na ajde, bajeslovna Ajdovski gradec2 -ega -dca [ájdoski grádəc, bitja|: ajdovski oltar; Izročilo ajdov je zapisano v rod. ájdoskega grátca, or. z ájdoskim grátcem] m; ajdovskih zgodbah zemljepisno ime ajdovska deklica |bajeslovno bitje, deklica velike rasti|: |arheološko najdišče|: poselitev Ajdovskega gradca; Znano je bilo, da je ajdovska deklica sedela na vrhu Že Prešeren v pesnitvi »Krst pri Savici« omenja Ajdne in namakala noge v Savi; prim. Ajdovski Ajdovski gradec; prim. ajdovski gradec1 {O} ednina: im. Ajdovski gradec, rod. Ajdovskega (< Ajdovščina) gradca, daj. Ajdovskemu gradcu, tož. Ajdovski {O} moški: gradec, mest. pri Ajdovskem gradcu, or. z Ajdovskim ednina: im. ajdovski, rod. ajdovskega, daj. ajdovskemu, tož. ajdovski (živostno ajdovskega), gradcem mest. pri ajdovskem, or. z ajdovskim; dvojina: Status: Predlog im. ajdovska, rod. ajdovskih, daj. ajdovskima, tož. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena 11 nenaselbinskih/nekrajevnih imen) Ajdovščina -e [ájdoščina] ž; zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: burja v Ajdovščini; hribi nad Aleksandrov arhipelag -ega -a [aleksándro Ajdovščino arhipelák, rod. aleksándrovega arhipelága] m; Kje? v Ajdovščini zemljepisno ime |otočje na Aljaski|: otoki v Aleksandrovem Od kod? iz Ajdovščine arhipelagu; ◎ angl. Alexander Archipelago Kam? v Ajdovščino {B} Ajdovec, Ajdovka; Ajdovčev, Ajdovkin; Kje? v Aleksandrovem arhipelagu ajdovski Od kod? iz Aleksandrovega arhipelaga {O} ednina: im. Ajdovščina, rod. Ajdovščine, daj. Kam? v Aleksandrov arhipelag Ajdovščini, tož. Ajdovščino, mest. pri Ajdovščini, or. z {B} aleksandrovoarhipelaški Ajdovščino {O} ednina: im. Aleksandrov arhipelag, rod. Status: Predlog Aleksandrovega arhipelaga, daj. Aleksandrovemu Pravopisna kategorija: Imena krajev arhipelagu, tož. Aleksandrov arhipelag, mest. pri Aleksandrovem arhipelagu, or. z Aleksandrovim Åland -a [ólant, arhipelagom rod. ólanda] m; zemljepisno ime |odvisno ozemlje Finske|; ◎ šved. Landskapet Åland, Status: Predlog fin. Ahvenanmaa; gl. Ålandski otoki, Ålandsko Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, otočje otočij Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena alessandrijski -a -o [alesándrijski] prid. alessandrijska železniška postaja ålandski -a -o [ólantski] prid. (< Alessandria) {O} moški: ålandski parlament; ednina: im. alessandrijski, rod. prim. Ålandsko otočje alessandrijskega, daj. alessandrijskemu, tož. (< Åland) alessandrijski (živostno alessandrijskega), {O} moški: ednina: im. ålandski, rod. ålandskega, daj. mest. pri alessandrijskem, or. z alessandrijskim; ålandskemu, tož. ålandski (živostno ålandskega), mest. dvojina: im. alessandrijska, rod. alessandrijskih, pri ålandskem, or. z ålandskim; dvojina: im. ålandska, daj. alessandrijskima, tož. alessandrijska, mest. rod. ålandskih, daj. ålandskima, tož. ålandska, mest. pri pri alessandrijskih, or. z alessandrijskima; ålandskih, or. z ålandskima; množina: im. ålandski, množina: im. alessandrijski, rod. alessandrijskih, rod. ålandskih, daj. ålandskim, tož. ålandske, mest. pri daj. alessandrijskim, tož. alessandrijske, mest. pri ålandskih, or. z ålandskimi alessandrijskih, or. z alessandrijskimi ženski: ednina: im. ålandska, rod. ålandske, daj. ženski: ednina: im. alessandrijska, rod. alessandrijske, ålandski, tož. ålandsko, mest. pri ålandski, or. z daj. alessandrijski, tož. alessandrijsko, mest. pri ålandsko; dvojina: im. ålandski, rod. ålandskih, daj. alessandrijski, or. z alessandrijsko; dvojina: ålandskima, tož. ålandski, mest. pri ålandskih, or. z im. alessandrijski, rod. alessandrijskih, daj. ålandskima; množina: im. ålandske, rod. ålandskih, alessandrijskima, tož. alessandrijski, mest. pri daj. ålandskim, tož. ålandske, mest. pri ålandskih, or. z alessandrijskih, or. z alessandrijskima; množina: ålandskimi im. alessandrijske, rod. alessandrijskih, daj. srednji: ednina: im. ålandsko, rod. ålandskega, daj. alessandrijskim, tož. alessandrijske, mest. pri ålandskemu, tož. ålandsko, mest. pri ålandskem, or. alessandrijskih, or. z alessandrijskimi z ålandskim; dvojina: im. ålandski, rod. ålandskih, srednji: ednina: im. alessandrijsko, rod. daj. ålandskima, tož. ålandski, mest. pri ålandskih, or. alessandrijskega, daj. alessandrijskemu, tož. z ålandskima; množina: im. ålandska, rod. ålandskih, alessandrijsko, mest. pri alessandrijskem, or. daj. ålandskim, tož. ålandska, mest. pri ålandskih, or. z z alessandrijskim; dvojina: im. alessandrijski, ålandskimi rod. alessandrijskih, daj. alessandrijskima, tož. Status: Predlog alessandrijski, mest. pri alessandrijskih, or. z Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih alessandrijskima; množina: im. alessandrijska, 12 rod. alessandrijskih, daj. alessandrijskim, tož. Status: Predlog alessandrijska, mest. pri alessandrijskih, or. z Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina alessandrijskimi Status: Predlog Alighierijev -a -o [aligjêrije, ž. aligjêrijeva, s. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih aligjêrijevo] prid. naselbinskih/krajevnih imen) Ep govori o Alighierijevem potovanju po treh svetovih onostranstva Alfierijev -a -o [alfjêrije, ž. alfjêrijeva, s. (< Alighieri) alfjêrijevo] prid. {O} moški: ednina: im. Alighierijev, rod. Alfierijeve klasične tragedije Alighierijevega, daj. Alighierijevemu, tož. (< Alfieri) Alighierijev (živostno Alighierijevega), mest. {O} moški: pri Alighierijevem, ednina: im. Alfierijev, rod. or. z Alighierijevim; Alfierijevega, daj. Alfierijevemu, tož. Alfierijev dvojina: im. Alighierijeva, rod. Alighierijevih, (živostno Alfierijevega), mest. pri Alfierijevem, daj. Alighierijevima, tož. Alighierijeva, mest. pri or. z Alfierijevim; Alighierijevih, dvojina: im. Alfierijeva, rod. or. z Alighierijevima; množina: im. Alfierijevih, daj. Alfierijevima, tož. Alfierijeva, mest. Alighierijevi, rod. Alighierijevih, daj. Alighierijevim, pri Alfierijevih, or. z Alfierijevima; množina: im. tož. Alighierijeve, mest. pri Alighierijevih, or. z Alfierijevi, rod. Alfierijevih, daj. Alfierijevim, tož. Alighierijevimi Alfierijeve, mest. pri Alfierijevih, or. z Alfierijevimi ženski: ednina: im. Alighierijeva, rod. Alighierijeve, ženski: ednina: im. Alfierijeva, rod. Alfierijeve, daj. daj. Alighierijevi, tož. Alighierijevo, mest. pri Alfierijevi, tož. Alfierijevo, mest. pri Alfierijevi, Alighierijevi, or. z Alighierijevo; dvojina: im. or. z Alfierijevo; Alighierijevi, dvojina: im. Alfierijevi, rod. rod. Alighierijevih, daj. Alighierijevima, Alfierijevih, daj. Alfierijevima, tož. Alfierijevi, mest. tož. Alighierijevi, mest. pri Alighierijevih, or. z pri Alfierijevih, or. z Alfierijevima; Alighierijevima; množina: im. množina: im. Alighierijeve, rod. Alfierijeve, rod. Alfierijevih, daj. Alfierijevim, tož. Alighierijevih, daj. Alighierijevim, tož. Alighierijeve, Alfierijeve, mest. pri Alfierijevih, or. z Alfierijevimi mest. pri Alighierijevih, or. z Alighierijevimi srednji: srednji: ednina: im. Alfierijevo, rod. Alfierijevega, ednina: im. Alighierijevo, rod. daj. Alfierijevemu, tož. Alfierijevo, mest. pri Alighierijevega, daj. Alighierijevemu, tož. Alfierijevem, or. z Alfierijevim; Alighierijevo, dvojina: im. mest. pri Alighierijevem, or. z Alfierijevi, rod. Alfierijevih, daj. Alfierijevima, tož. Alighierijevim; dvojina: im. Alighierijevi, rod. Alfierijevi, mest. pri Alfierijevih, or. z Alfierijevima; Alighierijevih, daj. Alighierijevima, tož. Alighierijevi, množina: im. Alfierijeva, rod. Alfierijevih, daj. mest. pri Alighierijevih, or. z Alighierijevima; Alfierijevim, tož. Alfierijeva, mest. pri Alfierijevih, or. množina: im. Alighierijeva, rod. Alighierijevih, z Alfierijevimi daj. Alighierijevim, tož. Alighierijeva, mest. pri Alighierijevih, Status: or. z Alighierijevimi Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Status: Predlog moških imen); Svojilni pridevniki (iz priimkov) Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Alghero -a [algêro] m; zemljepisno ime |kraj v Italiji|: Najeli smo apartma v Algheru; Alpska konvencija -e -e [álpska konvéncija] ž; kot prilastek, v imenovalniku V italijanskem mestu Alghero stvarno ime je potekalo prvenstvo v judu |mednarodna pogodba|: podpisnice Alpske konvencije; Cilj Alpske konvencije je ohranjanje Kje? v Algheru naravnega alpskega ekosistema; |organizacija|: sedež Od kod? iz Alghera Alpske konvencije v Innsbrucku; predsedovanje Kam? v Alghero Alpski konvenciji; ◎ angl. The Alpine Convention; {B} Algherčan, Algherčanka; Algherčanov, prim. alpski Algherčankin; algherski (< Alpe) {O} ednina: im. Alghero, rod. Alghera, daj. Algheru, {O} ednina: im. Alpska konvencija, rod. Alpske tož. Alghero, mest. pri Algheru, or. z Algherom konvencije, daj. Alpski konvenciji, tož. Alpsko 13 konvencijo, mest. pri Alpski konvenciji, or. z Alpsko Status: Predlog konvencijo Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena; Ameriški Deviški otoki -ih -ih -ov [amêriški Stvarna lastna imena devíški otóki, rod. amêriških devíških otóko] m mn.; zemljepisno ime alpski -a -o [álpski] prid. |polno ime Deviški otoki Združenih držav|; |odvisno alpski Slovani; alpska šola smučanja; Jelovica se kot ozemlje Združenih držav Amerike|: Politično se alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko Deviški otoki delijo na Britanske Deviške otoke in Ameriške Deviške otoke; prebivalci Ameriških alpski svizec |svizec|: V slovenskem visokogorju živi alpski svizec; Deviških otokov; orkan na Ameriških Deviških alpski kozorog |kozorog|: opazovanje alpskih kozorogov; otokih; ◎ angl. Virgin Islands of the United States prim. Alpska konvencija (< Alpe) Kje? na Ameriških Deviških otokih {O} moški: ednina: im. alpski, rod. alpskega, daj. Od kod? z Ameriških Deviških otokov alpskemu, tož. alpski (živostno alpskega), mest. pri Kam? na Ameriške Deviške otoke alpskem, or. z alpskim; dvojina: im. alpska, rod. {O} množina: im. Ameriški Deviški otoki, rod. alpskih, daj. alpskima, tož. alpska, mest. pri alpskih, Ameriških Deviških otokov, daj. Ameriškim or. z alpskima; množina: im. alpski, rod. alpskih, daj. Deviškim otokom, tož. Ameriške Deviške otoke, mest. alpskim, tož. alpske, mest. pri alpskih, or. z alpskimi pri Ameriških Deviških otokih, or. z Ameriškimi ženski: ednina: im. alpska, rod. alpske, daj. alpski, Deviškimi otoki tož. alpsko, mest. pri alpski, or. z alpsko; dvojina: im. Status: Predlog alpski, rod. alpskih, daj. alpskima, tož. alpski, mest. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena; Imena pri alpskih, or. z alpskima; množina: im. alpske, rod. otokov, polotokov, otočij alpskih, daj. alpskim, tož. alpske, mest. pri alpskih, or. z alpskimi srednji: anapurnski -a -o [anapúrənski in anapúrnski] prid. ednina: im. alpsko, rod. alpskega, daj. alpskemu, tož. alpsko, mest. pri alpskem, or. z alpskim; anapurnska odprava; anapurnsko pogorje dvojina: im. alpski, rod. alpskih, daj. alpskima, tož. (< Anapurna) alpski, mest. pri alpskih, or. z alpskima; množina: im. {O} moški: ednina: im. anapurnski, rod. alpska, rod. alpskih, daj. alpskim, tož. alpska, mest. pri anapurnskega, daj. anapurnskemu, tož. anapurnski alpskih, or. z alpskimi (živostno anapurnskega), mest. pri anapurnskem, Status: Predlog or. z anapurnskim; dvojina: im. anapurnska, rod. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih anapurnskih, daj. anapurnskima, tož. anapurnska, mest. nenaselbinskih/nekrajevnih imen) pri anapurnskih, or. z anapurnskima; množina: im. anapurnski, rod. anapurnskih, daj. anapurnskim, tož. Amazonsko nižavje anapurnske, -ega -a [amazónsko nižáje] mest. pri anapurnskih, or. z anapurnskimi ženski: ednina: im. anapurnska, rod. anapurnske, daj. m; zemljepisno ime anapurnski, tož. anapurnsko, mest. pri anapurnski, |pokrajina v Južni Ameriki|: Južno od Amazonskega or. z anapurnsko; dvojina: im. anapurnski, rod. nižavja leži Laplatsko nižavje; krčenje tropskega anapurnskih, daj. anapurnskima, tož. anapurnski, mest. deževnega gozda v Amazonskem nižavju; prim. pri anapurnskih, or. z anapurnskima; množina: im. amazonski anapurnske, rod. anapurnskih, daj. anapurnskim, tož. (< Amazonka2) anapurnske, mest. pri anapurnskih, or. z anapurnskimi Kje? v Amazonskem nižavju srednji: ednina: im. anapurnsko, rod. anapurnskega, daj. anapurnskemu, tož. anapurnsko, mest. pri Od kod? iz Amazonskega nižavja anapurnskem, or. z anapurnskim; dvojina: im. Kam? v Amazonsko nižavje anapurnski, rod. anapurnskih, daj. anapurnskima, tož. {O} ednina: im. Amazonsko nižavje, rod. anapurnski, mest. pri anapurnskih, or. z anapurnskima; Amazonskega nižavja, daj. Amazonskemu nižavju, množina: im. anapurnska, rod. anapurnskih, daj. tož. Amazonsko nižavje, mest. pri Amazonskem anapurnskim, tož. anapurnska, mest. pri anapurnskih, nižavju, or. z Amazonskim nižavjem 14 or. z anapurnskimi španske pokrajine Andaluzija/Andaluzije; ◎ šp. Status: Predlog Andalucía Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Kje? v Andaluziji nenaselbinskih/nekrajevnih imen) Od kod? iz Andaluzije Kam? v Andaluzijo anconski -a -o [ankónski] prid. {B} Andaluzijec, Andaluzijka; Andaluzijčev, predstavnik anconske trgovinske zbornice Andaluzijkin; andaluzijski (< Ancona) {O} ednina: im. Andaluzija, rod. Andaluzije, daj. {O} moški: ednina: im. anconski, rod. anconskega, Andaluziji, tož. Andaluzijo, mest. pri Andaluziji, or. z daj. anconskemu, tož. anconski (živostno anconskega), Andaluzijo mest. pri anconskem, or. z anconskim; dvojina: Status: Predlog im. anconska, rod. anconskih, daj. anconskima, tož. Pravopisna kategorija: Imena pokrajin; Španščina anconska, mest. pri anconskih, or. z anconskima; množina: im. anconski, rod. anconskih, daj. anconskim, Andechs1 tož. anconske, mest. pri anconskih, or. z anconskimi -a [ándeks] m; zemljepisno ime ženski: |grad v Nemčiji|: grofje iz/z Andechsa; kot prilastek, ednina: im. anconska, rod. anconske, daj. anconski, tož. anconsko, mest. pri anconski, or. z v imenovalniku Andeški izvirajo z gradu Andechs na anconsko; dvojina: im. anconski, rod. anconskih, daj. Bavarskem anconskima, tož. anconski, mest. pri anconskih, or. z {B} andeški anconskima; množina: im. anconske, rod. anconskih, {O} ednina: im. Andechs, rod. Andechsa, daj. daj. anconskim, tož. anconske, mest. pri anconskih, or. Andechsu, tož. Andechs, mest. pri Andechsu, or. z z anconskimi Andechsom srednji: ednina: im. anconsko, rod. anconskega, daj. Status: Predlog anconskemu, tož. anconsko, mest. pri anconskem, or. z anconskim; Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb dvojina: im. anconski, rod. anconskih, daj. anconskima, tož. anconski, mest. pri anconskih, or. z anconskima; množina: im. anconska, rod. anconskih, Andechs2 -a [ándeks] m; zemljepisno ime daj. anconskim, tož. anconska, mest. pri anconskih, or. |kraj v Nemčiji|: pivovar iz Andechsa; romanje v z anconskimi Andechs; sodelovanje z bavarskim Andechsom; kot Status: Predlog prilastek, v imenovalniku Županja občine Andechs se je Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih udeležila festivala narodnih noš v Kamniku naselbinskih/krajevnih imen) Kje? v Andechsu Od kod? iz Andechsa Ančnikovo gradišče -ega -a [ánčnikovo Kam? v Andechs gradíšče] s; zemljepisno ime {B} Andežan, Andežanka; Andežanov, Andežankin; |arheološko najdišče|: Z Ančnikovega gradišča andeški je lep razgled proti Panonski nižini; arheološka {O} ednina: im. Andechs, rod. Andechsa, daj. izkopavanja na Ančnikovem gradišču Andechsu, tož. Andechs, mest. pri Andechsu, or. z {O} ednina: im. Ančnikovo gradišče, rod. Andechsom Ančnikovega gradišča, daj. Ančnikovemu gradišču, Status: Predlog tož. Ančnikovo gradišče, mest. pri Ančnikovem Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena gradišču, or. z Ančnikovim gradiščem Status: Predlog Pravopisna kategorija: andrijski Nekrajevna imena -a -o [ándrijski] prid. Pridelki andrijskih kmetov so grozdje, olive in mandlji/mandeljni Andaluzija -e [andalúzija] ž; zemljepisno ime |pokrajina v Španiji|: Začetki glasbe iz španske (< Andria) Andaluzije segajo v 18. stoletje; province v {O} moški: ednina: im. andrijski, rod. andrijskega, Andaluziji; daj. andrijskemu, tož. andrijski (živostno andrijskega), kot prilastek Sevilla je prestolnica južne mest. pri andrijskem, or. z andrijskim; dvojina: 15 im. andrijska, rod. andrijskih, daj. andrijskima, tož. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, andrijska, mest. pri andrijskih, or. z andrijskima; celin, pokrajin, otokov) množina: im. andrijski, rod. andrijskih, daj. andrijskim, tož. andrijske, mest. pri andrijskih, or. z andrijskimi Antoniev1 -a -o in Antoniov -a -o [antónje, ž. ženski: ednina: im. andrijska, rod. andrijske, daj. antónjeva, andrijski, s. antónjevo] prid. tož. andrijsko, mest. pri andrijski, or. z S skupino je nastopila v Antonievem/Antoniovem andrijsko; dvojina: im. andrijski, rod. andrijskih, daj. andrijskima, tož. andrijski, mest. pri andrijskih, or. z baru andrijskima; množina: im. andrijske, rod. andrijskih, (< Antonio1) daj. andrijskim, tož. andrijske, mest. pri andrijskih, or. z {O} moški: ednina: im. Antoniev in Antoniov, rod. andrijskimi Antonievega in Antoniovega, daj. Antonievemu in srednji: Antoniovemu, ednina: im. andrijsko, rod. andrijskega, daj. tož. Antoniev in Antoniov (živostno andrijskemu, tož. andrijsko, mest. pri andrijskem, or. Antonievega in Antoniovega), mest. pri Antonievem z andrijskim; dvojina: im. andrijski, rod. andrijskih, in pri Antoniovem, or. z Antonievim in z Antoniovim; daj. andrijskima, tož. andrijski, mest. pri andrijskih, or. dvojina: im. Antonieva in Antoniova, rod. Antonievih z andrijskima; množina: im. andrijska, rod. andrijskih, in Antoniovih, daj. Antonievima in Antoniovima, tož. daj. andrijskim, tož. andrijska, mest. pri andrijskih, or. z Antonieva in Antoniova, mest. pri Antonievih in pri Antoniovih, andrijskimi or. z Antonievima in z Antoniovima; množina: im. Antonievi in Antoniovi, rod. Antonievih Status: Predlog in Antoniovih, daj. Antonievim in Antoniovim, tož. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Antonieve in Antoniove, mest. pri Antonievih in pri naselbinskih/krajevnih imen) Antoniovih, or. z Antonievimi in z Antoniovimi ženski: ednina: im. Antonieva in Antoniova, rod. angleški -a -o [angléški] prid. Antonieve in Antoniove, daj. Antonievi in Antoniovi, angleški jezik; Plesali so angleški valček; Govoril tož. Antonievo in Antoniovo, mest. pri Antonievi je z opaznim angleškim naglasom; vrt z negovano in pri Antoniovi, or. z Antonievo in z Antoniovo; angleško trato; angleški kralj Karel III. ustrezneje dvojina: im. Antonievi in Antoniovi, rod. Antonievih britanski kralj Karel III. in Antoniovih, daj. Antonievima in Antoniovima, tož. Antonievi (< Anglija) in Antoniovi, mest. pri Antonievih in pri Antoniovih, {O} moški: or. z Antonievima in z Antoniovima; ednina: im. angleški, rod. angleškega, daj. angleškemu, množina: im. Antonieve in Antoniove, rod. Antonievih tož. angleški (živostno angleškega), mest. pri angleškem, in Antoniovih, daj. Antonievim in Antoniovim, tož. or. z angleškim; dvojina: im. angleška, Antonieve in Antoniove, mest. pri Antonievih in pri rod. angleških, daj. angleškima, tož. angleška, mest. pri angleških, or. z angleškima; Antoniovih, množina: im. angleški, or. z Antonievimi in z Antoniovimi rod. angleških, daj. angleškim, tož. angleške, mest. pri srednji: ednina: im. Antonievo in Antoniovo, rod. Antonievega angleških, in Antoniovega, daj. Antonievemu in or. z angleškimi Antoniovemu, ženski: tož. Antonievo in Antoniovo, mest. pri ednina: im. angleška, rod. angleške, daj. Antonievem angleški, in pri Antoniovem, or. z Antonievim in tož. angleško, mest. pri angleški, or. z z Antoniovim; angleško; dvojina: im. Antonievi in Antoniovi, dvojina: im. angleški, rod. angleških, daj. angleškima, rod. Antonievih in Antoniovih, daj. Antonievima in tož. angleški, mest. pri angleških, or. z Antoniovima, angleškima; tož. Antonievi in Antoniovi, mest. pri množina: im. angleške, rod. angleških, Antonievih in pri Antoniovih, or. z Antonievima in z daj. angleškim, tož. angleške, mest. pri angleških, or. z Antoniovima; množina: im. Antonieva in Antoniova, angleškimi rod. Antonievih in Antoniovih, daj. Antonievim in srednji: ednina: im. angleško, rod. angleškega, daj. Antoniovim, tož. Antonieva in Antoniova, mest. pri angleškemu, tož. angleško, mest. pri angleškem, or. Antonievih in pri Antoniovih, or. z Antonievimi in z z angleškim; dvojina: im. angleški, rod. angleških, Antoniovimi daj. angleškima, tož. angleški, mest. pri angleških, or. z angleškima; Status: Predlog množina: im. angleška, rod. angleških, daj. angleškim, tož. angleška, mest. pri angleških, or. z Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih angleškimi moških imen) Status: Predlog 16 Antoniev2 -a -o in Antoniov -a -o [antónije, ž. {O} ednina: im. Antonij, rod. Antonija, daj. Antoniju, antónijeva, s. antónijevo] prid. tož. Antonija, mest. pri Antoniju, or. z Antonijem; Antonievo/Antoniovo podjetje dvojina: im. Antonija, rod. Antonijev, daj. Antonijema, tož. Antonija, mest. pri Antonijih, or. z Antonijema; (< Antonio2) množina: im. Antoniji, rod. Antonijev, daj. Antonijem, {O} moški: ednina: im. Antoniev in Antoniov, rod. Antonievega tož. Antonije, mest. pri Antonijih, or. z Antoniji in Antoniovega, daj. Antonievemu in Antoniovemu, tož. Antoniev in Antoniov (živostno Status: Predlog Antonievega in Antoniovega), mest. pri Antonievem Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, in pri Antoniovem, or. z Antonievim in z Antoniovim; moška); Imena zgodovinskih osebnosti dvojina: im. Antonieva in Antoniova, rod. Antonievih in Antoniovih, daj. Antonievima in Antoniovima, tož. Antonijev -a -o [antónije, ž. antónijeva, s. Antonieva in Antoniova, mest. pri Antonievih in pri antónijevo] prid. Antoniovih, or. z Antonievima in z Antoniovima; Antonijev glas je bil zamolkel množina: im. Antonievi in Antoniovi, rod. Antonievih in Antoniovih, daj. Antonievim in Antoniovim, tož. (< Antonijo, Antonij) Antonieve in Antoniove, mest. pri Antonievih in pri {O} moški: ednina: im. Antonijev, rod. Antoniovih, Antonijevega, daj. Antonijevemu, tož. Antonijev or. z Antonievimi in z Antoniovimi ženski: (živostno Antonijevega), mest. pri Antonijevem, ednina: im. Antonieva in Antoniova, rod. Antonieve or. z Antonijevim; in Antoniove, daj. Antonievi in Antoniovi, dvojina: im. Antonijeva, rod. Antonijevih, daj. Antonijevima, tož. Antonijeva, mest. tož. Antonievo in Antoniovo, mest. pri Antonievi pri Antonijevih, or. z Antonijevima; in pri Antoniovi, or. z Antonievo in z Antoniovo; množina: im. Antonijevi, rod. Antonijevih, daj. Antonijevim, tož. dvojina: im. Antonievi in Antoniovi, rod. Antonievih in Antoniovih, daj. Antonievima in Antoniovima, tož. Antonijeve, mest. pri Antonijevih, or. z Antonijevimi Antonievi in Antoniovi, mest. pri Antonievih in pri ženski: ednina: im. Antonijeva, rod. Antonijeve, daj. Antoniovih, or. z Antonievima in z Antoniovima; Antonijevi, tož. Antonijevo, mest. pri Antonijevi, množina: im. Antonieve in Antoniove, rod. Antonievih or. z Antonijevo; dvojina: im. Antonijevi, rod. in Antoniovih, daj. Antonievim in Antoniovim, tož. Antonijevih, daj. Antonijevima, tož. Antonijevi, mest. Antonieve in Antoniove, mest. pri Antonievih in pri pri Antonijevih, or. z Antonijevima; množina: im. Antoniovih, Antonijeve, rod. Antonijevih, daj. Antonijevim, tož. or. z Antonievimi in z Antoniovimi srednji: ednina: im. Antonievo in Antoniovo, rod. Antonijeve, mest. pri Antonijevih, or. z Antonijevimi Antonievega in Antoniovega, daj. Antonievemu in srednji: ednina: im. Antonijevo, rod. Antonijevega, Antoniovemu, tož. Antonievo in Antoniovo, mest. pri daj. Antonijevemu, tož. Antonijevo, mest. pri Antonievem in pri Antoniovem, or. z Antonievim in Antonijevem, or. z Antonijevim; dvojina: im. z Antoniovim; dvojina: im. Antonievi in Antoniovi, Antonijevi, rod. Antonijevih, daj. Antonijevima, tož. rod. Antonievih in Antoniovih, daj. Antonievima in Antonijevi, mest. pri Antonijevih, or. z Antonijevima; Antoniovima, tož. Antonievi in Antoniovi, mest. pri množina: im. Antonijeva, rod. Antonijevih, daj. Antonievih in pri Antoniovih, or. z Antonievima in z Antonijevim, tož. Antonijeva, mest. pri Antonijevih, Antoniovima; množina: im. Antonieva in Antoniova, or. z Antonijevimi rod. Antonievih in Antoniovih, daj. Antonievim in Status: Predlog Antoniovim, tož. Antonieva in Antoniova, mest. pri Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Antonievih in pri Antoniovih, or. z Antonievimi in z moških imen) Antoniovimi Status: Predlog Antonijev rov -ega -a [antónije rò, rod. antóni- Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih jevega rôva] m; zemljepisno ime moških imen) |rov v idrijskem rudniku živega srebra|: Antonijev rov je poimenovan po svetem Antonu Padovanskem; Antonij -a [antónij, rod. antónija, or. z antónijem] Obisk Idrije bomo sklenili z ogledom Antonijevega m; ime bitja, osebno ime rova iz leta 1500; prim. Anton Padovanski |moško ime|: Antonija prijatelji kličejo Toni Kje? v Antonijevem rovu {B} Antonijev Od kod? iz Antonijevega rova 17 Kam? v Antonijev rov Anžuju; zavezništvo med Normandijo in Anžujem; {O} ednina: im. Antonijev rov, rod. Antonijevega kot prilastek, v imenovalniku dedinja grofije Anžu; ◎ fr. rova, daj. Antonijevemu rovu, tož. Antonijev rov, mest. Anjou pri Antonijevem rovu, or. z Antonijevim rovom Kje? v Anžuju Status: Predlog Od kod? iz Anžuja Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Kam? v Anžu {B} Anžujec, Anžujka; Anžujčev, Anžujkin; Antonio1 -a [antónjo, rod. antónja, or. z antónjem] anžuvinski m; ime bitja, osebno ime {O} ednina: im. Anžu, rod. Anžuja, daj. Anžuju, tož. |italijansko moško ime|: dela italijanskega skladatelja Anžu, mest. pri Anžuju, or. z Anžujem Antonia Salierija Status: Predlog {B} Antoniev in Antoniov Pravopisna kategorija: Imena pokrajin {O} ednina: im. Antonio, rod. Antonia, daj. Antoniu, tož. Antonia, mest. pri Antoniu, or. z Antoniem in z Anžújec1 -jca [anžújəc, rod. anžújca, or. z anžújcem] Antoniom; dvojina: im. Antonia, rod. Antoniev in Antoniov, daj. Antoniema in Antonioma, tož. Antonia, m; ime bitja, osebno ime mest. pri Antoniih, or. z Antoniema in z Antonioma; |pripadnik francoske grofovske rodbine|; v množini Anžujci |francoska grofovska rodbina|; ◎ fr. množina: im. Antonii, rod. Antoniev in Antoniov, daj. Antoniem in Antoniom, tož. Antonie, mest. pri d›Anjou; gl. Anžuvinec Antoniih, or. z Antonii {B} Anžujec, Anžujka; Anžujčev, Anžujkin; Status: Predlog anžujski Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, Status: Predlog moška); Italijanščina Pravopisna kategorija: Imena vladarskih in plemiških rodbin Antonio2 -a [antónijo, rod. antónija, or. z antónijem] Anžújec2 m; ime bitja, osebno ime -jca [anžújəc, rod. anžújca, or. z anžújcem] |špansko moško ime|: Od Antonia sem izvedel, da se m; ime bitja, osebno ime je poročil Poročila se je z Anžujcem {B} Antoniev in Antoniov (< Anžu) {O} ednina: im. Antonio, rod. Antonia, daj. Antoniu, {B} Anžujčev tož. Antonia, mest. pri Antoniu, or. z Antoniem in z {O} ednina: im. Anžujec, rod. Anžujca, daj. Anžujcu, Antoniom; dvojina: im. Antonia, rod. Antoniev in tož. Anžujca, mest. pri Anžujcu, or. z Anžujcem; Antoniov, daj. Antoniema in Antonioma, tož. Antonia, dvojina: im. Anžujca, rod. Anžujcev, daj. Anžujcema, mest. pri Antoniih, or. z Antoniema in z Antonioma; tož. Anžujca, mest. pri Anžujcih, or. z Anžujcema; množina: im. Antonii, rod. Antoniev in Antoniov, množina: im. Anžujci, rod. Anžujcev, daj. Anžujcem, daj. Antoniem in Antoniom, tož. Antonie, mest. pri tož. Anžujce, mest. pri Anžujcih, or. z Anžujci Antoniih, or. z Antonii Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Prebivalska imena (iz imen Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, krajev) moška); Španščina Antoniov1 prid.; obširneje glej pri Antoniev1 Arabska liga -e -e [arápska líga] ž; stvarno ime |politična zveza arabskih držav|: države članice Antoniov2 prid.; obširneje glej pri Antoniev2 Arabske lige; Leta 1989 se je Egipt vrnil v Arabsko ligo; dogovor z Arabsko ligo Anžu -ja [anžú, rod. anžúja, or. z anžújem] m; {O} ednina: im. Arabska liga, rod. Arabske lige, daj. Arabski ligi, tož. Arabsko ligo, mest. pri Arabski ligi, zemljepisno ime |zgodovinska pokrajina v Franciji|: Bil je grof v or. z Arabsko ligo 18 Status: Predlog Arji Vasi Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Kje? v Arji Vasi Od kod? iz Arje Vasi Arafurska celinska polica -e -e -e [arafúrska Kam? v Arjo Vas celínska políca] ž; zemljepisno ime {B} Arjevaščan, Arjevaščanka; Arjevaščanov, |morsko dno v Arafurskem morju|: Arafurska Arjevaščankin; arjevaški celinska polica leži v Tihem oceanu; globina {O} ednina: im. Arja Vas, rod. Arje Vasi, daj. Arji Arafurske celinske police; ◎ angl. Arafura Shelf Vasi, tož. Arjo Vas, mest. pri Arji Vasi, or. z Arjo {B} arafurskocelinskopoliški Vasjo {O} ednina: im. Arafurska celinska polica, rod. Status: Predlog Arafurske celinske police, daj. Arafurski celinski Pravopisna kategorija: Imena krajev polici, tož. Arafursko celinsko polico, mest. pri Arafurski celinski polici, or. z Arafursko celinsko polico Arktični arhipelag -ega -a [árktični arhipelák, Status: Predlog rod. árktičnega arhipelága] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena |otočje v Arktičnem oceanu|: V Arktičnem arhipelagu je več kot 35.000 otokov; ◎ angl. Canada Argentinski park Archipelago -ega -a [argentínski párk] m; Kje? v Arktičnem arhipelagu zemljepisno ime |park v Ljubljani|: Ime Argentinskega parka se je Od kod? iz Arktičnega arhipelaga večkrat spremenilo; V Argentinskem parku je velika Kam? v Arktični arhipelag površinadel namenjena igriščem za otroke {B} arktičnoarhipelaški Kje? v Argentinskem parku {O} ednina: im. Arktični arhipelag, rod. Arktičnega arhipelaga, daj. Arktičnemu arhipelagu, tož. Arktični Od kod? iz Argentinskega parka arhipelag, mest. pri Arktičnem arhipelagu, or. z Kam? v Argentinski park Arktičnim arhipelagom {O} ednina: im. Argentinski park, rod. Argentinskega parka, daj. Argentinskemu parku, tož. Argentinski Status: Predlog park, mest. pri Argentinskem parku, or. z Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, otočij Argentinskim parkom Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Arnovo Selo -ega -a [árnovo sêlo] s; zemljepisno ime |kraj v občini Brežice|: vaščani Arnovega Sela; Arhovo gradišče -ega -a [árhovo gradíšče] sadjarstvo v Arnovem Selu s; Kje? v Arnovem Selu zemljepisno ime |arheološko najdišče|: raziskovanje Arhovega Od kod? iz Arnovega Sela gradišča; Na Arhovem gradišču sta vidna okop in Kam? v Arnovo Selo obrambni jarek iz zgodnjega srednjega veka {B} Arnovoselec in Arnovčan, Arnovoselka {O} ednina: im. Arhovo gradišče, rod. Arhovega in Arnovčanka; Arnovoselčev in Arnovčanov, gradišča, daj. Arhovemu gradišču, tož. Arhovo Arnovoselkin in Arnovčankin; arnovoselski in gradišče, mest. pri Arhovem gradišču, or. z Arhovim arnovčanski gradiščem {O} ednina: im. Arnovo Selo, rod. Arnovega Sela, daj. Status: Predlog Arnovemu Selu, tož. Arnovo Selo, mest. pri Arnovem Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Selu, or. z Arnovim Selom Status: Predlog Arja Vas -e -i [árja vás, rod. árje vasí, or. z árjo Pravopisna kategorija: Imena krajev vasjó] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Žalec|: krajani Arje Vasi; mlekarna v Artiža Vas -e -i [artíža vás, rod. artíže vasí, or. z artížo vasjó] ž; zemljepisno ime 19 |kraj v občini Ivančna Gorica|: vaščani Artiže Vasi; asirskima; množina: im. asirska, rod. asirskih, daj. Jamarji so raziskali brezno v Artiži Vasi; kot prilastek, asirskim, tož. asirska, mest. pri asirskih, or. z asirskimi v imenovalniku Peljal se je do naselja Artiža Vas Status: Predlog Kje? v Artiži Vasi Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, Od kod? iz Artiže Vasi celin, pokrajin, otokov) Kam? v Artižo Vas {B} Artiževaščan in Artižan, Artiževaščanka asiški -a -o in assiški -a -o in assisijski -a -o in Artižanka; Artiževaščanov in Artižanov, [asíški in asízijski] prid. Artiževaščankin in Artižankin; artiževaški in artiški asiški/assiški/assisijski maraton {O} ednina: im. Artiža Vas, rod. Artiže Vasi, daj. asiški ubožec |vzdevek Frančiška Asiškega|: Svetemu Artiži Vasi, tož. Artižo Vas, mest. pri Artiži Vasi, or. z Frančišku Asiškemu pogosto pravijo tudi asiški Artižo Vasjo ubožec; prim. Frančišek Asiški, Klara Asiška Status: Predlog (< Assisi) Pravopisna kategorija: Imena krajev {O} moški: ednina: im. asiški in assiški in assisijski, rod. asiškega in assiškega in assisijskega, daj. Asirija -e [asírija] ž; zemljepisno ime asiškemu in assiškemu in assisijskemu, tož. asiški |starodavni imperij na Bližnjem vzhodu|: Zaton (živostno asiškega in assiški (živostno assiškega in Asirije se je začel leta 663; poljedelstvo in živinoreja assisijski (živostno assisijskega), mest. pri asiškem in pri assiškem in pri assisijskem, or. z asiškim v Asiriji in z assiškim in z assisijskim; dvojina: im. asiška Kje? v Asiriji in assiška in assisijska, rod. asiških in assiških in Od kod? iz Asirije assisijskih, daj. asiškima in assiškima in assisijskima, Kam? v Asirijo tož. asiška in assiška in assisijska, mest. pri asiških in pri assiških in pri assisijskih, or. z asiškima in {B} Asirec, Asirka; Asirčev, Asirkin; asirski z assiškima in z assisijskima; {O} množina: im. asiški ednina: im. Asirija, rod. Asirije, daj. Asiriji, tož. in assiški in assisijski, rod. asiških in assiških in Asirijo, mest. pri Asiriji, or. z Asirijo assisijskih, daj. asiškim in assiškim in assisijskim, tož. Status: Predlog asiške in assiške in assisijske, mest. pri asiških in pri Pravopisna kategorija: Imena držav assiških in pri assisijskih, or. z asiškimi in z assiškimi in z assisijskimi asirski -a -o [asírski] prid. ženski: ednina: im. asiška in assiška in assisijska, rod. asirski kralj; zgodovina asirske države; Prva znana asiške in assiške in assisijske, daj. asiški in assiški in assisijski, tož. asiško in assiško in assisijsko, mest. pri upodobitev samoroga je na asirskih reliefih asiški in pri assiški in pri assisijski, or. z asiško in z (< Asirija) assiško in z assisijsko; dvojina: im. asiški in assiški {O} moški: ednina: im. asirski, rod. asirskega, daj. in assisijski, rod. asiških in assiških in assisijskih, daj. asirskemu, tož. asirski (živostno asirskega), mest. pri asiškima in assiškima in assisijskima, tož. asiški in asirskem, or. z asirskim; dvojina: im. asirska, rod. assiški in assisijski, mest. pri asiških in pri assiških asirskih, daj. asirskima, tož. asirska, mest. pri asirskih, in pri assisijskih, or. z asiškima in z assiškima in or. z asirskima; množina: im. asirski, rod. asirskih, daj. z assisijskima; množina: im. asiške in assiške in asirskim, tož. asirske, mest. pri asirskih, or. z asirskimi assisijske, rod. asiških in assiških in assisijskih, daj. ženski: ednina: im. asirska, rod. asirske, daj. asirski, asiškim in assiškim in assisijskim, tož. asiške in tož. asirsko, mest. pri asirski, or. z asirsko; dvojina: im. assiške in assisijske, mest. pri asiških in pri assiških asirski, rod. asirskih, daj. asirskima, tož. asirski, mest. in pri assisijskih, or. z asiškimi in z assiškimi in z pri asirskih, or. z asirskima; množina: im. asirske, rod. assisijskimi asirskih, daj. asirskim, tož. asirske, mest. pri asirskih, srednji: ednina: im. asiško in assiško in assisijsko, or. z asirskimi rod. asiškega in assiškega in assisijskega, daj. srednji: ednina: im. asirsko, rod. asirskega, daj. asiškemu in assiškemu in assisijskemu, tož. asiško in asirskemu, tož. asirsko, mest. pri asirskem, or. z assiško in assisijsko, mest. pri asiškem in pri assiškem asirskim; dvojina: im. asirski, rod. asirskih, daj. in pri assisijskem, or. z asiškim in z assiškim asirskima, tož. asirski, mest. pri asirskih, or. z in z assisijskim; dvojina: im. asiški in assiški in 20 assisijski, rod. asiških in assiških in assisijskih, daj. Status: Predlog asiškima in assiškima in assisijskima, tož. asiški in Pravopisna kategorija: Imena krajev assiški in assisijski, mest. pri asiških in pri assiških in pri assisijskih, or. z asiškima in z assiškima in z assisijskima; Babenberg -a [bábənberk, rod. bábənberga in množina: im. asiška in assiška in assisijska, rod. asiških in assiških in assisijskih, daj. bábenberk, rod. bábenberga] m; zemljepisno ime asiškim in assiškim in assisijskim, tož. asiška in |staro ime za grad Bamberg|: grof iz Babenberga; assiška in assisijska, mest. pri asiških in pri assiških obleganje Babenberga; kot prilastek, v imenovalniku Ba- in pri assisijskih, or. z asiškimi in z assiškimi in z benberžani so imenovani po gradu Babenberg; prim. assisijskimi Bamberg Status: Predlog Kje? v Babenbergu Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Od kod? iz Babenberga naselbinskih/krajevnih imen) Kam? v Babenberg {B} Babenberžan, Babenberžanka; Babenberžanov, assisijski prid.; obširneje glej pri asiški Babenberžankin; babenberški {O} ednina: im. Babenberg, rod. Babenberga, daj. assiški prid.; obširneje glej pri asiški Babenbergu, tož. Babenberg, mest. pri Babenbergu, or. z Babenbergom Auersperški fragment -ega -a [áversperški Status: Predlog fragmènt, rod. áversperškega fragmênta in áersperški Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb fragmènt, rod. áersperškega fragmênta] m; stvarno ime |odlomek pesmi iz 15. stoletja|: Prva slovenska Babna Gora -e -e [bábna gôra] ž; zemljepisno ime ljubezenska pesem je Auersperški fragment; |kraj v občini Šmarje pri Jelšah|: krajani Babne Gore; Avtorstvo Auersperškega fragmenta pripisujejo Vsako drugo nedeljo v juliju pripravijo na Babni izobražencu Gori žegnanje konj {O} ednina: im. Auersperški fragment, rod. Auersperškega fragmenta, Kje? na Babni Gori daj. Auersperškemu fragmentu, tož. Auersperški fragment, mest. pri Od kod? z Babne Gore Auersperškem fragmentu, or. z Auersperškim Kam? na Babno Goro fragmentom {B} Babnogorec in Babenčan, Babnogorka Status: Predlog in Babenčanka; Babnogorčev in Babenčanov, Babnogorkin Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena in Babenčankin; babnogorski in babenski Aženski Vrh {O} ednina: im. Babna Gora, rod. Babne Gore, daj. -ega -a [áženski vrh] m; zemljepisno Babni Gori, tož. Babno Goro, mest. pri Babni Gori, or. ime z Babno Goro |kraj v občini Gornja Radgona|: prebivalci Aženskega Vrha; novoletna trgatev na Aženskem Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Vrhu Kje? na Aženskem Vrhu Od kod? z Aženskega Vrha Babna Polica -e -e [bábna políca] ž; zemljepisno ime Kam? na Aženski Vrh |kraj v občini Loška dolina|: vaščani Babne Police; {B} Aženskovrhovec in Aženčan, Aženskovrhovka pohod iz Babnega Polja na Babno Polico; kot prilastek, in Aženčanka; Aženskovrhovčev in Aženčanov, v imenovalniku V naselju Babna Polica v Loški dolini Aženskovrhovkin in Aženčankin; aženskovrhovski in so naredili pregrado in preusmerili hudournik aženski {O} Kje? na Babni Polici ednina: im. Aženski Vrh, rod. Aženskega Vrha, daj. Aženskemu Vrhu, tož. Aženski Vrh, mest. pri Od kod? z Babne Police Aženskem Vrhu, or. z Aženskim Vrhom Kam? na Babno Polico {B} Babnopoličan in Poličan, Babnopoličanka 21 in Poličanka; Babnopoličanov in Poličanov, Od kod? z Babnega polja Babnopoličankin in Poličankin; babnopoliški in Kam? na Babno polje poliški {O} ednina: im. Babno polje, rod. Babnega polja, daj. {O} ednina: im. Babna Polica, rod. Babne Police, Babnemu polju, tož. Babno polje, mest. pri Babnem daj. Babni Polici, tož. Babno Polico, mest. pri Babni polju, or. z Babnim poljem Polici, or. z Babno Polico Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Pravopisna kategorija: Imena krajev Babno Polje1 -ega -a [bábno pólje] s; zemljepisno Babna Reka -e -e [bábna réka] ž; zemljepisno ime ime |kraj v občini Šmarje pri Jelšah|: prebivalci Babne |kraj v občini Loška dolina|: prebivalci Babnega Reke; domačija v Babni Reki Polja; pohod iz Babnega Polja na Snežnik; Najnižjo Kje? v Babni Reki temperaturo v Sloveniji so izmerili v Babnem Polju, Od kod? iz Babne Reke in sicer –37,5 °C; prim. Babno polje Kam? v Babno Reko Kje? v Babnem Polju tudi na Babnem Polju {B} Babnorečan, Babnorečanka; Babnorečanov, Od kod? iz Babnega Polja tudi z Babnega Polja Babnorečankin; babnoreški Kam? v Babno Polje tudi na Babno Polje {O} ednina: im. Babna Reka, rod. Babne Reke, daj. {B} Babnopoljec tudi Poljec, Babnopoljka tudi Babni Reki, tož. Babno Reko, mest. pri Babni Reki, or. Poljka; Babnopoljčev tudi Poljčev, Babnopoljkin tudi z Babno Reko Poljkin; babnopoljski tudi poljski Status: Predlog {O} ednina: im. Babno Polje, rod. Babnega Polja, daj. Pravopisna kategorija: Imena krajev Babnemu Polju, tož. Babno Polje, mest. pri Babnem Polju, or. z Babnim Poljem Babni Vrt -ega -a [bábni vrt] m; zemljepisno ime Status: Predlog |kraj v občini Kranj|: prebivalci Babnega Vrta; Pravopisna kategorija: Imena krajev turistična kmetija v/na Babnem Vrtu; kot prilastek, v imenovalniku Na območju vasi Babni Vrt naj bi v 13. Babno Polje2 -ega -a [bábno pólje] s; zemljepisno stoletju živela graščakinja ime Kje? v Babnem Vrtu in na Babnem Vrtu |polno ime Mednarodni mejni prehod Babno Polje|; Od kod? iz Babnega Vrta in z Babnega Vrta |mejni prehod|: Na morje smo se odpravili čez Babno Kam? v Babni Vrt in na Babni Vrt Polje, saj tam ni bilo gneče; kot prilastek, v imenovalniku {B} Babnovrtčan in Babljan, Babnovrtčanka Na mejnem prehodu Babno Polje ni veliko prometa; in Babljanka; Babnovrtčanov in Babljanov, prim. Babno polje Babnovrtčankin in Babljankin; babnovrtski in {O} ednina: im. Babno Polje, rod. Babnega Polja, daj. babljanski Babnemu Polju, tož. Babno Polje, mest. pri Babnem {O} ednina: im. Babni Vrt, rod. Babnega Vrta, daj. Polju, or. z Babnim Poljem Babnemu Vrtu, tož. Babni Vrt, mest. pri Babnem Status: Predlog Vrtu, or. z Babnim Vrtom Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Bacchelli -ja [bakéli, rod. bakélija, or. z bakélijem] m; ime bitja, osebno ime Babno polje -ega -a [bábno pólje] s; zemljepisno ime |priimek|; |italijanski pisatelj|: Berem roman Riccarda |kraško polje na Notranjskem|: izviri na robu Bacchellija Babnega polja; Vode vzhodnega kraka Ljubljanice {B} Bacchellijev se zbirajo na Babnem polju; prim. Babno Polje1, {O} ednina: im. Bacchelli, rod. Bacchellija, daj. Babno Polje1 Bacchelliju, tož. Bacchellija, mest. pri Bacchelliju, Kje? na Babnem polju or. z Bacchellijem; dvojina: im. Bacchellija, rod. 22 Bacchellijev, daj. Bacchellijema, tož. Bacchellija, {O} moški: ednina: im. Badogliev in Badogliov, rod. mest. pri Bacchellijih, or. z Bacchellijema; množina: Badoglievega in Badogliovega, daj. Badoglievemu im. Bacchelliji, rod. Bacchellijev, daj. Bacchellijem, in Badogliovemu, tož. Badogliev in Badogliov tož. Bacchellije, mest. pri Bacchellijih, or. z Bacchelliji (živostno Badoglievega in Badogliovega), mest. pri Status: Predlog Badoglievem in pri Badogliovem, or. z Badoglievim Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); in z Badogliovim; dvojina: im. Badoglieva in Italijanščina Badogliova, rod. Badoglievih in Badogliovih, daj. Badoglievima in Badogliovima, tož. Badoglieva in Badogliova, mest. pri Badoglievih in pri Badogliovih, Bacchellijev -a -o [bakélije, ž. bakélijeva, s. or. z Badoglievima in z Badogliovima; množina: bakélijevo] prid. im. Badoglievi in Badogliovi, rod. Badoglievih in V antikvariatu sem našel lepo ohranjeno Badogliovih, daj. Badoglievim in Badogliovim, tož. Bacchellijevo knjigo Badoglieve in Badogliove, mest. pri Badoglievih in pri (< Bacchelli) Badogliovih, or. z Badoglievimi in z Badogliovimi {O} moški: ženski: ednina: im. Bacchellijev, rod. ednina: im. Badoglieva in Badogliova, Bacchellijevega, daj. Bacchellijevemu, tož. rod. Badoglieve in Badogliove, daj. Badoglievi in Bacchellijev (živostno Bacchellijevega), mest. Badogliovi, tož. Badoglievo in Badogliovo, mest. pri pri Bacchellijevem, or. z Bacchellijevim; Badoglievi in pri Badogliovi, or. z Badoglievo in z Badogliovo; dvojina: im. Bacchellijeva, rod. Bacchellijevih, dvojina: im. Badoglievi in Badogliovi, daj. Bacchellijevima, tož. Bacchellijeva, mest. pri rod. Badoglievih in Badogliovih, daj. Badoglievima in Bacchellijevih, or. z Bacchellijevima; Badogliovima, tož. Badoglievi in Badogliovi, mest. pri množina: im. Bacchellijevi, rod. Bacchellijevih, daj. Bacchellijevim, Badoglievih in pri Badogliovih, or. z Badoglievima tož. Bacchellijeve, mest. pri Bacchellijevih, or. z in z Badogliovima; množina: im. Badoglieve in Badogliove, Bacchellijevimi rod. Badoglievih in Badogliovih, daj. Badoglievim ženski: in Badogliovim, tož. Badoglieve in ednina: im. Bacchellijeva, rod. Bacchellijeve, Badogliove, mest. pri Badoglievih in pri Badogliovih, daj. Bacchellijevi, tož. Bacchellijevo, mest. pri Bacchellijevi, or. z Bacchellijevo; or. z Badoglievimi in z Badogliovimi dvojina: im. Bacchellijevi, rod. Bacchellijevih, daj. srednji: ednina: im. Badoglievo in Badogliovo, rod. Bacchellijevima, tož. Bacchellijevi, mest. pri Badoglievega in Badogliovega, daj. Badoglievemu Bacchellijevih, or. z Bacchellijevima; in Badogliovemu, tož. Badoglievo in Badogliovo, množina: im. Bacchellijeve, rod. Bacchellijevih, daj. mest. pri Badoglievem in pri Badogliovem, or. Bacchellijevim, tož. Bacchellijeve, mest. pri z Badoglievim in z Badogliovim; dvojina: im. Badoglievi Bacchellijevih, in Badogliovi, rod. Badoglievih in or. z Bacchellijevimi Badogliovih, srednji: daj. Badoglievima in Badogliovima, tož. ednina: im. Bacchellijevo, rod. Badoglievi Bacchellijevega, in Badogliovi, mest. pri Badoglievih in pri daj. Bacchellijevemu, tož. Badogliovih, Bacchellijevo, or. z Badoglievima in z Badogliovima; mest. pri Bacchellijevem, or. z Bacchellijevim; množina: im. Badoglieva in Badogliova, rod. dvojina: im. Bacchellijevi, Badoglievih in Badogliovih, daj. Badoglievim in rod. Bacchellijevih, daj. Bacchellijevima, tož. Badogliovim, Bacchellijevi, tož. Badoglieva in Badogliova, mest. pri mest. pri Bacchellijevih, or. z Badoglievih Bacchellijevima; in pri Badogliovih, or. z Badoglievimi in množina: im. Bacchellijeva, rod. Bacchellijevih, daj. Bacchellijevim, tož. z Badogliovimi Bacchellijeva, mest. pri Bacchellijevih, or. z Status: Predlog Bacchellijevimi Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Badoglio -a [badóljo, rod. badólja, or. z badóljem] m; ime bitja, osebno ime Badogliev -a -o in Badogliov -a -o [badólje, ž. |priimek|; |italijanski maršal in politik|: vojni zločini Pietra Badoglia; Sestavo vlade je kralj zaupal badóljeva, s. badóljevo] prid. maršalu Badogliu pogajanja z Badoglievo/Badogliovo vlado {B} Badogliev (< Badoglio) in Badogliov 23 {O} ednina: im. Badoglio, rod. Badoglia, daj. Status: Predlog Badogliu, tož. Badoglia, mest. pri Badogliu, or. z Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, Badogliem in z Badogliom; dvojina: im. Badoglia, otočij rod. Badogliev in Badogliov, daj. Badogliema in Badoglioma, tož. Badoglia, mest. pri Badogliih, or. z Badogliema Baltski kolodvor -ega -a [báltski kolodvór] m; in z Badoglioma; množina: im. Badoglii, rod. Badogliev in Badogliov, daj. Badogliem in zemljepisno ime Badogliom, tož. Badoglie, mest. pri Badogliih, or. z |železniška postaja v Sankt Peterburgu|: Z vlakom Badoglii smo se z Baltskega kolodvora odpeljali do Petergofa; Status: Predlog ◎ rus. Baltijskij vokzal Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Kje? na Baltskem kolodvoru Italijanščina Od kod? z Baltskega kolodvora Kam? na Baltski kolodvor Badogliov prid.; obširneje glej pri Badogliev {O} ednina: im. Baltski kolodvor, rod. Baltskega kolodvora, daj. Baltskemu kolodvoru, tož. Baltski Baleari -ov [baleári, kolodvor, rod. baleáro] m mn.; zemljepisno mest. pri Baltskem kolodvoru, or. z Baltskim kolodvorom ime |skrajšano ime za Balearske otoke|: Na Balearih Status: Predlog skoraj tretjino delovnih mest zagotavlja turistični Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena sektor; Pri Balearih so opazili petmetrskega velikega belega morskega psa; kot prilastek, v imenovalniku Na Banatsko hribovje -ega -a [banátsko hribôje] s; Majorki gradijo značilne ribiške čolne s španskega zemljepisno ime otočja Baleari; ◎ šp. Islas Baleares; prim. Balearski |hribovje v Romuniji|: nemška manjšina v otoki Banatskem hribovju; ◎ romun. Munții Banatului; prim. Kje? na Balearih banatski Od kod? z Balearov (< Banat) Kam? na Baleare Kje? v Banatskem hribovju {B} Balearčan, Balearčanka; Balearčanov, Od kod? iz Banatskega hribovja Balearčankin; balearski Kam? v Banatsko hribovje {O} množina: im. Baleari, rod. Balearov, daj. {O} ednina: im. Banatsko hribovje, rod. Banatskega Balearom, tož. Baleare, mest. pri Balearih, or. z Baleari hribovja, daj. Banatskemu hribovju, tož. Banatsko Status: Predlog hribovje, mest. pri Banatskem hribovju, or. z Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, Banatskim hribovjem otočij Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Balearski otoki -ih -ov [baleárski otóki, rod. baleárskih otóko] m mn.; zemljepisno ime Banja Loka -e -e [bánja lóka] ž; zemljepisno ime |špansko otočje v Sredozemskem morju|: Majorka je |kraj v občini Kostel|: prebivalci Banje Loke; Govor eden od Balearskih otokov; potovanje na Balearske Banje Loke so obravnavali Fran Ramovš, Jakob otoke; ◎ šp. Islas Baleares Rigler in Tine Logar; Bil je učitelj v Banji Loki; Kje? na Balearskih otokih kot prilastek, v imenovalniku Za naseljem Banja Loka Od kod? z Balearskih otokov sledimo oznakam za grad Kam? na Balearske otoke Kje? v Banji Loki {B} Balearčan, Balearčanka; Balearčanov, Od kod? iz Banje Loke Balearčankin; balearski in balearskootoški Kam? v Banjo Loko {O} množina: im. Balearski otoki, rod. Balearskih {B} Banjaločan in Banjec, Banjaločanka in Banjka; otokov, daj. Balearskim otokom, tož. Balearske otoke, Banjaločanov in Banjčev, Banjaločankin in Banjkin; mest. pri Balearskih otokih, or. z Balearskimi otoki banjaloški in banjski 24 {O} ednina: im. Banja Loka, rod. Banje Loke, daj. or. z Baško grapo Banji Loki, tož. Banjo Loko, mest. pri Banji Loki, or. z Status: Predlog Banjo Loko Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Bavarski dvor -ega -a [bavárski dvór] m; zemljepisno ime Barbara rov ~ -a [bárbara rò, rod. bárbara rôva] |mestni del v Ljubljani|: urbanistična ureditev m; zemljepisno ime Bavarskega dvora; stolpnice na Bavarskem dvoru; |opuščen rudnik v Hudi Jami|: V Barbara rovu so |avtobusno postajališče v Ljubljani|: Avtobus odpelje kopali premog; kot prilastek, navadno v imenovalni- z Bavarskega dvora ob 8. uri; kot prilastek, v imenovalni- ku film o odkritju povojnega grobišča v rudniku ku Na postajališču Bavarski dvor bodo dodali prika- Barbara rov; |grobišče|: kot prilastek, v imenovalniku zovalnik prihodov mestnih avtobusov urejanje vojnega grobišča Barbara rov; Posmrtne ostanke žrtev iz grobišča Barbara rov so pokopali v Kje? na Bavarskem dvoru spominskem parku Od kod? z Bavarskega dvora Kam? na Bavarski dvor Kje? v Barbara rovu {O} ednina: im. Bavarski dvor, rod. Bavarskega Od kod? iz Barbara rova dvora, daj. Bavarskemu dvoru, tož. Bavarski dvor, Kam? v Barbara rov mest. pri Bavarskem dvoru, or. z Bavarskim dvorom {O} ednina: im. Barbara rov, rod. Barbara rova, daj. Status: Predlog Barbara rovu, tož. Barbara rov, mest. pri Barbara rovu, Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena or. z Barbara rovom Status: Predlog Beatrice -- [beatríče] ž; Pravopisna kategorija: ime bitja, osebno ime Imena objektov in stavb |italijansko žensko ime|: primerjava Dantejeve Barentsova globel Beatrice s Prešernovo Julijo -e -e [bárentsova globél] ž; {B} Beatricin zemljepisno ime {O} ednina: im. Beatrice, rod. Beatrice, daj. Beatrice, |globel v Barentsovem morju|: merjenje Barentsove tož. Beatrice, mest. pri Beatrice, or. z Beatrice; globeli; ◎ angl. Barents Depth dvojina: im. Beatrice, rod. Beatrice, daj. Beatrice, tož. Kje? v Barentsovi globeli Beatrice, mest. pri Beatrice, or. z Beatrice; množina: Od kod? iz Barentsove globeli im. Beatrice, rod. Beatrice, daj. Beatrice, tož. Beatrice, Kam? v Barentsovo globel mest. pri Beatrice, or. z Beatrice {O} ednina: im. Barentsova globel, rod. Barentsove Status: Predlog globeli, daj. Barentsovi globeli, tož. Barentsovo Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, globel, mest. pri Barentsovi globeli, or. z Barentsovo ženska); Italijanščina globeljo Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Baška grapa -e -e [báška grápa] ž; Beatricin zemljepisno ime -a -o [beatríčin] prid. |dolina v zahodni Sloveniji|: naravna in kulturna Beatricin dnevnik dediščina Baške grape; Leta 1906 je bila skozi Baško (< Beatrice) grapo speljana železnica; vasi v Baški grapi {O} moški: ednina: im. Beatricin, rod. Beatricinega, Kje? v Baški grapi daj. Beatricinemu, tož. Beatricin (živostno Beatricinega), mest. pri Beatricinem, or. z Od kod? iz Baške grape Beatricinim; dvojina: im. Beatricina, rod. Beatricinih, Kam? v Baško grapo daj. Beatricinima, tož. Beatricina, mest. pri Beatricinih, {O} ednina: im. Baška grapa, rod. Baške grape, daj. or. z Beatricinima; množina: im. Beatricini, rod. Baški grapi, tož. Baško grapo, mest. pri Baški grapi, Beatricinih, daj. Beatricinim, tož. Beatricine, mest. pri 25 Beatricinih, or. z Beatricinimi Begunje na Gorenjskem -unj ~ ~ [begúnje ženski: ednina: im. Beatricina, rod. Beatricine, daj. na gorén’skem, rod. begúnʼ na gorénʼskem] ž mn.; Beatricini, tož. Beatricino, mest. pri Beatricini, or. z zemljepisno ime Beatricino; dvojina: im. Beatricini, rod. Beatricinih, |kraj v občini Radovljica|: V okolici Begunj na daj. Beatricinima, tož. Beatricini, mest. pri Beatricinih, Gorenjskem iščem manjšo hišo; Brata Avsenik sta or. z Beatricinima; množina: im. Beatricine, rod. živela v Begunjah na Gorenjskem; skrajšano proizva- Beatricinih, daj. Beatricinim, tož. Beatricine, mest. pri jalec jadrnic iz Begunj Beatricinih, or. z Beatricinimi srednji: Kje? v Begunjah na Gorenjskem ednina: im. Beatricino, rod. Beatricinega, daj. Beatricinemu, tož. Beatricino, mest. pri Beatricinem, Od kod? iz Begunj na Gorenjskem or. z Beatricinim; dvojina: im. Beatricini, rod. Kam? v Begunje na Gorenjskem Beatricinih, daj. Beatricinima, tož. Beatricini, mest. {B} Begunjec in Begunjčan, Begunjka; Begunjčev, pri Beatricinih, or. z Beatricinima; množina: im. Begunjkin; begunjski Beatricina, rod. Beatricinih, daj. Beatricinim, tož. {O} množina: im. Begunje na Gorenjskem, Beatricina, mest. pri Beatricinih, or. z Beatricinimi rod. Begunj na Gorenjskem, daj. Begunjam na Status: Predlog Gorenjskem, tož. Begunje na Gorenjskem, mest. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih pri Begunjah na Gorenjskem, or. z Begunjami na ženskih imen) Gorenjskem Status: Predlog Beccariev -a -o [bekaríje, ž. bekaríjeva, s. Pravopisna kategorija: Imena krajev bekaríjevo] prid. Beccarijevo nasprotovanje smrtni kazni begunjski -a -o [begúnʼski] prid. (< Beccaria) begunjski grad Kacenštajn; V begunjskih zaporih je {O} moški: ednina: im. Beccariev, rod. bilo med drugo svetovno vojno 11.477 zapornikov Beccarievega, daj. Beccarievemu, tož. Beccariev (< Begunje na Gorenjskem) (živostno Beccarievega), mest. pri Beccarievem, {O} moški: ednina: im. begunjski, rod. begunjskega, or. z Beccarievim; dvojina: im. Beccarieva, rod. daj. begunjskemu, tož. begunjski (živostno Beccarievih, daj. Beccarievima, tož. Beccarieva, mest. begunjskega), mest. pri begunjskem, or. z begunjskim; pri Beccarievih, or. z Beccarievima; množina: im. dvojina: im. begunjska, rod. begunjskih, daj. Beccarievi, rod. Beccarievih, daj. Beccarievim, tož. begunjskima, tož. begunjska, mest. pri begunjskih, Beccarieve, mest. pri Beccarievih, or. z Beccarievimi or. z begunjskima; množina: im. begunjski, rod. ženski: ednina: im. Beccarieva, rod. Beccarieve, daj. begunjskih, daj. begunjskim, tož. begunjske, mest. pri Beccarievi, tož. Beccarievo, mest. pri Beccarievi, begunjskih, or. z begunjskimi or. z Beccarievo; dvojina: im. Beccarievi, rod. ženski: ednina: im. begunjska, rod. begunjske, daj. Beccarievih, daj. Beccarievima, tož. Beccarievi, mest. begunjski, tož. begunjsko, mest. pri begunjski, or. z pri Beccarievih, or. z Beccarievima; množina: im. begunjsko; dvojina: im. begunjski, rod. begunjskih, Beccarieve, rod. Beccarievih, daj. Beccarievim, tož. daj. begunjskima, tož. begunjski, mest. pri begunjskih, Beccarieve, mest. pri Beccarievih, or. z Beccarievimi or. z begunjskima; množina: im. begunjske, rod. srednji: ednina: im. Beccarievo, rod. Beccarievega, begunjskih, daj. begunjskim, tož. begunjske, mest. pri daj. Beccarievemu, tož. Beccarievo, mest. pri begunjskih, or. z begunjskimi Beccarievem, or. z Beccarievim; dvojina: im. srednji: ednina: im. begunjsko, rod. begunjskega, daj. Beccarievi, rod. Beccarievih, daj. Beccarievima, tož. begunjskemu, tož. begunjsko, mest. pri begunjskem, Beccarievi, mest. pri Beccarievih, or. z Beccarievima; or. z begunjskim; dvojina: im. begunjski, rod. množina: im. Beccarieva, rod. Beccarievih, daj. begunjskih, daj. begunjskima, tož. begunjski, mest. Beccarievim, tož. Beccarieva, mest. pri Beccarievih, pri begunjskih, or. z begunjskima; množina: im. or. z Beccarievimi begunjska, rod. begunjskih, daj. begunjskim, tož. Status: Predlog begunjska, mest. pri begunjskih, or. z begunjskimi Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Status: Predlog priimkov) Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) 26 or. z Belimi Vodami Bela krajina -e -e [béla krájina] ž; zemljepisno ime Status: Predlog |pokrajina v jugovzhodni Sloveniji|: kulturna Pravopisna kategorija: Imena krajev dediščina Bele krajine; martinovanje v Beli krajini Kje? v Beli krajini Beli Križ -ega -a [béli kríš, rod. bélega kríža, or. z Od kod? iz Bele krajine bélim krížem] m; zemljepisno ime Kam? v Belo krajino |zaselek pri Portorožu|: prebivalci Belega Križa; {B} Belokranjec, Belokranjka; Belokranjčev, pešpot na Beli Križ Belokranjkin; belokranjski Kje? na Belem Križu {O} ednina: im. Bela krajina, rod. Bele krajine, daj. Od kod? z Belega Križa Beli krajini, tož. Belo krajino, mest. pri Beli krajini, or. Kam? na Beli Križ z Belo krajino {B} Belokrižan, Belokrižanka; Belokrižanov, Status: Predlog Belokrižankin; belokriški Pravopisna kategorija: Imena pokrajin {O} ednina: im. Beli Križ, rod. Belega Križa, daj. Belemu Križu, tož. Beli Križ, mest. pri Belem Križu, Bela Peč -e -i [béla péč, rod. béle pečí, or. z bélo or. z Belim Križem pečjó] ž; zemljepisno ime Status: Predlog |kraj v Furlaniji – Julijski krajini|: prebivalci Bele Pravopisna kategorija: Imena krajev Peči; tekmovanje pasjih vpreg v Beli Peči; kot prilastek, v imenovalniku Do konca prve svetovne vojne Bellocchiev -a -o in Bellocchiov -a -o [belókje, je bila vas Bela Peč del Gorenjske; Po vasi Bela Peč je nastalo ime Belopeška jezera; ◎ it. Fusine in ž. belókjeva, s. belókjevo] prid. Bellocchiev/Bellocchiov vzor je bil Vigojev film Valromana, furl. Fusinis »Ničla iz vedenja« Kje? v Beli Peči (< Bellocchio) Od kod? iz Bele Peči {O} moški: ednina: im. Bellocchiev in Bellocchiov, Kam? v Belo Peč rod. Bellocchievega in Bellocchiovega, daj. {B} Belopečan, Belopečanka; Belopečanov, Bellocchievemu in Bellocchiovemu, tož. Bellocchiev Belopečankin; belopeški in Bellocchiov (živostno Bellocchievega in {O} ednina: im. Bela Peč, rod. Bele Peči, daj. Beli Bellocchiovega), mest. pri Bellocchievem in Peči, tož. Belo Peč, mest. pri Beli Peči, or. z Belo pri Bellocchiovem, or. z Bellocchievim in z Pečjo Bellocchiovim; dvojina: im. Bellocchieva in Bellocchiova, rod. Bellocchievih in Bellocchiovih, Status: Predlog daj. Bellocchievima in Bellocchiovima, tož. Pravopisna kategorija: Imena krajev Bellocchieva in Bellocchiova, mest. pri Bellocchievih in pri Bellocchiovih, or. z Bellocchievima in z Bele Vode -ih Vod [béle vôde, rod. bélih vôt] ž Bellocchiovima; množina: im. Bellocchievi in mn.; zemljepisno ime Bellocchiovi, rod. Bellocchievih in Bellocchiovih, |kraj v občini Šoštanj|: vaščani Belih Vod; Še pred daj. Bellocchievim in Bellocchiovim, tož. desetletji je imela vsaka kmetija v Belih Vodah svoj Bellocchieve in Bellocchiove, mest. pri Bellocchievih mlin na vodni pogon; kot prilastek, v imenovalniku Pot in pri Bellocchiovih, or. z Bellocchievimi in z sem začel v naselju Bele Vode Bellocchiovimi ženski: Kje? v Belih Vodah ednina: im. Bellocchieva in Bellocchiova, rod. Bellocchieve in Bellocchiove, daj. Bellocchievi Od kod? iz Belih Vod in Bellocchiovi, tož. Bellocchievo in Bellocchiovo, Kam? v Bele Vode mest. pri Bellocchievi in pri Bellocchiovi, or. z {B} Belovodčan, Belovodčanka; Belovodčanov, Bellocchievo in z Bellocchiovo; dvojina: im. Belovodčankin; belovodski Bellocchievi in Bellocchiovi, rod. Bellocchievih {O} množina: im. Bele Vode, rod. Belih Vod, daj. in Bellocchiovih, daj. Bellocchievima in Belim Vodam, tož. Bele Vode, mest. pri Belih Vodah, Bellocchiovima, tož. Bellocchievi in Bellocchiovi, 27 mest. pri Bellocchievih in pri Bellocchiovih, belokranjski -a -o [belokrán’ski] prid. or. z Bellocchievima in z Bellocchiovima; razstava belokranjskih pisanic; gradnja belokranjske množina: im. Bellocchieve in Bellocchiove, rod. železnice; belokranjsko narečje Bellocchievih in Bellocchiovih, daj. Bellocchievim in Bellocchiovim, tož. Bellocchieve in Bellocchiove, belokranjska pogača |jed|: peka belokranjske pogače mest. pri Bellocchievih in pri Bellocchiovih, or. z (< Bela krajina) Bellocchievimi in z Bellocchiovimi {O} moški: ednina: im. belokranjski, rod. srednji: belokranjskega, ednina: im. Bellocchievo in Bellocchiovo, daj. belokranjskemu, tož. belokranjski rod. Bellocchievega in Bellocchiovega, daj. (živostno belokranjskega), mest. pri belokranjskem, Bellocchievemu in Bellocchiovemu, tož. or. z belokranjskim; dvojina: im. belokranjska, rod. Bellocchievo in Bellocchiovo, mest. pri belokranjskih, daj. belokranjskima, tož. belokranjska, Bellocchievem in pri Bellocchiovem, or. z mest. pri belokranjskih, or. z belokranjskima; Bellocchievim in z Bellocchiovim; dvojina: im. množina: im. belokranjski, rod. belokranjskih, Bellocchievi in Bellocchiovi, rod. Bellocchievih daj. belokranjskim, tož. belokranjske, mest. pri in Bellocchiovih, daj. Bellocchievima in belokranjskih, or. z belokranjskimi Bellocchiovima, tož. Bellocchievi in Bellocchiovi, ženski: ednina: im. belokranjska, rod. belokranjske, mest. pri Bellocchievih in pri Bellocchiovih, daj. belokranjski, tož. belokranjsko, mest. pri or. z Bellocchievima in z Bellocchiovima; belokranjski, or. z belokranjsko; dvojina: im. množina: im. Bellocchieva in Bellocchiova, rod. belokranjski, rod. belokranjskih, daj. belokranjskima, Bellocchievih in Bellocchiovih, daj. Bellocchievim tož. belokranjski, mest. pri belokranjskih, or. z in Bellocchiovim, tož. Bellocchieva in Bellocchiova, belokranjskima; množina: im. belokranjske, rod. mest. pri Bellocchievih in pri Bellocchiovih, or. z belokranjskih, daj. belokranjskim, tož. belokranjske, Bellocchievimi in z Bellocchiovimi mest. pri belokranjskih, or. z belokranjskimi Status: Predlog srednji: ednina: im. belokranjsko, rod. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz belokranjskega, daj. belokranjskemu, tož. priimkov) belokranjsko, mest. pri belokranjskem, or. z belokranjskim; dvojina: im. belokranjski, rod. Bellocchio belokranjskih, daj. belokranjskima, tož. belokranjski, -a [belókjo, rod. belókja, or. z belókjem] mest. pri belokranjskih, or. z belokranjskima; m; ime bitja, osebno ime množina: im. belokranjska, rod. belokranjskih, |priimek|; |italijanski filmski režiser, scenarist in daj. belokranjskim, tož. belokranjska, mest. pri igralec|: ustvarjalnost italijanskega režiserja Marca belokranjskih, or. z belokranjskimi Bellochia Status: Predlog {B} Bellocchiev in Bellocchiov Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, {O} ednina: im. Bellocchio, rod. Bellocchia, daj. celin, pokrajin, otokov); Poimenovanja bolezni, iger, Bellocchiu, tož. Bellocchia, mest. pri Bellocchiu, jedi or. z Bellocchiem in z Bellocchiom; dvojina: im. Bellocchia, rod. Bellocchiev in Bellocchiov, daj. Belska kočna -e -e [bélska kóčna] ž; Bellocchiema zemljepisno in Bellocchioma, tož. Bellocchia, mest. pri Bellocchiih, or. z Bellocchiema in z ime Bellocchioma; |dolina na avstrijskem Koroškem|: Nad dolino množina: im. Bellocchii, rod. Bellocchiev in Bellocchiov, daj. Bellocchiem in Belske kočne v Avstriji se dviga gora Pekel; sestop v Bellocchiom, tož. Bellocchie, mest. pri Bellocchiih, or. Belsko kočno; ◎ nem. Vellacher Kotschna z Bellocchii Kje? v Belski kočni Status: Predlog Od kod? iz Belske kočne Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Kam? v Belsko kočno Italijanščina {B} kočenski {O} ednina: im. Belska kočna, rod. Belske kočne, Bellocchiov prid.; obširneje glej pri Bellocchiev daj. Belski kočni, tož. Belsko kočno, mest. pri Belski kočni, or. z Belsko kočno Status: Predlog 28 Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Bermudski trikotnik -ega -a [bermútski trikótnik] m; zemljepisno ime Belski Vrh -ega -a [bélski vrh] m; zemljepisno ime |območje v Atlantskem oceanu med Bermudi, |kraj v občini Zavrč|: prebivalci Belskega Vrha; Portorikom in Florido|: V Bermudskem trikotniku vinogradi v Belskem Vrhu skrivnostno izginjajo ladje in letala; legenda o Bermudskem trikotniku Kje? v Belskem Vrhu tudi na Belskem Vrhu v prenesenem pomenu, navadno z malo začetnico bermudski Od kod? iz Belskega Vrha tudi z Belskega Vrha trikotnik / Bermudski trikotnik |kraj, kjer skrivnostno Kam? v Belski Vrh tudi na Belski Vrh izginjajo predmeti, ljudje|: izginotje planincev v {B} Belskovršan, Belskovršanka; Belskovršanov, bohinjskem bermudskem/Bermudskem trikotniku; Belskovršankin; belskovrški v prenesenem pomenu, navadno z malo začetnico bermudski {O} ednina: im. Belski Vrh, rod. Belskega Vrha, daj. trikotnik / Bermudski trikotnik |skrivnostno izginjanje Belskemu Vrhu, tož. Belski Vrh, mest. pri Belskem sploh|: Prenova informativnega programa je končala Vrhu, or. z Belskim Vrhom v bermudskem/Bermudskem trikotniku Status: Predlog Kje? v Bermudskem trikotniku Pravopisna kategorija: Imena krajev Od kod? iz Bermudskega trikotnika Kam? v Bermudski trikotnik Beneška laguna -e -e [benéška lagúna] ž; {O} ednina: im. Bermudski trikotnik, rod. zemljepisno ime Bermudskega trikotnika, daj. Bermudskemu |laguna pri Benetkah|: Vožnja z ladjico do roba trikotniku, tož. Bermudski trikotnik, mest. pri Beneške lagune; otoki v Beneški laguni; ◎ it. Laguna Bermudskem trikotniku, or. z Bermudskim Veneta / Laguna di Venezia; prim. beneški trikotnikom (< Benetke) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Kje? v Beneški laguni Od kod? iz Beneške lagune Bernard1 -a [bernárt, rod. bernárda] m; ime bitja, Kam? v Beneško laguno osebno ime {B} beneškolagunski |moško ime|: norčije malega Bernarda; Sorodstvo {O} ednina: im. Beneška laguna, rod. Beneške lagune, Bernarda in Marka Pohlina ni raziskano; |svetnik daj. Beneški laguni, tož. Beneško laguno, mest. pri in ustanovitelj bernardincev|: Opatu Bernardu so Beneški laguni, or. z Beneško laguno bili povsem tuji blišč, razkazovanje in razsipništvo; Status: Predlog v zvezi sveti/sv. Bernard God svetega/sv. Bernarda Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena praznujemo 20. avgusta; |priimek|; |slovenski slikar|: V galeriji so odprli razstavo slikarja Emerika Berlinski zid -ega -u in -ega -a [berlínski zít, rod. Bernarda berlínskega zidú in berlínskega zída] m; zemljepisno {B} Bernardov ime {O} ednina: im. Bernard, rod. Bernarda, daj. |zid, ki je med letoma 1961 in 1989 delil Vzhodni Bernardu, tož. Bernarda, mest. pri Bernardu, or. z in Zahodni Berlin|: Najprepoznavnejši del železne Bernardom; dvojina: im. Bernarda, rod. Bernardov, zavese, ki je po drugi svetovni vojni delila Evropo, daj. Bernardoma, tož. Bernarda, mest. pri Bernardih, or. je bil Berlinski zid; padec Berlinskega zidu/zida; z Bernardoma; množina: im. Bernardi, rod. Bernardov, daj. Bernardom, tož. Bernarde, mest. pri Bernardih, or. prim. berlinski (< Berlin z Bernardi 2) {O} ednina: im. Berlinski zid, rod. Berlinskega zidu in Status: Predlog Berlinskega zida, daj. Berlinskemu zidu, tož. Berlinski Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, zid, mest. pri Berlinskem zidu, or. z Berlinskim zidom moška) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb 29 Bernard2 -a [bêrnart, rod. bêrnarda] m; ime bitja, Bernska unija -e -e [bêrnska uníja in bêrənska osebno ime uníja] ž; stvarno ime |angleško moško ime|: dela Georga Bernarda Shawa |mednarodna zveza|: ustanovitev Bernske unije; {B} Bernardov članstvo v Bernski uniji; prim. bernski {O} ednina: im. Bernard, rod. Bernarda, daj. (< Bern) Bernardu, tož. Bernarda, mest. pri Bernardu, or. z {O} ednina: im. Bernska unija, rod. Bernske unije, daj. Bernardom; dvojina: im. Bernarda, rod. Bernardov, Bernski uniji, tož. Bernsko unijo, mest. pri Bernski daj. Bernardoma, tož. Bernarda, mest. pri Bernardih, or. uniji, or. z Bernsko unijo z Bernardoma; množina: im. Bernardi, rod. Bernardov, Status: Predlog daj. Bernardom, tož. Bernarde, mest. pri Bernardih, or. Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena z Bernardi Status: Predlog Bernske Alpe -ih Alp [bêrnske álpe in bêrənske Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, álpe] ž mn.; zemljepisno ime moška) |gorovje v Švici|: zasneženi vrhovi Bernskih Alp; smučarsko središče v Bernskih Alpah; ◎ nem. Berner Bernard3 -a [bernár, rod. bêrnara, or. z bêrnarom Alpen, fr. Alpes Bernoises; prim. bernski in bernár, rod. bêrnarja, or. z bêrnarjem] m; ime bitja, (< Bern) osebno ime Kje? v Bernskih Alpah |francosko moško ime| Od kod? iz Bernskih Alp {B} Bernardov {O} Kam? v Bernske Alpe ednina: im. Bernard, rod. Bernarda, daj. Bernardu, {O} tož. Bernarda, mest. pri Bernardu, or. z množina: im. Bernske Alpe, rod. Bernskih Alp, Bernardom; daj. Bernskim Alpam, tož. Bernske Alpe, mest. pri dvojina: im. Bernarda, rod. Bernardov, daj. Bernardoma, tož. Bernarda, mest. pri Bernardih, or. Bernskih Alpah, or. z Bernskimi Alpami z Bernardoma; množina: im. Bernardi, rod. Bernardov, Status: Predlog daj. Bernardom, tož. Bernarde, mest. pri Bernardih, or. Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij z Bernardi Status: Predlog Bernsko višavje -ega -a [bêrnsko višáje in Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, bêrənsko višáje] s; zemljepisno ime moška) |gorat predel v Švici|: ledeniki Bernskega višavja; V Bernskem višavju so odprli novo sankaško progo; ◎ Bernska konvencija -e -e [bêrnska konvéncija in nem. Berner Oberland; prim. bernski bêrənska konvéncija] ž; stvarno ime (< Bern) |mednarodni sporazum|; |dolgo ime Bernska Kje? v Bernskem višavju konvencija za varstvo književnih in umetniških del|: sprejetje Bernske konvencije leta 1886; ◎ Od kod? iz Bernskega višavja angl. The Berne Convention for the Protection of Literary and Kam? v Bernsko višavje Artistic Works; prim. bernski {B} bernskovišavski (< Bern) {O} ednina: im. Bernsko višavje, rod. Bernskega {O} višavja, daj. Bernskemu višavju, tož. Bernsko višavje, ednina: im. Bernska konvencija, rod. Bernske konvencije, daj. Bernski konvenciji, tož. Bernsko mest. pri Bernskem višavju, or. z Bernskim višavjem konvencijo, mest. pri Bernski konvenciji, or. z Status: Predlog Bernsko konvencijo Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Bertolucci -ja [bertolúči, rod. bertolúčija, or. z ber- tolúčijem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski filmski režiser in scenarist|: film v režiji Giuseppeja/Giuseppa Bertoluccija 30 {B} Bertoluccijev {O} ednina: im. Bertolucci, rod. Bertoluccija, daj. Betlehem -a [bétlehem in bêtlehem] m; zemljepisno Bertolucciju, tož. Bertoluccija, mest. pri Bertolucciju, ime or. z Bertoluccijem; dvojina: im. Bertoluccija, rod. |kraj v Izraelu|: župan Betlehema; cerkev v Bertoluccijev, daj. Bertoluccijema, tož. Bertoluccija, Betlehemu; kot prilastek, v imenovalniku V mestu mest. pri Bertoluccijih, or. z Bertoluccijema; množina: im. Bertolucciji, rod. Bertoluccijev, daj. Bertoluccijem, Betlehem se je v času cesarja Oktavijana rodil Jezus tož. Bertoluccije, mest. pri Bertoluccijih, or. z luč miru iz Betlehema |plamen ognja, ki je v adventnem času prinesen iz Betlehema|: Skavti so delili luč miru Bertolucciji iz Betlehema; prim. Luč miru iz Betlehema Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Kje? v Betlehemu Italijanščina Od kod? iz Betlehema Kam? v Betlehem Bertoluccijev -a -o [bertolúčije, ž. bertolúčijeva, {B} Betlehemčan, Betlehemčanka; Betlehemčanov, s. bertolúčijevo] prid. Betlehemčankin; betlehemski Igral je tudi v Bertoluccijevem filmu »Mali Buda« iz {O} ednina: im. Betlehem, rod. Betlehema, daj. leta 1993 Betlehemu, tož. Betlehem, mest. pri Betlehemu, or. z (< Bertolucci) Betlehemom {O} moški: ednina: im. Bertoluccijev, rod. Status: Predlog Bertoluccijevega, daj. Bertoluccijevemu, tož. Pravopisna kategorija: Imena krajev; Pravopisne Bertoluccijev (živostno Bertoluccijevega), mest. zanimivosti pri Bertoluccijevem, or. z Bertoluccijevim; dvojina: im. Bertoluccijeva, rod. Bertoluccijevih, betlehemski -a -o [bétlehemski in bêtlehemski] daj. Bertoluccijevima, tož. Bertoluccijeva, mest. prid. pri Bertoluccijevih, or. z Bertoluccijevima; betlehemski pastir; betlehemska zvezda; plamen množina: im. Bertoluccijevi, rod. Bertoluccijevih, daj. Bertoluccijevim, tož. Bertoluccijeve, mest. pri betlehemske luči miru Bertoluccijevih, or. z Bertoluccijevimi (< Betlehem) ženski: {O} moški: ednina: im. Bertoluccijeva, rod. ednina: im. betlehemski, rod. Bertoluccijeve, daj. Bertoluccijevi, tož. betlehemskega, daj. betlehemskemu, tož. betlehemski Bertoluccijevo, mest. pri Bertoluccijevi, or. z (živostno betlehemskega), mest. pri betlehemskem, Bertoluccijevo; or. z betlehemskim; dvojina: im. Bertoluccijevi, dvojina: im. betlehemska, rod. rod. Bertoluccijevih, daj. Bertoluccijevima, tož. betlehemskih, daj. betlehemskima, tož. betlehemska, Bertoluccijevi, mest. pri Bertoluccijevih, or. z mest. pri betlehemskih, or. z betlehemskima; množina: Bertoluccijevima; im. betlehemski, rod. betlehemskih, daj. betlehemskim, množina: im. Bertoluccijeve, rod. Bertoluccijevih, daj. Bertoluccijevim, tož. tož. betlehemske, mest. pri betlehemskih, or. z Bertoluccijeve, mest. pri Bertoluccijevih, or. z betlehemskimi Bertoluccijevimi ženski: ednina: im. betlehemska, rod. betlehemske, srednji: daj. betlehemski, tož. betlehemsko, mest. pri ednina: im. Bertoluccijevo, rod. Bertoluccijevega, daj. Bertoluccijevemu, tož. betlehemski, or. z betlehemsko; dvojina: im. Bertoluccijevo, mest. pri Bertoluccijevem, or. betlehemski, rod. betlehemskih, daj. betlehemskima, z Bertoluccijevim; tož. betlehemski, mest. pri betlehemskih, or. z dvojina: im. Bertoluccijevi, rod. Bertoluccijevih, daj. Bertoluccijevima, tož. betlehemskima; množina: im. betlehemske, rod. Bertoluccijevi, mest. pri Bertoluccijevih, or. z betlehemskih, daj. betlehemskim, tož. betlehemske, Bertoluccijevima; množina: im. Bertoluccijeva, mest. pri betlehemskih, or. z betlehemskimi rod. Bertoluccijevih, daj. Bertoluccijevim, tož. srednji: ednina: im. betlehemsko, rod. betlehemskega, Bertoluccijeva, mest. pri Bertoluccijevih, or. z daj. betlehemskemu, tož. betlehemsko, mest. pri Bertoluccijevimi betlehemskem, or. z betlehemskim; dvojina: im. betlehemski, rod. betlehemskih, daj. betlehemskima, Status: Predlog tož. betlehemski, mest. pri betlehemskih, or. z Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz betlehemskima; priimkov) množina: im. betlehemska, rod. 31 betlehemskih, daj. betlehemskim, tož. betlehemska, pri Bevilacquovem, or. z Bevilacquovim; mest. pri betlehemskih, or. z betlehemskimi dvojina: im. Bevilacquova, rod. Bevilacquovih, Status: Predlog daj. Bevilacquovima, tož. Bevilacquova, mest. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih pri Bevilacquovih, or. z Bevilacquovima; naselbinskih/krajevnih imen) množina: im. Bevilacquovi, rod. Bevilacquovih, daj. Bevilacquovim, tož. Bevilacquove, mest. pri Bevilacqua Bevilacquovih, or. z Bevilacquovimi 1 -e tudi Bevilacqua -a [beviláka] m; ženski: ednina: im. Bevilacquova, rod. Bevilacquove, ime bitja, osebno ime daj. Bevilacquovi, tož. Bevilacquovo, mest. pri |priimek|; |italijanski pisatelj|: Na seznamu je tudi Bevilacquovi, or. z Bevilacquovo; dvojina: roman Alberta Bevilacque im. Bevilacquovi, rod. Bevilacquovih, daj. {B} Bevilacquov Bevilacquovima, tož. Bevilacquovi, mest. pri {O} Bevilacquovih, or. z Bevilacquovima; ednina: im. Bevilacqua, rod. Bevilacque tudi množina: Bevilacqua, daj. Bevilacqui tudi Bevilacquu, tož. im. Bevilacquove, rod. Bevilacquovih, daj. Bevilacquo tudi Bevilacqua, mest. pri Bevilacqui tudi Bevilacquovim, tož. Bevilacquove, mest. pri pri Bevilacquu, or. z Bevilacquo tudi z Bevilacquom; Bevilacquovih, or. z Bevilacquovimi dvojina: im. Bevilacqui tudi Bevilacqua, rod. srednji: ednina: im. Bevilacquovo, rod. Bevilacqu tudi Bevilacquov, daj. Bevilacquama tudi Bevilacquovega, daj. Bevilacquovemu, tož. Bevilacquoma, tož. Bevilacqui tudi Bevilacqua, Bevilacquovo, mest. pri Bevilacquovem, or. mest. pri Bevilacquah tudi pri Bevilacquih, or. z z Bevilacquovim; dvojina: im. Bevilacquovi, Bevilacquama tudi z Bevilacquoma; množina: im. rod. Bevilacquovih, daj. Bevilacquovima, tož. Bevilacque tudi Bevilacqui, rod. Bevilacqu tudi Bevilacquovi, mest. pri Bevilacquovih, or. z Bevilacquov, daj. Bevilacquam tudi Bevilacquom, tož. Bevilacquovima; množina: im. Bevilacquova, Bevilacque tudi Bevilacque, mest. pri Bevilacquah tudi rod. Bevilacquovih, daj. Bevilacquovim, tož. pri Bevilacquih, or. z Bevilacquami tudi z Bevilacqui Bevilacquova, mest. pri Bevilacquovih, or. z Status: Predlog Bevilacquovimi Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Status: Predlog Italijanščina Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Bevilacqua 2 -e [beviláka] ž; zemljepisno ime Biasuttijev -a -o [bjasútije, ž. bjasútijeva, s. |kraj v Italiji|: vrnitev iz Bevilacque bjasútijevo] prid. Kje? v Bevilacqui Biasuttijeva politična stališča Od kod? iz Bevilacque (< Biasutti) Kam? v Bevilacquo {O} moški: ednina: im. Biasuttijev, rod. {B} Bevilacqovčan, Bevilacqovčanka; Biasuttijevega, daj. Biasuttijevemu, tož. Biasuttijev Bevilacqovčanov, Bevilacqovčankin; bevilacqovski (živostno Biasuttijevega), mest. pri Biasuttijevem, {O} ednina: im. Bevilacqua, rod. Bevilacque, daj. or. z Biasuttijevim; dvojina: im. Biasuttijeva, rod. Bevilacqui, tož. Bevilacquo, mest. pri Bevilacqui, or. z Biasuttijevih, daj. Biasuttijevima, tož. Biasuttijeva, Bevilacquo mest. pri Biasuttijevih, or. z Biasuttijevima; množina: Status: Predlog im. Biasuttijevi, rod. Biasuttijevih, daj. Biasuttijevim, Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina tož. Biasuttijeve, mest. pri Biasuttijevih, or. z Biasuttijevimi Bevilacquov ženski: -a -o [beviláko, ž. bevilákova, ednina: im. Biasuttijeva, rod. Biasuttijeve, daj. s. Biasuttijevi, tož. Biasuttijevo, mest. pri Biasuttijevi, bevilákovo] prid. or. z Biasuttijevo; dvojina: im. Biasuttijevi, rod. prizor iz Bevilacquovega ciklusa fresk Biasuttijevih, daj. Biasuttijevima, tož. Biasuttijevi, (< Bevilacqua1) mest. pri Biasuttijevih, or. z Biasuttijevima; množina: {O} moški: im. Biasuttijeve, rod. Biasuttijevih, daj. Biasuttijevim, ednina: im. Bevilacquov, rod. Bevilacquovega, daj. Bevilacquovemu, tož. tož. Biasuttijeve, mest. pri Biasuttijevih, or. z Bevilacquov (živostno Bevilacquovega), mest. Biasuttijevimi 32 srednji: ednina: im. Biasuttijevo, rod. Biasuttijevega, Bizeljski Vasi raste mogočna lipa, ki v prsnem daj. Biasuttijevemu, tož. Biasuttijevo, mest. pri obsegu meri 720 cm Biasuttijevem, or. z Biasuttijevim; dvojina: im. Biasuttijevi, Kje? v Bizeljski Vasi rod. Biasuttijevih, daj. Biasuttijevima, tož. Biasuttijevi, mest. pri Biasuttijevih, or. z Od kod? iz Bizeljske Vasi Biasuttijevima; množina: im. Biasuttijeva, rod. Kam? v Bizeljsko Vas Biasuttijevih, daj. Biasuttijevim, tož. Biasuttijeva, {B} Bizeljskovaščan in Bizeljanec, mest. pri Biasuttijevih, or. z Biasuttijevimi Bizeljskovaščanka in Bizeljanka; Bizeljskovaščanov Status: Predlog in Bizeljančev, Bizeljskovaščankin in Bizeljankin; Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz bizeljskovaški in bizeljski priimkov) {O} ednina: im. Bizeljska Vas, rod. Bizeljske Vasi, daj. Bizeljski Vasi, tož. Bizeljsko Vas, mest. pri Biljenski griči -ih -ev [bíljenski gríči, rod. Bizeljski Vasi, or. z Bizeljsko Vasjo bíljenskih gríče] m mn.; zemljepisno ime Status: Predlog |griči na Primorskem|: razgled z Biljenskih gričev; Pravopisna kategorija: Imena krajev vinogradi na Biljenskih gričih; prim. biljenski (< Bilje) bizeljski -a -o [bizélʼski] prid. bizeljski grad; vinorodni bizeljski griči; slovarček Kje? na Biljenskih gričih bizeljskega narečja; prim. Bizeljska Vas, Od kod? z Biljenskih gričev Bizeljsko gričevje Kam? na Biljenske griče (< Bizeljsko) {B} biljenskogričevski {O} moški: ednina: im. bizeljski, rod. bizeljskega, {O} množina: im. Biljenski griči, rod. Biljenskih daj. bizeljskemu, tož. bizeljski (živostno bizeljskega), gričev, daj. Biljenskim gričem, tož. Biljenske griče, mest. pri bizeljskem, or. z bizeljskim; dvojina: mest. pri Biljenskih gričih, or. z Biljenskimi griči im. bizeljska, rod. bizeljskih, daj. bizeljskima, tož. Status: Predlog bizeljska, mest. pri bizeljskih, or. z bizeljskima; Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij množina: im. bizeljski, rod. bizeljskih, daj. bizeljskim, tož. bizeljske, mest. pri bizeljskih, or. z bizeljskimi Bitnja Vas -e -i [bítnja vás, rod. bítnje vasí, or. z ženski: ednina: im. bizeljska, rod. bizeljske, daj. bizeljski, bítnjo vasjó] tož. bizeljsko, mest. pri bizeljski, or. z ž; zemljepisno ime bizeljsko; |kraj v Občini Mokronog – Trebelno|: Veliko dvojina: im. bizeljski, rod. bizeljskih, daj. bizeljskima, prebivalcev Bitnje Vasi se še vedno ukvarja s tož. bizeljski, mest. pri bizeljskih, or. z bizeljskima; kmetijstvom; V Bitnji Vasi so našli prazgodovinske množina: im. bizeljske, rod. bizeljskih, daj. bizeljskim, tož. bizeljske, mest. pri bizeljskih, or. z grobove bizeljskimi Kje? v Bitnji Vasi srednji: ednina: im. bizeljsko, rod. bizeljskega, daj. Od kod? iz Bitnje Vasi bizeljskemu, tož. bizeljsko, mest. pri bizeljskem, or. Kam? v Bitnjo Vas z bizeljskim; dvojina: im. bizeljski, rod. bizeljskih, {B} Bitnjevaščan, Bitnjevaščanka; Bitnjevaščanov, daj. bizeljskima, tož. bizeljski, mest. pri bizeljskih, or. z bizeljskima; Bitnjevaščankin; bitnjevaški množina: im. bizeljska, rod. bizeljskih, {O} daj. bizeljskim, tož. bizeljska, mest. pri bizeljskih, or. z ednina: im. Bitnja Vas, rod. Bitnje Vasi, daj. Bitnji Vasi, tož. Bitnjo Vas, mest. pri Bitnji Vasi, or. z bizeljskimi Bitnjo Vasjo Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Status: Predlog naselbinskih/krajevnih imen) Pravopisna kategorija: Imena krajev Bizeljska Vas -e -i [bizélʼska vás, Bizeljsko -ega [bizélʼsko] rod. bizélʼske s; zemljepisno ime |kraj v občini Brežice|: razstava naravne in kulturne vasí, or. z bizélʼsko vasjó] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Brežice|: vaščani Bizeljske Vasi; V dediščine Bizeljskega; vinogradniki z Bizeljskega Kje? na Bizeljskem 33 Od kod? z Bizeljskega Bližnjega vzhoda; dežele na Bližnjem vzhodu; ◎ Kam? na Bizeljsko angl. Near East {B} Bizeljanec, Bizeljanka; Bizeljančev, Kje? na Bližnjem vzhodu Bizeljankin; bizeljski in bizeljanski Od kod? z Bližnjega vzhoda {O} ednina: im. Bizeljsko, rod. Bizeljskega, daj. Kam? na Bližnji vzhod Bizeljskemu, tož. Bizeljsko, mest. pri Bizeljskem, or. z {B} bližnjevzhodni Bizeljskim {O} ednina: im. Bližnji vzhod, rod. Bližnjega vzhoda, Status: Predlog daj. Bližnjemu vzhodu, tož. Bližnji vzhod, mest. pri Pravopisna kategorija: Imena krajev Bližnjem vzhodu, or. z Bližnjim vzhodom Status: Predlog Blatenski kostel -ega -a [blátənski kostél] m; Pravopisna kategorija: Imena pokrajin zemljepisno ime |utrdba na Madžarskem|: gradnja Blatenskega Bloška Polica -e -e [blóška políca] ž; zemljepisno kostela; Knez Kocelj je na/v Blatenskem kostelu sprejel Cirila in Metoda; kot prilastek, v imenovalniku ime Knez Pribina je ob Blatnem jezeru postavil utrjeno |kraj v občini Cerknica|: vaščani Bloške Police; prestolnico Blatenski kostel; ◎ madž. Zalavér; prim. vojaško vadbišče na Bloški Polici; kot prilastek, v ime- Blatenski Kostel novalniku V bližini naselja Bloška Polica je Križna {O} jama ednina: im. Blatenski kostel, rod. Blatenskega kostela, daj. Blatenskemu kostelu, tož. Blatenski Kje? na Bloški Polici kostel, mest. pri Blatenskem kostelu, or. z Blatenskim Od kod? z Bloške Police kostelom Kam? na Bloško Polico Status: Predlog {B} Bloškopoličan in Poličan, Bloškopoličanka Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb in Poličanka; Bloškopoličanov in Poličanov, Bloškopoličankin in Poličankin; bloškopoliški in Blatenski Kostel -ega -a [blátənski kostél] m; poliški {O} zemljepisno ime ednina: im. Bloška Polica, rod. Bloške Police, |kraj na Madžarskem|: prebivalci Blatenskega daj. Bloški Polici, tož. Bloško Polico, mest. pri Bloški Kostela; V Blatenskem Kostelu smo si v grajskem Polici, or. z Bloško Polico parku ogledali zbirko kočij; ◎ madž. Keszthely; prim. Status: Predlog Blatenski kostel Pravopisna kategorija: Imena krajev Kje? v Blatenskem Kostelu Boccacciev Od kod? iz Blatenskega Kostela -a -o in Boccacciov -a -o [bokáče, Kam? v Blatenski Kostel ž. bokáčeva, s. bokáčevo] prid. {B} Blatenskokostelec, Blatenskokostelka; uprizoritev Boccaccievega/Boccacciovega Blatenskokostelčev, Blatenskokostelkin; »Dekamerona« blatenskokostelski (< Boccaccio) {O} ednina: im. Blatenski Kostel, rod. Blatenskega {O} moški: ednina: im. Boccacciev in Boccacciov, Kostela, daj. Blatenskemu Kostelu, tož. Blatenski rod. Boccaccievega in Boccacciovega, daj. Kostel, mest. pri Blatenskem Kostelu, or. s Boccaccievemu in Boccacciovemu, tož. Boccacciev Blatenskim Kostelom in Boccacciov (živostno Boccaccievega in Boccacciovega), mest. pri Boccaccievem in Status: Predlog pri Boccacciovem, or. z Boccaccievim in z Pravopisna kategorija: Imena krajev Boccacciovim; dvojina: im. Boccaccieva in Boccacciova, rod. Boccaccievih in Boccacciovih, Bližnji vzhod -ega -a [blížnji shòt, rod. blížnjega daj. Boccaccievima in Boccacciovima, tož. shóda] m; zemljepisno ime Boccaccieva in Boccacciova, mest. pri Boccaccievih |pokrajina v jugozahodni Aziji in severovzhodni in pri Boccacciovih, or. z Boccaccievima in z Afriki|: nafta z Bližnjega vzhoda; ljudstva antičnega Boccacciovima; množina: im. Boccaccievi in 34 Boccacciovi, rod. Boccaccievih in Boccacciovih, Boccaccia, mest. pri Boccacciih, or. z Boccacciema daj. Boccaccievim in Boccacciovim, tož. in z Boccaccioma; množina: im. Boccaccii, rod. Boccaccieve in Boccacciove, mest. pri Boccaccievih Boccacciev, daj. Boccacciem, tož. Boccaccie, mest. pri in pri Boccacciovih, or. z Boccaccievimi in z Boccacciih, or. z Boccaccii Boccacciovimi Status: Predlog ženski: ednina: im. Boccaccieva in Boccacciova, Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); rod. Boccaccieve in Boccacciove, daj. Boccaccievi in Italijanščina Boccacciovi, tož. Boccaccievo in Boccacciovo, mest. pri Boccaccievi in pri Boccacciovi, or. z Boccaccievo Boccacciov in z Boccacciovo; prid.; obširneje glej pri Boccacciev dvojina: im. Boccaccievi in Boccacciovi, rod. Boccaccievih in Boccacciovih, daj. Boccaccievima in Boccacciovima, tož. Boccherini -ja [bokeríni, rod. bokerínija, or. z Boccaccievi in Boccacciovi, mest. pri Boccaccievih bokerínijem] m; ime bitja, osebno ime in pri Boccacciovih, or. z Boccaccievima in z |priimek|; |italijanski skladatelj in violončelist|: Boccacciovima; množina: im. Boccaccieve in Boccacciove, skladba Luigija Boccherinija rod. Boccaccievih in Boccacciovih, daj. Boccaccievim in Boccacciovim, tož. {B} Boccherinijev Boccaccieve in Boccacciove, mest. pri Boccaccievih {O} ednina: im. Boccherini, rod. Boccherinija, in pri Boccacciovih, or. z Boccaccievimi in z daj. Boccheriniju, tož. Boccherinija, mest. pri Boccacciovimi Boccheriniju, or. z Boccherinijem; dvojina: im. srednji: Boccherinija, rod. Boccherinijev, daj. Boccherinijema, ednina: im. Boccaccievo in Boccacciovo, tož. Boccherinija, mest. pri Boccherinijih, or. z rod. Boccaccievega in Boccacciovega, daj. Boccaccievemu Boccherinijema; množina: im. Boccheriniji, rod. in Boccacciovemu, tož. Boccaccievo Boccherinijev, daj. Boccherinijem, tož. Boccherinije, in Boccacciovo, mest. pri Boccaccievem in pri Boccacciovem, or. z Boccaccievim in z mest. pri Boccherinijih, or. z Boccheriniji Boccacciovim; dvojina: im. Boccaccievi in Status: Predlog Boccacciovi, rod. Boccaccievih in Boccacciovih, Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); daj. Boccaccievima in Boccacciovima, tož. Italijanščina Boccaccievi in Boccacciovi, mest. pri Boccaccievih in pri Boccacciovih, or. z Boccaccievima in z Boccherinijev -a -o [bokerínije, ž. bokerínijeva, Boccacciovima; množina: im. Boccaccieva in Boccacciova, rod. Boccaccievih in Boccacciovih, s. bokerínijevo] prid. daj. Boccaccievim in Boccacciovim, tož. Na Boccherinijev slog je vplivala španska popularna Boccaccieva in Boccacciova, mest. pri Boccaccievih glasba; zgoščenka z Boccherinijevimi sedmimi in pri Boccacciovih, or. z Boccaccievimi in z kvinteti za flavto in godalni kvartet Boccacciovimi (< Boccherini) Status: Predlog {O} moški: ednina: im. Boccherinijev, rod. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Boccherinijevega, daj. Boccherinijevemu, tož. priimkov) Boccherinijev (živostno Boccherinijevega), mest. pri Boccherinijevem, or. z Boccherinijevim; Boccaccio dvojina: im. Boccherinijeva, rod. Boccherinijevih, -a [bokáčo, rod. bokáča, or. z bokáčem] daj. Boccherinijevima, tož. Boccherinijeva, mest. m; ime bitja, osebno ime pri Boccherinijevih, or. z Boccherinijevima; |priimek|; |italijanski renesančni pisatelj in množina: im. Boccherinijevi, rod. Boccherinijevih, pesnik|: Toskanščina je s Petrarco in Boccacciem/ daj. Boccherinijevim, tož. Boccherinijeve, mest. pri Boccacciom postala literarni jezik renesanse Boccherinijevih, or. z Boccherinijevimi {B} Boccacciev in Boccacciov; boccaccievski in ženski: ednina: im. Boccherinijeva, rod. boccacciovski Boccherinijeve, daj. Boccherinijevi, tož. {O} ednina: im. Boccaccio, rod. Boccaccia, daj. Boccherinijevo, mest. pri Boccherinijevi, or. z Boccacciu, tož. Boccaccia, mest. pri Boccacciu, Boccherinijevo; dvojina: im. Boccherinijevi, or. z Boccacciem in z Boccacciom; dvojina: im. rod. Boccherinijevih, daj. Boccherinijevima, tož. Boccaccia, rod. Boccacciev, daj. Boccacciema, tož. Boccherinijevi, mest. pri Boccherinijevih, or. z Boccherinijevima; množina: im. Boccherinijeve, 35 rod. Boccherinijevih, daj. Boccherinijevim, tož. [bohínʼsko-tolmínsko gorôje] s; zemljepisno ime Boccherinijeve, mest. pri Boccherinijevih, or. z |gorovje na zahodu Slovenije|: Najvzhodnejši vrh Boccherinijevimi Bohinjsko-Tolminskega gorovja je Črna prst; Koče v srednji: ednina: im. Boccherinijevo, rod. Bohinjsko-Tolminskem gorovju so dobro obiskane Boccherinijevega, daj. Boccherinijevemu, tož. Boccherinijevo, Kje? v Bohinjsko-Tolminskem gorovju mest. pri Boccherinijevem, or. z Boccherinijevim; Od kod? iz Bohinjsko-Tolminskega gorovja dvojina: im. Boccherinijevi, rod. Boccherinijevih, daj. Boccherinijevima, tož. Kam? v Bohinjsko-Tolminsko gorovje Boccherinijevi, mest. pri Boccherinijevih, or. z {O} ednina: im. Bohinjsko-Tolminsko gorovje, rod. Boccherinijevima; množina: im. Boccherinijeva, Bohinjsko-Tolminskega gorovja, daj. Bohinjsko- rod. Boccherinijevih, daj. Boccherinijevim, tož. Tolminskemu gorovju, tož. Bohinjsko-Tolminsko Boccherinijeva, mest. pri Boccherinijevih, or. z gorovje, mest. pri Bohinjsko-Tolminskem gorovju, or. Boccherinijevimi z Bohinjsko-Tolminskim gorovjem Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij priimkov) Bologna -e [bolónja] ž; zemljepisno ime Bohinjska Bistrica -e -e [bohínʼska bístrica] ž; |kraj v Italiji|: mednarodni sejem knjig za otroke zemljepisno ime v Bologni; Iz Bologne do Padove smo potovali z |kraj v občini Bohinj|: prebivalci Bohinjske Bistrice; vlakom avtovlak iz Bohinjske Bistrice v Most na Soči Kje? v Bologni Kje? v Bohinjski Bistrici Od kod? iz Bologne Od kod? iz Bohinjske Bistrice Kam? v Bologno Kam? v Bohinjsko Bistrico {B} Bolognčan, Bolognčanka; Bolognčanov, {B} Bohinjskobistričan in Bistričan, Bolognčankin; bolognski in bolonjski Bohinjskobistričanka in Bistričanka; {O} ednina: im. Bologna, rod. Bologne, daj. Bologni, Bohinjskobistričanov in Bistričanov, tož. Bologno, mest. pri Bologni, or. z Bologno Bohinjskobistričankin in Bistričankin; Status: Predlog bohinjskobistriški in bistriški Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina {O} ednina: im. Bohinjska Bistrica, rod. Bohinjske Bistrice, daj. Bohinjski Bistrici, tož. Bohinjsko Bistrico, mest. pri Bohinjski Bistrici, or. z Bohinjsko Bonfigli -ja [bonfílji, rod. bonfíljija, or. z Bistrico bonfíljijem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski slikar|: umetnine Benedetta Status: Predlog Bonfiglija; Andrea del Castagno je nekajkrat Pravopisna kategorija: Imena krajev sodeloval z Bonfiglijem Bohinjska železnica -e -e [bohín’ska želéznica] {B} Bonfiglijev {O} ednina: im. Bonfigli, rod. Bonfiglija, daj. ž; zemljepisno ime Bonfigliju, tož. Bonfiglija, mest. pri Bonfigliju, or. z |železnica med Jesenicami in Trstom|: gradnja Bonfiglijem; dvojina: im. Bonfiglija, rod. Bonfiglijev, Bohinjske železnice; Po Bohinjski železnici vozi daj. Bonfiglijema, tož. Bonfiglija, mest. pri Bonfiglijih, muzejski vlak or. z Bonfiglijema; množina: im. Bonfigliji, rod. {O} ednina: im. Bohinjska železnica, rod. Bohinjske Bonfiglijev, daj. Bonfiglijem, tož. Bonfiglije, mest. pri železnice, daj. Bohinjski železnici, tož. Bohinjsko Bonfiglijih, or. z Bonfigliji železnico, mest. pri Bohinjski železnici, or. z Status: Predlog Bohinjsko železnico Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Status: Predlog Italijanščina Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Bohinjsko-Tolminsko gorovje -ega -a 36 Bonfiglijev -a -o [bonfíljije, ž. bonfíljijeva, s. mira; Z Brest-litovskim mirom se je Rusija umaknila bonfíljijevo] prid. iz prve svetovne vojne Preučujejo Bonfiglijev vpliv na druge umetnike (< Brest-Litovsk) (< Bonfigli) {O} ednina: im. Brest-litovski mir, rod. Brest- {O} moški: litovskega miru ednina: im. Bonfiglijev, rod. tudi Brest-litovskega mira, daj. Brest- Bonfiglijevega, daj. Bonfiglijevemu, tož. Bonfiglijev litovskemu miru, tož. Brest-litovski mir, mest. pri (živostno Bonfiglijevega), mest. pri Bonfiglijevem, Brest-litovskem miru, or. z Brest-litovskim mirom or. z Bonfiglijevim; dvojina: im. Bonfiglijeva, rod. Status: Predlog Bonfiglijevih, daj. Bonfiglijevima, tož. Bonfiglijeva, Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena mest. pri Bonfiglijevih, or. z Bonfiglijevima; množina: im. Bonfiglijevi, rod. Bonfiglijevih, daj. Bonfiglijevim, tož. Bonfiglijeve, mest. pri Bonfiglijevih, or. z Brežice -ic [bréžice] ž mn.; zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: Obiskovalci Brežic so navdušeni Bonfiglijevimi ženski: nad gradom; muzej v Brežicah ednina: im. Bonfiglijeva, rod. Bonfiglijeve, daj. Bonfiglijevi, tož. Bonfiglijevo, mest. pri Kje? v Brežicah Bonfiglijevi, or. z Bonfiglijevo; dvojina: im. Od kod? iz Brežic Bonfiglijevi, rod. Bonfiglijevih, daj. Bonfiglijevima, Kam? v Brežice tož. Bonfiglijevi, mest. pri Bonfiglijevih, or. z {B} Brežičan, Brežičanka; Brežičanov, Brežičankin; Bonfiglijevima; množina: im. Bonfiglijeve, rod. Bonfiglijevih, daj. Bonfiglijevim, tož. Bonfiglijeve, brežiški {O} množina: im. Brežice, rod. Brežic, daj. Brežicam, mest. pri Bonfiglijevih, or. z Bonfiglijevimi srednji: ednina: im. Bonfiglijevo, rod. Bonfiglijevega, tož. Brežice, mest. pri Brežicah, or. z Brežicami daj. Bonfiglijevemu, tož. Bonfiglijevo, mest. pri Status: Predlog Bonfiglijevem, or. z Bonfiglijevim; dvojina: im. Pravopisna kategorija: Imena krajev Bonfiglijevi, rod. Bonfiglijevih, daj. Bonfiglijevima, tož. Bonfiglijevi, mest. pri Bonfiglijevih, or. z brežiški -a -o [bréžiški] Bonfiglijevima; prid. množina: im. Bonfiglijeva, rod. brežiški grad; telovadci brežiškega Sokola; Bonfiglijevih, daj. Bonfiglijevim, tož. Bonfiglijeva, akumulacijsko jezero brežiške hidroelektrarne mest. pri Bonfiglijevih, or. z Bonfiglijevimi (< Brežice) Status: Predlog {O} moški: Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz ednina: im. brežiški, rod. brežiškega, daj. brežiškemu, priimkov) tož. brežiški (živostno brežiškega), mest. pri brežiškem, or. z brežiškim; dvojina: im. brežiška, rod. brežiških, daj. brežiškima, tož. brežiška, mest. pri Brda Brd [brda, rod. brt] s mn.; zemljepisno ime brežiških, or. z brežiškima; množina: im. brežiški, |skrajšano ime za Goriška brda|: vinarji iz italijanskih rod. brežiških, daj. brežiškim, tož. brežiške, mest. pri Brd; ledena trgatev v Brdih; prim. Goriška brda brežiških, or. z brežiškimi Kje? v Brdih ženski: ednina: im. brežiška, rod. brežiške, daj. brežiški, tož. brežiško, mest. pri brežiški, or. z Od kod? iz Brd brežiško; dvojina: im. brežiški, rod. brežiških, daj. Kam? v Brda brežiškima, tož. brežiški, mest. pri brežiških, or. z {B} Bric, Brika; Bričev, Brikin; briški brežiškima; množina: im. brežiške, rod. brežiških, {O} množina: im. Brda, rod. Brd, daj. Brdom, tož. Brda, daj. brežiškim, tož. brežiške, mest. pri brežiških, or. z mest. pri Brdih, or. z Brdi brežiškimi Status: Predlog srednji: ednina: im. brežiško, rod. brežiškega, daj. Pravopisna kategorija: Imena pokrajin brežiškemu, tož. brežiško, mest. pri brežiškem, or. z brežiškim; dvojina: im. brežiški, rod. brežiških, Brest-litovski mir daj. brežiškima, tož. brežiški, mest. pri brežiških, or. -ega -u in -ega -a [brést- z brežiškima; množina: im. brežiška, rod. brežiških, lítoski mír, rod. brést-lítoskega mirú tudi brést- daj. brežiškim, tož. brežiška, mest. pri brežiških, or. z -lítoskega míra] m; stvarno ime brežiškimi |mirovna pogodba|: podpis Brest-litovskega miru/ 37 Status: Predlog brindiškemu, tož. brindisijsko in brindiško, mest. pri Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih brindisijskem in pri brindiškem, or. z brindisijskim naselbinskih/krajevnih imen) in z brindiškim; dvojina: im. brindisijski in brindiški, rod. brindisijskih in brindiških, daj. brindisijskima in Brežiško jezero -ega -a [bréžiško jézero] brindiškima, tož. brindisijski in brindiški, mest. pri s; brindisijskih in pri brindiških, or. z brindisijskima in zemljepisno ime z brindiškima; množina: im. brindisijska in brindiška, |jezero pri Brežicah|: Brežiškemu jezeru pravijo tudi rod. brindisijskih in brindiških, daj. brindisijskim in brežiško morje; veslanje na Brežiškem jezeru; krapi brindiškim, tož. brindisijska in brindiška, mest. pri v Brežiškem jezeru brindisijskih in pri brindiških, or. z brindisijskimi in z {B} brežiškojezerski brindiškimi {O} ednina: im. Brežiško jezero, rod. Brežiškega Status: Predlog jezera, daj. Brežiškemu jezeru, tož. Brežiško jezero, Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih mest. pri Brežiškem jezeru, or. z Brežiškim jezerom naselbinskih/krajevnih imen) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena voda brindiški prid.; obširneje glej pri brindisijski brindisijski -a -o in brindiški -a -o [bríndizijski Brionska deklaracija -e -e [brijónska in bríndiški] prid. deklarácija] ž; stvarno ime brindisijske/brindiške plaže; prim. Lovrenc |dogovor med Slovenijo in SFRJ, podpisan 7. julija Brindiški 1991|: podpis Brionske deklaracije; Po izteku (< Brindisi) moratorija v Brionski deklaraciji je Slovenija začela {O} moški: ednina: im. brindisijski in brindiški, rod. izvajati osamosvojitveno zakonodajo brindisijskega in brindiškega, daj. brindisijskemu in {O} ednina: im. Brionska deklaracija, rod. Brionske brindiškemu, tož. brindisijski (živostno brindisijskega deklaracije, daj. Brionski deklaraciji, tož. Brionsko in brindiški (živostno brindiškega), mest. pri deklaracijo, mest. pri Brionski deklaraciji, or. z brindisijskem in pri brindiškem, or. z brindisijskim in Brionsko deklaracijo z brindiškim; dvojina: im. brindisijska in brindiška, Status: Predlog rod. brindisijskih in brindiških, daj. brindisijskima in Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena brindiškima, tož. brindisijska in brindiška, mest. pri brindisijskih in pri brindiških, or. z brindisijskima in z brindiškima; Britanski Deviški otoki -ih -ih -ov [británski množina: im. brindisijski in brindiški, rod. brindisijskih in brindiških, daj. brindisijskim in devíški otóki, rod. británskih devíških otóko] m mn.; brindiškim, tož. brindisijske in brindiške, mest. pri zemljepisno ime brindisijskih in pri brindiških, or. z brindisijskimi in z |odvisno ozemlje Združenega kraljestva|: Politično brindiškimi se Deviški otoki delijo na Britanske Deviške otoke ženski: in Ameriške Deviške otoke; prebivalci Britanskih ednina: im. brindisijska in brindiška, rod. brindisijske in brindiške, daj. brindisijski in Deviških otokov; davčna oaza na Britanskih brindiški, tož. brindisijsko in brindiško, mest. pri Deviških otokih; ◎ angl. British Virgin Islands brindisijski in pri brindiški, or. z brindisijsko in z Kje? na Britanskih Deviških otokih brindiško; dvojina: im. brindisijski in brindiški, rod. Od kod? z Britanskih Deviških otokov brindisijskih in brindiških, daj. brindisijskima in brindiškima, tož. brindisijski in brindiški, mest. pri Kam? na Britanske Deviške otoke brindisijskih in pri brindiških, or. z brindisijskima in {O} množina: im. Britanski deviški otoki, rod. z brindiškima; Britanskih deviških otokov, daj. Britanskim množina: im. brindisijske in brindiške, rod. brindisijskih in brindiških, daj. brindisijskim in deviškim otokom, tož. Britanske deviške otoke, mest. brindiškim, tož. brindisijske in brindiške, mest. pri pri Britanskih deviških otokih, or. z Britanskimi brindisijskih in pri brindiških, or. z brindisijskimi in z deviškimi otoki brindiškimi Status: Predlog srednji: ednina: im. brindisijsko in brindiško, rod. Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, brindisijskega in brindiškega, daj. brindisijskemu in otočij; Nekrajevna imena 38 Brunelleschijevima; množina: im. Brunelleschijeva, Brunelleschi -ja [bruneléski, rod. bruneléskija, or. rod. Brunelleschijevih, daj. Brunelleschijevim, tož. z bruneléskijem] Brunelleschijeva, mest. pri Brunelleschijevih, or. z m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski renesančni arhitekt|: Kupola Brunelleschijevimi stolnice je delo arhitekta Filippa Brunelleschija Status: Predlog {B} Brunelleschijev Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz {O} priimkov) ednina: im. Brunelleschi, rod. Brunelleschija, daj. Brunelleschiju, tož. Brunelleschija, mest. pri Brunelleschiju, or. z Brunelleschijem; dvojina: cadorejski -a -o tudi cadorski -a -o [kadórejski tudi im. Brunelleschija, rod. Brunelleschijev, daj. kadórski] prid. Brunelleschijema, tož. Brunelleschija, mest. pri gorata cadorejska pokrajina Brunelleschijih, or. z Brunelleschijema; množina: im. Brunelleschiji, rod. Brunelleschijev, daj. (< Cadore) Brunelleschijem, tož. Brunelleschije, mest. pri {O} moški: ednina: im. cadorejski tudi cadorski, rod. cadorejskega tudi cadorskega, daj. cadorejskemu tudi Brunelleschijih, or. z Brunelleschiji cadorskemu, tož. cadorejski tudi cadorski (živostno Status: Predlog cadorejskega tudi cadorskega), mest. pri cadorejskem Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); tudi pri cadorskem, or. s cadorejskim tudi s cadorskim; Italijanščina dvojina: im. cadorejska tudi cadorska, rod. cadorejskih tudi cadorskih, daj. cadorejskima tudi cadorskima, tož. Brunelleschijev -a -o [bruneléskije, ž. bru- cadorejska tudi cadorska, mest. pri cadorejskih tudi neléskijeva, pri cadorskih, or. s cadorejskima tudi s cadorskima; s. bruneléskijevo] prid. Najslovitejše Brunelleschijevo delo je kupola množina: im. cadorejski tudi cadorski, rod. cadorejskih tudi cadorskih, daj. cadorejskim tudi cadorskim, tož. firenške stolnice cadorejske tudi cadorske, mest. pri cadorejskih tudi pri (< Brunelleschi) cadorskih, or. s cadorejskimi tudi s cadorskimi {O} moški: ednina: im. Brunelleschijev, rod. ženski: ednina: im. cadorejska tudi cadorska, Brunelleschijevega, daj. Brunelleschijevemu, tož. rod. cadorejske tudi cadorske, daj. cadorejski tudi Brunelleschijev (živostno Brunelleschijevega), mest. cadorski, tož. cadorejsko tudi cadorsko, mest. pri pri Brunelleschijevem, or. z Brunelleschijevim; cadorejski tudi pri cadorski, or. s cadorejsko tudi s dvojina: im. Brunelleschijeva, rod. Brunelleschijevih, cadorsko; dvojina: im. cadorejski tudi cadorski, rod. daj. Brunelleschijevima, tož. Brunelleschijeva, mest. cadorejskih tudi cadorskih, daj. cadorejskima tudi pri Brunelleschijevih, or. z Brunelleschijevima; cadorskima, tož. cadorejski tudi cadorski, mest. pri množina: im. Brunelleschijevi, rod. Brunelleschijevih, cadorejskih tudi pri cadorskih, or. s cadorejskima tudi daj. Brunelleschijevim, tož. Brunelleschijeve, mest. pri s cadorskima; množina: im. cadorejske tudi cadorske, Brunelleschijevih, or. z Brunelleschijevimi rod. cadorejskih tudi cadorskih, daj. cadorejskim tudi ženski: ednina: im. Brunelleschijeva, rod. cadorskim, tož. cadorejske tudi cadorske, mest. pri Brunelleschijeve, daj. Brunelleschijevi, tož. cadorejskih tudi pri cadorskih, or. s cadorejskimi tudi s Brunelleschijevo, mest. pri Brunelleschijevi, or. z cadorskimi Brunelleschijevo; dvojina: im. Brunelleschijevi, srednji: ednina: im. cadorejsko tudi cadorsko, rod. rod. Brunelleschijevih, daj. Brunelleschijevima, tož. cadorejskega tudi cadorskega, daj. cadorejskemu tudi Brunelleschijevi, mest. pri Brunelleschijevih, or. z cadorskemu, tož. cadorejsko tudi cadorsko, mest. pri Brunelleschijevima; množina: im. Brunelleschijeve, cadorejskem tudi pri cadorskem, or. s cadorejskim tudi rod. Brunelleschijevih, daj. Brunelleschijevim, tož. s cadorskim; dvojina: im. cadorejski tudi cadorski, Brunelleschijeve, mest. pri Brunelleschijevih, or. z rod. cadorejskih tudi cadorskih, daj. cadorejskima tudi Brunelleschijevimi cadorskima, tož. cadorejski tudi cadorski, mest. pri srednji: ednina: im. Brunelleschijevo, rod. cadorejskih tudi pri cadorskih, or. s cadorejskima tudi Brunelleschijevega, daj. Brunelleschijevemu, tož. s cadorskima; množina: im. cadorejska tudi cadorska, Brunelleschijevo, mest. pri Brunelleschijevem, or. rod. cadorejskih tudi cadorskih, daj. cadorejskim tudi z Brunelleschijevim; dvojina: im. Brunelleschijevi, cadorskim, tož. cadorejska tudi cadorska, mest. pri rod. Brunelleschijevih, daj. Brunelleschijevima, tož. cadorejskih tudi pri cadorskih, or. s cadorejskimi tudi s Brunelleschijevi, mest. pri Brunelleschijevih, or. z cadorskimi 39 Status: Predlog rod. Campiglijevih, daj. Campiglijevima, tož. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Campiglijevi, mest. pri Campiglijevih, or. s naselbinskih/krajevnih imen) Campiglijevima; množina: im. Campiglijeva, rod. Campiglijevih, daj. Campiglijevim, tož. Campiglijeva, cadorski prid.; obširneje glej pri cadorejski mest. pri Campiglijevih, or. s Campiglijevimi Status: Predlog Campigli -ja [kampílji, rod. kampíljija, or. s Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) kampíljijem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski slikar in novinar|: Narodna galerija se v stalni zbirki posveča tudi Campigliju; Capogrossi -ja [kapogrósi, rod. kapogrósija, or. s slika Massima Campiglija kapogrósijem] m; ime bitja, osebno ime {B} Campiglijev |priimek|; |italijanski slikar|: V Narodnem muzeju {O} Slovenije bodo na ogled dela Giuseppeja/Giuseppa ednina: im. Campigli, rod. Campiglija, daj. Campigliju, tož. Campiglija, mest. pri Campigliju, Capogrossija or. s Campiglijem; dvojina: im. Campiglija, rod. {B} Capogrossijev Campiglijev, daj. Campiglijema, tož. Campiglija, mest. {O} ednina: im. Capogrossi, rod. Capogrossija, pri Campiglijih, or. s Campiglijema; množina: im. daj. Capogrossiju, tož. Capogrossija, mest. pri Campigliji, rod. Campiglijev, daj. Campiglijem, tož. Capogrossiju, or. s Capogrossijem; dvojina: Campiglije, mest. pri Campiglijih, or. s Campigliji im. Capogrossija, rod. Capogrossijev, daj. Status: Predlog Capogrossijema, tož. Capogrossija, mest. pri Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Capogrossijih, or. s Capogrossijema; množina: im. Italijanščina Capogrossiji, rod. Capogrossijev, daj. Capogrossijem, tož. Capogrossije, mest. pri Capogrossijih, or. s Campiglijev Capogrossiji -a -o [kampíljije, ž. kampíljijeva, s. Status: Predlog kampíljijevo] prid. Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Campiglijeve slike Italijanščina (< Campigli) {O} moški: ednina: im. Campiglijev, rod. Capogrossijev -a -o [kapogrósije, ž. kapogrósi- Campiglijevega, daj. Campiglijevemu, tož. Campiglijev (živostno Campiglijevega), jeva, s. kapogrósijevo] prid. mest. pri Campiglijevem, or. s Campiglijevim; razstava Capogrossijevih del dvojina: im. Campiglijeva, rod. Campiglijevih, (< Capogrossi) daj. Campiglijevima, tož. Campiglijeva, mest. pri {O} moški: ednina: im. Capogrossijev, rod. Campiglijevih, or. s Campiglijevima; množina: im. Capogrossijevega, daj. Capogrossijevemu, tož. Campiglijevi, rod. Campiglijevih, daj. Campiglijevim, Capogrossijev (živostno Capogrossijevega), mest. tož. Campiglijeve, mest. pri Campiglijevih, or. s pri Capogrossijevem, or. s Capogrossijevim; Campiglijevimi dvojina: im. Capogrossijeva, rod. Capogrossijevih, ženski: ednina: im. Campiglijeva, rod. Campiglijeve, daj. Capogrossijevima, tož. Capogrossijeva, mest. daj. Campiglijevi, tož. Campiglijevo, mest. pri pri Capogrossijevih, or. s Capogrossijevima; Campiglijevi, or. s Campiglijevo; dvojina: množina: im. Capogrossijevi, rod. Capogrossijevih, im. Campiglijevi, rod. Campiglijevih, daj. daj. Capogrossijevim, tož. Capogrossijeve, mest. pri Campiglijevima, tož. Campiglijevi, mest. pri Capogrossijevih, or. s Capogrossijevimi Campiglijevih, or. s Campiglijevima; množina: im. ženski: ednina: im. Capogrossijeva, rod. Campiglijeve, rod. Campiglijevih, daj. Campiglijevim, Capogrossijeve, daj. Capogrossijevi, tož. tož. Campiglijeve, mest. pri Campiglijevih, or. s Capogrossijevo, mest. pri Capogrossijevi, or. s Campiglijevimi Capogrossijevo; dvojina: im. Capogrossijevi, srednji: ednina: im. Campiglijevo, rod. rod. Capogrossijevih, daj. Capogrossijevima, tož. Campiglijevega, daj. Campiglijevemu, tož. Capogrossijevi, mest. pri Capogrossijevih, or. s Campiglijevo, mest. pri Campiglijevem, or. Capogrossijevima; množina: im. Capogrossijeve, s Campiglijevim; dvojina: im. Campiglijevi, rod. Capogrossijevih, daj. Capogrossijevim, tož. 40 Capogrossijeve, mest. pri Capogrossijevih, or. s Caravaggiovim, tož. Caravaggieve in Caravaggiove, Capogrossijevimi mest. pri Caravaggievih in pri Caravaggiovih, or. s srednji: ednina: im. Capogrossijevo, rod. Caravaggievimi in s Caravaggiovimi Capogrossijevega, daj. Capogrossijevemu, tož. srednji: ednina: im. Caravaggievo in Caravaggiovo, Capogrossijevo, mest. pri Capogrossijevem, or. rod. Caravaggievega in Caravaggiovega, daj. s Capogrossijevim; dvojina: im. Capogrossijevi, Caravaggievemu in Caravaggiovemu, tož. rod. Capogrossijevih, daj. Capogrossijevima, tož. Caravaggievo in Caravaggiovo, mest. pri Capogrossijevi, mest. pri Capogrossijevih, or. s Caravaggievem in pri Caravaggiovem, or. s Capogrossijevima; množina: im. Capogrossijeva, Caravaggievim in s Caravaggiovim; dvojina: im. rod. Capogrossijevih, daj. Capogrossijevim, tož. Caravaggievi in Caravaggiovi, rod. Caravaggievih Capogrossijeva, mest. pri Capogrossijevih, or. s in Caravaggiovih, daj. Caravaggievima in Capogrossijevimi Caravaggiovima, tož. Caravaggievi in Caravaggiovi, Status: Predlog mest. pri Caravaggievih in pri Caravaggiovih, or. s Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Caravaggievima in s Caravaggiovima; množina: im. priimkov) Caravaggieva in Caravaggiova, rod. Caravaggievih in Caravaggiovih, daj. Caravaggievim in Caravaggiovim, tož. Caravaggieva in Caravaggiova, Caravaggiev -a -o in Caravaggiov -a -o mest. pri Caravaggievih in pri Caravaggiovih, or. s [karavádže, ž. karavádževa, s. karavádževo] prid. Caravaggievimi in s Caravaggiovimi tatvina Caravaggieve/Caravaggiove slike iz cerkve Status: Predlog v Palermu; Caravaggieva/Caravaggiova upodobitev Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz svetega Hieronima psevdonimov) (< Caravaggio) {O} moški: ednina: im. Caravaggiev in Caravaggiov, Caravaggio -a [karavádžo, rod. karavádža, or. s rod. Caravaggievega in Caravaggiovega, karavádžem] m; ime bitja, osebno ime daj. Caravaggievemu in Caravaggiovemu, tož. Caravaggiev in Caravaggiov (živostno |priimek| Caravaggievega in Caravaggiovega), mest. pri Amerighi da Caravaggio |umetniško ime Michelangela Caravaggievem in pri Caravaggiovem, or. s Merisija, italijanskega slikarja|: Razstava prikazuje Caravaggievim in s Caravaggiovim; dvojina: im. dela od Giotta do Caravaggia Caravaggieva in Caravaggiova, rod. Caravaggievih {B} Carravagiev in Carravagiov; caravaggievski in in Caravaggiovih, daj. Caravaggievima in caravaggiovski Caravaggiovima, tož. Caravaggieva in Caravaggiova, {O} ednina: im. Carravagio, rod. Carravagia, daj. mest. pri Caravaggievih in pri Caravaggiovih, or. s Carravagiu, tož. Carravagia, mest. pri Carravagiu, Caravaggievima in s Caravaggiovima; množina: im. or. s Carravagiem in s Carravagiom; dvojina: im. Caravaggievi in Caravaggiovi, rod. Caravaggievih Carravagia, rod. Carravagiev in Carravagiov, daj. in Caravaggiovih, daj. Caravaggievim in Carravagiema in Carravagioma, tož. Carravagia, Caravaggiovim, tož. Caravaggieve in Caravaggiove, mest. pri Carravagiih, or. s Carravagiema in s mest. pri Caravaggievih in pri Caravaggiovih, or. s Carravagioma; množina: im. Carravagii, rod. Caravaggievimi in s Caravaggiovimi Carravagiev in Carravagiov, daj. Carravagiem in ženski: ednina: im. Caravaggieva in Caravaggiova, Carravagiom, tož. Carravagie, mest. pri Carravagiih, rod. Caravaggieve in Caravaggiove, daj. Caravaggievi or. s Carravagii in Caravaggiovi, tož. Caravaggievo in Caravaggiovo, Status: Predlog mest. pri Caravaggievi in pri Caravaggiovi, or. s Caravaggievo Pravopisna kategorija: Italijanščina; Psevdonimi in s Caravaggiovo; dvojina: im. Caravaggievi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena) in Caravaggiovi, rod. Caravaggievih in Caravaggiovih, daj. Caravaggievima in Caravaggiovima, tož. Caravaggievi in Caravaggiovi, Caravaggiov prid.; obširneje glej pri Caravaggiev mest. pri Caravaggievih in pri Caravaggiovih, or. s Caravaggievima in s Caravaggiovima; množina: im. Carducci -ja [kardúči, rod. kardúčija, or. s Caravaggieve in Caravaggiove, rod. Caravaggievih kardúčijem] m; ime bitja, osebno ime in Caravaggiovih, daj. Caravaggievim in |priimek|; |italijanski pesnik|: pesem Giosuèja 41 Carduccija Casanovov -a -o [kazanôvo, ž. kazanôvova, s. {B} Carduccijev kazanôvovo] prid. {O} ednina: im. Carducci, rod. Carduccija, daj. objava Casanovovih spominov Carducciju, tož. Carduccija, mest. pri Carducciju, (< Casanova) or. s Carduccijem; dvojina: im. Carduccija, rod. Carduccijev, {O} moški: ednina: im. Casanovov, rod. daj. Carduccijema, tož. Carduccija, mest. pri Carduccijih, Casanovovega, daj. Casanovovemu, tož. Casanovov or. s Carduccijema; množina: im. Carducciji, (živostno Casanovovega), mest. pri Casanovovem, rod. Carduccijev, daj. Carduccijem, tož. or. s Casanovovim; dvojina: im. Casanovova, rod. Carduccije, mest. pri Carduccijih, or. s Carducciji Casanovovih, daj. Casanovovima, tož. Casanovova, Status: Predlog mest. pri Casanovovih, or. s Casanovovima; množina: Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); im. Casanovovi, rod. Casanovovih, daj. Casanovovim, Italijanščina tož. Casanovove, mest. pri Casanovovih, or. s Casanovovimi Carduccijev -a -o [kardúčije, ž. kardúčijeva, s. ženski: ednina: im. Casanovova, rod. Casanovove, daj. kardúčijevo] prid. Casanovovi, tož. Casanovovo, mest. pri Casanovovi, or. s Casanovovo; Carduccijevi verzi dvojina: im. Casanovovi, rod. Casanovovih, daj. Casanovovima, tož. Casanovovi, (< Carducci) mest. pri Casanovovih, or. s Casanovovima; množina: {O} moški: ednina: im. Carduccijev, rod. im. Casanovove, rod. Casanovovih, daj. Casanovovim, Carduccijevega, daj. Carduccijevemu, tož. tož. Casanovove, mest. pri Casanovovih, or. s Carduccijev (živostno Carduccijevega), mest. Casanovovimi pri Carduccijevem, or. s Carduccijevim; srednji: ednina: im. Casanovovo, rod. Casanovovega, dvojina: im. Carduccijeva, rod. Carduccijevih, daj. Casanovovemu, tož. Casanovovo, mest. pri daj. Carduccijevima, tož. Carduccijeva, mest. pri Casanovovem, or. s Casanovovim; Carduccijevih, dvojina: im. or. s Carduccijevima; množina: im. Casanovovi, rod. Casanovovih, daj. Casanovovima, Carduccijevi, rod. Carduccijevih, daj. Carduccijevim, tož. Casanovovi, mest. pri Casanovovih, or. s tož. Carduccijeve, mest. pri Carduccijevih, or. s Casanovovima; množina: im. Casanovova, rod. Carduccijevimi Casanovovih, daj. Casanovovim, tož. Casanovova, ženski: ednina: im. Carduccijeva, rod. Carduccijeve, mest. pri Casanovovih, or. s Casanovovimi daj. Carduccijevi, tož. Carduccijevo, mest. pri Carduccijevi, or. s Carduccijevo; Status: Predlog dvojina: im. Carduccijevi, rod. Carduccijevih, daj. Carduccijevima, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz tož. Carduccijevi, mest. pri Carduccijevih, or. s priimkov) Carduccijevima; množina: im. Carduccijeve, rod. Carduccijevih, daj. Carduccijevim, tož. Carduccijeve, Cecchi -ja [čéki, rod. čékija, or. s čékijem] m; ime mest. pri Carduccijevih, or. s Carduccijevimi bitja, osebno ime srednji: ednina: im. Carduccijevo, rod. |priimek|: V filmu smo videli Enza Cecchija Carduccijevega, daj. Carduccijevemu, tož. Carduccijevo, {B} Cecchijev mest. pri Carduccijevem, or. s Carduccijevim; {O} ednina: im. Cecchi, rod. Cecchija, daj. Cecchiju, dvojina: im. Carduccijevi, rod. Carduccijevih, tož. Cecchija, mest. pri Cecchiju, or. s Cecchijem; daj. Carduccijevima, tož. Carduccijevi, dvojina: im. Cecchija, rod. Cecchijev, daj. Cecchijema, mest. pri Carduccijevih, or. s Carduccijevima; tož. Cecchija, mest. pri Cecchijih, or. s Cecchijema; množina: im. Carduccijeva, rod. Carduccijevih, množina: im. Cecchiji, rod. Cecchijev, daj. Cecchijem, daj. Carduccijevim, tož. Carduccijeva, mest. pri Carduccijevih, tož. Cecchije, mest. pri Cecchijih, or. s Cecchiji or. s Carduccijevimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); priimkov) Italijanščina cefalùjski -a -o [čefalújski] prid. ruševine v cefalùjski marini; ◎ citn. cefalùjski 42 (< Cefalu) or. s celjskima; množina: im. celjski, rod. celjskih, daj. {O} moški: ednina: im. cefalùjski, rod. cefalùjskega, celjskim, tož. celjske, mest. pri celjskih, or. s celjskimi daj. cefalùjskemu, tož. cefalùjski (živostno ženski: ednina: im. celjska, rod. celjske, daj. celjski, cefalùjskega), mest. pri cefalùjskem, or. s cefalùjskim; tož. celjsko, mest. pri celjski, or. s celjsko; dvojina: im. dvojina: im. cefalùjska, rod. cefalùjskih, daj. celjski, rod. celjskih, daj. celjskima, tož. celjski, mest. cefalùjskima, tož. cefalùjska, mest. pri cefalùjskih, pri celjskih, or. s celjskima; množina: im. celjske, rod. or. s cefalùjskima; množina: im. cefalùjski, rod. celjskih, daj. celjskim, tož. celjske, mest. pri celjskih, cefalùjskih, daj. cefalùjskim, tož. cefalùjske, mest. pri or. s celjskimi cefalùjskih, or. s cefalùjskimi srednji: ednina: im. celjsko, rod. celjskega, daj. ženski: ednina: im. cefalùjska, rod. cefalùjske, daj. celjskemu, tož. celjsko, mest. pri celjskem, or. s cefalùjski, tož. cefalùjsko, mest. pri cefalùjski, or. s celjskim; dvojina: im. celjski, rod. celjskih, daj. cefalùjsko; dvojina: im. cefalùjski, rod. cefalùjskih, celjskima, tož. celjski, mest. pri celjskih, or. s daj. cefalùjskima, tož. cefalùjski, mest. pri cefalùjskih, celjskima; množina: im. celjska, rod. celjskih, daj. or. s cefalùjskima; množina: im. cefalùjske, rod. celjskim, tož. celjska, mest. pri celjskih, or. s celjskimi cefalùjskih, daj. cefalùjskim, tož. cefalùjske, mest. pri Status: Predlog cefalùjskih, or. s cefalùjskimi Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih srednji: ednina: im. cefalùjsko, rod. cefalùjskega, daj. naselbinskih/krajevnih imen) cefalùjskemu, tož. cefalùjsko, mest. pri cefalùjskem, or. s cefalùjskim; dvojina: im. cefalùjski, rod. cefalùjskih, daj. cefalùjskima, tož. cefalùjski, mest. Celovec -vca [celôvǝc, rod. celôca, or. s celôcem] pri cefalùjskih, or. s cefalùjskima; množina: im. m; zemljepisno ime cefalùjska, rod. cefalùjskih, daj. cefalùjskim, tož. |kraj na avstrijskem Koroškem|: narodopisni inštitut cefalùjska, mest. pri cefalùjskih, or. s cefalùjskimi v Celovcu; prometne povezave med Celovcem Status: Predlog in Gradcem; v prenesenem pomenu |športni klub iz Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Celovca|: V nedeljo bodo igrali s Celovcem; ◎ nem. naselbinskih/krajevnih imen) Klagenfurt Kje? v Celovcu Celje -a [cêlje] s; zemljepisno ime Od kod? iz Celovca |kraj v Sloveniji|: sprehod po središču Celja; V Celju Kam? v Celovec pripravljajo festival Dnevi komedije; v prenesenem {B} Celovčan, Celovčanka; Celovčanov, pomenu |športni klub iz Celja|: Zmaga Celja je bila Celovčankin; celovški zaslužena; rokometaši Celja; prim. Zlatarna Celje {O} ednina: im. Celovec, rod. Celovca, daj. Celovcu, Kje? v Celju tož. Celovec, mest. pri Celovcu, or. s Celovcem Od kod? iz Celja Status: Predlog Kam? v Celje Pravopisna kategorija: Imena krajev {B} Celjan, Celjanka; Celjanov, Celjankin; celjski {O} ednina: im. Celje, rod. Celja, daj. Celju, tož. Celje, Celovška cesta -e -e [celôška césta] ž; zemljepisno mest. pri Celju, or. s Celjem ime Status: Predlog |ime več ulic|: razširitev Celovške ceste; križišče na Pravopisna kategorija: Imena krajev Celovški cesti; priključek na Celovško cesto; prim. celovški celjski -a -o [cêl’ski] prid. (< Celovec) celjski grofje; Maturiral je na celjski gimnaziji; prim. {O} ednina: im. Celovška cesta, rod. Celovške ceste, Celjski daj. Celovški cesti, tož. Celovško cesto, mest. pri Celovški cesti, or. s Celovško cesto (< Celje) {O} moški: Status: Predlog ednina: im. celjski, rod. celjskega, daj. celjskemu, tož. celjski (živostno celjskega), mest. pri Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena celjskem, or. s celjskim; dvojina: im. celjska, rod. celjskih, daj. celjskima, tož. celjska, mest. pri celjskih, 43 Celovška kotlina -e -e [celôška kotlína] ž; Celovški rokopis -ega -a [celôški rokopís] m; zemljepisno ime stvarno ime |kotlina na avstrijskem Koroškem|: plebiscit v |slovenski slovstveni spomenik|: V Ratečah so Celovški kotlini; gorovje med Ljubljansko in odkrili Rateški ali Celovški rokopis iz druge Celovško kotlino; prim. celovški polovice 14. stoletja; molitve v Celovškem rokopisu; (< Celovec) prim. Rateški rokopis, celovški Kje? v Celovški kotlini (< Celovec) {O} Od kod? iz Celovške kotline ednina: im. Celovški rokopis, rod. Celovškega rokopisa, daj. Celovškemu rokopisu, tož. Celovški Kam? v Celovško kotlino rokopis, mest. pri Celovškem rokopisu, or. s {B} celovškokotlinski Celovškim rokopisom {O} ednina: im. Celovška kotlina, rod. Celovške kotline, Status: Predlog daj. Celovški kotlini, tož. Celovško kotlino, Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena mest. pri Celovški kotlini, or. s Celovško kotlino Status: Predlog Pravopisna kategorija: Cerkljanska Nekrajevna imena -e [cerkljánska] ž; zemljepisno ime |pokrajina v zahodni Sloveniji|: Cerkljanska je od Ljubljane veliko manj oddaljena, kot se zdi zaradi celovški -a -o [celôški] prid. slabih cest; prihod maškar v Cerkljansko ustrezneje na celovški sejem; Knjigo je izdala celovška založba; Cerkljansko; prim. Cerkljansko celovško deželno sodišče; prim. Celovški rokopis, Celovška kotlina Kje? v Cerkljanski ustrezneje na Cerkljanskem , Celovška cesta, Celovška špica Od kod? iz Cerkljanske in s Cerkljanske Kam? v Cerkljansko ustrezneje na Cerkljansko (< Celovec) {B} Cerkljanec, Cerkljanka; Cerkljančev, {O} moški: ednina: im. celovški, rod. celovškega, daj. celovškemu, Cerkljankin; cerkljanski tož. celovški (živostno celovškega), mest. pri celovškem, {O} or. s celovškim; ednina: im. Cerkljanska, rod. Cerkljanske, daj. dvojina: im. celovška, Cerkljanski, rod. celovških, daj. celovškima, tož. celovška, mest. pri tož. Cerkljansko, mest. pri Cerkljanski, or. celovških, or. s celovškima; množina: im. celovški, s Cerkljansko rod. celovških, daj. celovškim, tož. celovške, mest. pri Status: Predlog celovških, or. s celovškimi Pravopisna kategorija: Imena pokrajin ženski: ednina: im. celovška, rod. celovške, daj. celovški, tož. celovško, mest. pri celovški, or. s Cerkljansko -ega [cerkljánsko] s; zemljepisno ime celovško; dvojina: im. celovški, rod. celovških, daj. |pokrajina v zahodni Sloveniji|: pustne maske s celovškima, tož. celovški, mest. pri celovških, or. s Cerkljanskega; variantno iz/ s Cerkljanske; arheološko celovškima; množina: im. celovške, rod. celovških, najdišče na Cerkljanskem; daj. celovškim, tož. celovške, mest. pri celovških, or. s prim. Cerkljanska celovškimi Kje? na Cerkljanskem srednji: ednina: im. celovško, rod. celovškega, daj. Od kod? s Cerkljanskega variantno iz/ s Cerkljanske celovškemu, tož. celovško, mest. pri celovškem, or. Kam? na Cerkljansko s celovškim; dvojina: im. celovški, rod. celovških, {B} Cerkljanec, Cerkljanka; Cerkljančev, daj. celovškima, tož. celovški, mest. pri celovških, or. Cerkljankin; cerkljanski s celovškima; množina: im. celovška, rod. celovških, {O} ednina: im. Cerkljansko, rod. Cerkljanskega, daj. celovškim, tož. celovška, mest. pri celovških, or. s daj. Cerkljanskemu, tož. Cerkljansko, mest. pri celovškimi Cerkljanskem, or. s Cerkljanskim Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Pravopisna kategorija: Imena pokrajin naselbinskih/krajevnih imen) Cerklje na Gorenjskem -kelj ~ ~ [cerkljè na gorénʼskem, rod. cerklʼ na gorénʼskem] ž mn.; 44 zemljepisno ime Cherubini -ja [kerubíni, rod. kerubínija, or. s |kraj v Sloveniji|: prebivalci Cerkelj na Gorenjskem; kerubínijem] m; ime bitja, osebno ime občinski praznik v Cerkljah na Gorenjskem; skrajšano |priimek|; |italijanski skladatelj|: glasbena spominski park v središču Cerkelj mojstrovina Luigija Cherubinija Kje? v Cerkljah na Gorenjskem {B} Cherubinijev Od kod? iz Cerkelj na Gorenjskem {O} ednina: im. Cherubini, rod. Cherubinija, daj. Kam? v Cerklje na Gorenjskem Cherubiniju, tož. Cherubinija, mest. pri Cherubiniju, {B} Cerkljan, Cerkljanka; Cerkljanov, Cerkljankin; or. s Cherubinijem; dvojina: im. Cherubinija, rod. cerkljanski Cherubinijev, daj. Cherubinijema, tož. Cherubinija, {O} mest. pri Cherubinijih, or. s Cherubinijema; množina: množina: im. Cerklje na Gorenjskem, rod. Cerkelj na Gorenjskem, im. Cherubiniji, rod. Cherubinijev, daj. Cherubinijem, daj. Cerkljam na Gorenjskem, tož. Cherubinije, mest. pri Cherubinijih, or. s tož. Cerklje na Gorenjskem, mest. pri Cerkljah na Gorenjskem, Cherubiniji or. s Cerkljami na Gorenjskem Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Italijanščina Cerov Log -ega -a [céro lók, rod. cérovega lóga] Cherubinijev -a -o [kerubínije, ž. kerubínijeva, s. m; zemljepisno ime |kraj v občini Šentjernej|: vaščani Cerovega Loga; kerubínijevo] prid. kamnolom v Cerovem Logu; kot prilastek, v imenovalni- Cherubinijevo srečanje z Napoleonom ku prometna ureditev v naselju Cerov Log (< Cherubini) {O} moški: ednina: im. Cherubinijev, rod. Kje? v Cerovem Logu Cherubinijevega, daj. Cherubinijevemu, tož. Od kod? iz Cerovega Loga Cherubinijev (živostno Cherubinijevega), mest. Kam? v Cerov Log pri Cherubinijevem, or. s Cherubinijevim; {B} Cerovljan, Cerovljanka; Cerovljanov, dvojina: im. Cherubinijeva, rod. Cherubinijevih, Cerovljankin; cerovski in cerovški daj. Cherubinijevima, tož. Cherubinijeva, mest. {O} ednina: im. Cerov Log, rod. Cerovega Loga, daj. pri Cherubinijevih, or. s Cherubinijevima; Cerovemu Logu, tož. Cerov Log, mest. pri Cerovem množina: im. Cherubinijevi, rod. Cherubinijevih, Logu, daj. Cherubinijevim, tož. Cherubinijeve, mest. pri or. s Cerovim Logom Status: Predlog Cherubinijevih, or. s Cherubinijevimi Pravopisna kategorija: ženski: Imena krajev ednina: im. Cherubinijeva, rod. Cherubinijeve, daj. Cherubinijevi, tož. Cherubinijevo, mest. pri Cherubinijevi, or. s Cherubinijevo; Cesta v Mestni log -e ~ ~ ~ [césta  méstni lók] dvojina: im. Cherubinijevi, rod. Cherubinijevih, ž; zemljepisno ime daj. Cherubinijevima, tož. Cherubinijevi, mest. |ulica|: križišče Ceste v Mestni log in Barjanske pri Cherubinijevih, or. s Cherubinijevima; ceste; izvoz na Cesto v Mestni log množina: im. Cherubinijeve, rod. Cherubinijevih, daj. Cherubinijevim, tož. Cherubinijeve, mest. pri Kje? na Cesti v Mestni log Cherubinijevih, or. s Cherubinijevimi Od kod? s Ceste v Mestni log srednji: ednina: im. Cherubinijevo, rod. Kam? na Cesto v Mestni log Cherubinijevega, daj. Cherubinijevemu, tož. {O} ednina: im. Cesta v Mestni log, rod. Ceste v Cherubinijevo, mest. pri Cherubinijevem, or. Mestni log, daj. Cesti v Mestni log, tož. Cesto v s Cherubinijevim; dvojina: im. Cherubinijevi, Mestni log, mest. pri Cesti v Mestni log, or. s Cesto v rod. Cherubinijevih, daj. Cherubinijevima, tož. Mestni log Cherubinijevi, mest. pri Cherubinijevih, or. s Status: Predlog Cherubinijevima; množina: im. Cherubinijeva, Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena rod. Cherubinijevih, daj. Cherubinijevim, tož. Cherubinijeva, mest. pri Cherubinijevih, or. s Cherubinijevimi 45 Status: Predlog Clementijevimi Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz ženski: ednina: im. Clementijeva, rod. Clementijeve, priimkov) daj. Clementijevi, tož. Clementijevo, mest. pri Clementijevi, or. s Clementijevo; dvojina: Chioggia -e [kjódža] ž; im. Clementijevi, rod. Clementijevih, daj. zemljepisno ime |kraj v Italiji|: Zjutraj sva prispeli v Chioggio; Clementijevima, tož. Clementijevi, mest. pri kot Clementijevih, or. s Clementijevima; prilastek, v imenovalniku V morju med italijanskim množina: im. mestom Chioggia in Porečem so našli vojaške Clementijeve, rod. Clementijevih, daj. Clementijevim, tož. Clementijeve, mest. pri Clementijevih, or. s ostanke Clementijevimi Kje? v Chioggii srednji: ednina: im. Clementijevo, rod. Od kod? iz Chioggie Clementijevega, daj. Clementijevemu, tož. Kam? v Chioggio Clementijevo, mest. pri Clementijevem, or. s {B} Chioggian, Chioggianka; Chioggianov, Clementijevim; dvojina: im. Clementijevi, rod. Chioggiankin; chioški Clementijevih, daj. Clementijevima, tož. Clementijevi, {O} mest. pri Clementijevih, or. s Clementijevima; ednina: im. Chioggia, rod. Chioggie, daj. Chioggii, tož. Chioggio, mest. pri Chioggii, or. s množina: im. Clementijeva, rod. Clementijevih, daj. Clementijevim, tož. Clementijeva, mest. pri Chioggio Clementijevih, or. s Clementijevimi Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Citeaux -a [sitó, rod. sitója, or. s sitójem] m; zemljepisno ime Cmereška Gorca -e -e [cmeréška gôrca] ž; |samostan v Franciji|: Samostan so po močvirnem ločju (starofrancosko »cistels«) poimenovali zemljepisno ime Citeaux; cistercijanski menihi iz Citeauxa; |kraj v občini Podčetrtek|: prebivalci Cmereške kot Gorce; cerkev svetega/sv. Urbana v Cmereški prilastek, v imenovalniku opat samostana Citeaux Gorci; kot prilastek, v imenovalniku etimološka razlaga Kje? v Citeauxu krajevnega imena Cmereška Gorca Od kod? iz Citeauxa Kje? v Cmereški Gorci Kam? v Citeaux Od kod? iz Cmereške Gorce {O} ednina: im. Citeaux, rod. Citeauxa, daj. Citeauxu, Kam? v Cmereško Gorco tož. Citeaux, mest. pri Citeauxu, or. s Citeauxem tudi s {B} Cmereškogorčan in Cmerečan, Citeauxom Cmereškogorčanka in Cmerečanka; Status: Predlog Cmereškogorčanov in Cmerečanov, Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Cmereškogorčankin in Cmerečankin; cmereškogorski in cmereški Clementijev -a -o [kleméntije, ž. kleméntijeva, s. {O} ednina: im. Cmereška Gorca, rod. Cmereške kleméntijevo] prid. Gorce, daj. Cmereški Gorci, tož. Cmereško Gorco, Clementijev učenec je bil Johann Baptist Cramer mest. pri Cmereški Gorci, or. s Cmereško Gorco (< Clementi) Status: Predlog {O} moški: Pravopisna kategorija: Imena krajev ednina: im. Clementijev, rod. Clementijevega, daj. Clementijevemu, tož. Clementijev (živostno Clementijevega), mest. Codellijev -a -o [kodélije, ž. kodélijeva, s. pri Clementijevem, or. s Clementijevim; kodélijevo] prid. dvojina: im. Clementijeva, rod. Clementijevih, Codellijevi izumi daj. Clementijevima, tož. Clementijeva, mest. pri Clementijevih, or. s Clementijevima; množina: im. (< Codelli) Clementijevi, rod. Clementijevih, daj. Clementijevim, {O} moški: ednina: im. Codellijev, rod. tož. Clementijeve, mest. pri Clementijevih, or. s Codellijevega, daj. Codellijevemu, tož. Codellijev 46 (živostno Codellijevega), mest. pri Codellijevem, Contijevih, daj. Contijevim, tož. Contijeva, mest. pri or. s Codellijevim; dvojina: im. Codellijeva, rod. Contijevih, or. s Contijevimi Codellijevih, daj. Codellijevima, tož. Codellijeva, Status: Predlog mest. pri Codellijevih, or. s Codellijevima; množina: Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz im. Codellijevi, rod. Codellijevih, daj. Codellijevim, priimkov) tož. Codellijeve, mest. pri Codellijevih, or. s Codellijevimi ženski: ednina: im. Codellijeva, rod. Codellijeve, daj. cremonski -a -o [kremónski] prid. Codellijevi, tož. Codellijevo, mest. pri Codellijevi, S prodajo glasbil iz slovitih cremonskih delavnic se or. s Codellijevo; dvojina: im. Codellijevi, rod. danes ukvarja le malo trgovcev Codellijevih, daj. Codellijevima, tož. Codellijevi, mest. (< Cremona) pri Codellijevih, or. s Codellijevima; množina: im. {O} moški: ednina: im. cremonski, rod. Codellijeve, rod. Codellijevih, daj. Codellijevim, tož. cremonskega, daj. cremonskemu, tož. cremonski Codellijeve, mest. pri Codellijevih, or. s Codellijevimi (živostno cremonskega), mest. pri cremonskem, srednji: ednina: im. Codellijevo, rod. Codellijevega, or. s cremonskim; dvojina: im. cremonska, rod. daj. Codellijevemu, tož. Codellijevo, mest. pri cremonskih, daj. cremonskima, tož. cremonska, mest. Codellijevem, or. s Codellijevim; dvojina: im. pri cremonskih, or. s cremonskima; množina: im. Codellijevi, rod. Codellijevih, daj. Codellijevima, cremonski, rod. cremonskih, daj. cremonskim, tož. tož. Codellijevi, mest. pri Codellijevih, or. s cremonske, mest. pri cremonskih, or. s cremonskimi Codellijevima; množina: im. Codellijeva, rod. ženski: ednina: im. cremonska, rod. cremonske, daj. Codellijevih, daj. Codellijevim, tož. Codellijeva, mest. cremonski, tož. cremonsko, mest. pri cremonski, pri Codellijevih, or. s Codellijevimi or. s cremonsko; dvojina: im. cremonski, rod. Status: Predlog cremonskih, daj. cremonskima, tož. cremonski, mest. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz pri cremonskih, or. s cremonskima; množina: im. priimkov) cremonske, rod. cremonskih, daj. cremonskim, tož. cremonske, mest. pri cremonskih, or. s cremonskimi Contijev -a -o [kóntije, ž. kóntijeva, s. kóntijevo] srednji: ednina: im. cremonsko, rod. cremonskega, daj. cremonskemu, tož. cremonsko, mest. pri prid. cremonskem, Contijeva sovoditeljica je poročevalsko delo opravila or. s cremonskim; dvojina: im. cremonski, rod. cremonskih, daj. cremonskima, tož. brezplačno cremonski, mest. pri cremonskih, or. s cremonskima; (< Conti) množina: im. cremonska, rod. cremonskih, daj. {O} moški: ednina: im. Contijev, rod. Contijevega, cremonskim, tož. cremonska, mest. pri cremonskih, or. daj. Contijevemu, tož. Contijev (živostno s cremonskimi Contijevega), mest. pri Contijevem, or. s Contijevim; Status: Predlog dvojina: im. Contijeva, rod. Contijevih, daj. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Contijevima, tož. Contijeva, mest. pri Contijevih, or. s naselbinskih/krajevnih imen) Contijevima; množina: im. Contijevi, rod. Contijevih, daj. Contijevim, tož. Contijeve, mest. pri Contijevih, or. s Contijevimi Crocejev -a -o [króčeje, ž. króčejeva, s. ženski: ednina: im. Contijeva, rod. Contijeve, daj. króčejevo] prid. Contijevi, tož. Contijevo, mest. pri Contijevi, or. s razumevanje Crocejevega odnosa do religije Contijevo; dvojina: im. Contijevi, rod. Contijevih, daj. (< Croce) Contijevima, tož. Contijevi, mest. pri Contijevih, or. s {O} moški: ednina: im. Crocejev, rod. Crocejevega, Contijevima; množina: im. Contijeve, rod. Contijevih, daj. Crocejevemu, tož. Crocejev (živostno daj. Contijevim, tož. Contijeve, mest. pri Contijevih, or. Crocejevega), mest. pri Crocejevem, or. s Crocejevim; s Contijevimi dvojina: im. Crocejeva, rod. Crocejevih, daj. srednji: ednina: im. Contijevo, rod. Contijevega, daj. Crocejevima, tož. Crocejeva, mest. pri Crocejevih, Contijevemu, tož. Contijevo, mest. pri Contijevem, or. or. s Crocejevima; množina: im. Crocejevi, rod. s Contijevim; dvojina: im. Contijevi, rod. Contijevih, Crocejevih, daj. Crocejevim, tož. Crocejeve, mest. pri daj. Contijevima, tož. Contijevi, mest. pri Contijevih, Crocejevih, or. s Crocejevimi or. s Contijevima; množina: im. Contijeva, rod. ženski: ednina: im. Crocejeva, rod. Crocejeve, daj. 47 Crocejevi, tož. Crocejevo, mest. pri Crocejevi, or. s čečenskemu, tož. čečensko, mest. pri čečenskem, or. Crocejevo; dvojina: im. Crocejevi, rod. Crocejevih, s čečenskim; dvojina: im. čečenski, rod. čečenskih, daj. Crocejevima, tož. Crocejevi, mest. pri Crocejevih, daj. čečenskima, tož. čečenski, mest. pri čečenskih, or. or. s Crocejevima; množina: im. Crocejeve, rod. s čečenskima; množina: im. čečenska, rod. čečenskih, Crocejevih, daj. Crocejevim, tož. Crocejeve, mest. pri daj. čečenskim, tož. čečenska, mest. pri čečenskih, or. s Crocejevih, or. s Crocejevimi čečenskimi srednji: ednina: im. Crocejevo, rod. Crocejevega, daj. Status: Predlog Crocejevemu, tož. Crocejevo, mest. pri Crocejevem, Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, or. s Crocejevim; dvojina: im. Crocejevi, rod. celin, pokrajin, otokov) Crocejevih, daj. Crocejevima, tož. Crocejevi, mest. pri Crocejevih, or. s Crocejevima; množina: im. Crocejeva, Četena Ravan rod. Crocejevih, daj. Crocejevim, tož. -e Ravni [četéna raván, rod. četéne Crocejeva, mest. pri Crocejevih, or. s Crocejevimi raní, or. s četéno ranjó] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Gorenja vas – Poljane|: pripovedke iz Status: Predlog Četene Ravni; pohod v Četeno Ravan; kot prilastek, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz v imenovalniku Gregor Krek se je rodil v gorski vasi priimkov) Četena Ravan Čečenija Kje? v Četeni Ravni -e [čečénija] ž; zemljepisno ime |polno ime Republika Čečenija|; |republika Ruske Od kod? iz Četene Ravni federacije|: vojna v Čečeniji; mirovna pogodba med Kam? v Četeno Ravan Rusijo in Čečenijo {B} Četenoravanec in Četenec, Četenoravanka in Četenka; Četenoravančev in Četenčev, Kje? v Čečeniji Četenoravankin in Četenkin; četenoravanski in Od kod? iz Čečenije četenski Kam? v Čečenijo {O} ednina: im. Četena Ravan, rod. Četene Ravni, {B} Čečen, Čečenka; Čečenčev, Čečenkin; čečenski daj. Četeni Ravni, tož. Četeno Ravan, mest. pri Četeni {O} ednina: im. Čečenija, rod. Čečenije, daj. Čečeniji, Ravni, or. s Četeno Ravnjo tož. Čečenijo, mest. pri Čečeniji, or. s Čečenijo Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena držav Črnelsko brezno -ega -a [čərnélsko brêzno] s; čečenski -a -o [čečénski] prid. zemljepisno ime Za čečenski jezik je značilno veliko število |kraška jama|: raziskovanje Črnelskega brezna; vhod soglasnikov; čečenska republika v Črnelsko brezno (< Čečenija) {O} ednina: im. Črnelsko brezno, rod. Črnelskega {O} moški: ednina: im. čečenski, rod. čečenskega, brezna, daj. Črnelskemu breznu, tož. Črnelsko brezno, daj. čečenskemu, tož. čečenski (živostno čečenskega), mest. pri Črnelskem breznu, or. s Črnelskim breznom mest. pri čečenskem, or. s čečenskim; dvojina: Status: Predlog im. čečenska, rod. čečenskih, daj. čečenskima, tož. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena čečenska, mest. pri čečenskih, or. s čečenskima; množina: im. čečenski, rod. čečenskih, daj. čečenskim, Črni graben -ega -bna [črni grábǝn, rod. črnega tož. čečenske, mest. pri čečenskih, or. s čečenskimi ženski: grábna] m; zemljepisno ime ednina: im. čečenska, rod. čečenske, daj. čečenski, tož. čečensko, mest. pri čečenski, or. s |dolina v porečju Radomlje|: gradnja avtoceste po čečensko; dolini Črnega grabna; Večji kraji v Črnem grabnu so dvojina: im. čečenski, rod. čečenskih, daj. čečenskima, tož. čečenski, mest. pri čečenskih, or. s Prevoje, Lukovica, Krašnja, Blagovica in Trojane čečenskima; množina: im. čečenske, rod. čečenskih, Kje? v Črnem grabnu daj. čečenskim, tož. čečenske, mest. pri čečenskih, or. s Od kod? iz Črnega grabna čečenskimi Kam? v Črni graben srednji: ednina: im. čečensko, rod. čečenskega, daj. {O} ednina: im. Črni graben, rod. Črnega grabna, daj. 48 Črnemu grabnu, tož. Črni graben, mest. pri Črnem s Črnim Kalom grabnu, or. s Črnim grabnom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Črni Vrh -ega -a [črni vrh] m; zemljepisno ime Črni kal -ega -a [črni ká, rod. črnega kála] m; |kraj v občini Idrija|: prebivalci Črnega Vrha; zemljepisno ime smučišče v Črnem Vrhu; kot prilastek, v imenovalniku |cestni prelaz pod Blegošem|: Na Blegoš smo se Strokovnjaki so izdelali predlog prostorske ureditve podali s Črnega kala; cesta na Črni kal; prim. Črni za podeželsko naselje Črni Vrh Kal1, Črni Kal2 Kje? v Črnem Vrhu Kje? na Črnem kalu Od kod? iz Črnega Vrha Od kod? s Črnega kala Kam? v Črni Vrh Kam? na Črni kal {B} Črnovršec, Črnovršica; Črnovrščev, {O} ednina: im. Črni kal, rod. Črnega kala, daj. Črnovršičin; črnovrški Črnemu kalu, tož. Črni kal, mest. pri Črnem kalu, or. s {O} ednina: im. Črni Vrh, rod. Črnega Vrha, daj. Črnim kalom Črnemu Vrhu, tož. Črni Vrh, mest. pri Črnem Vrhu, Status: Predlog or. s Črnim Vrhom Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Črni Kal1 -ega -a [črni ká, rod. črnega kála] m; zemljepisno ime Čučja Mlaka -e -e [čúčja mláka] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Koper|: Strgalo iz pradavnine so našli |kraj v občini Škocjan|: vaščani Čučje Mlake; V v Črnem Kalu; kot prilastek, v imenovalniku Nad vasjo Čučji Mlaki se potok izliva v Krko Črni Kal se razprostira naravno plezališče; prim. Kje? v Čučji Mlaki Črni kal Od kod? iz Čučje Mlake Kje? v Črnem Kalu Kam? v Čučjo Mlako Od kod? iz Črnega Kala {B} Čučjemlačan in Mlačan, Čučjemlačanka Kam? v Črni Kal in Mlačanka; Čučjemlačanov in Mlačanov, {B} Črnokalec, Črnokalka; Črnokalčev, Črnokalkin; Čučjemlačankin in Mlačankin; čučjemlaški in mlaški črnokalski {O} ednina: im. Čučja Mlaka, rod. Čučje Mlake, daj. {O} ednina: im. Črni Kal, rod. Črnega Kala, daj. Čučji Mlaki, tož. Čučjo Mlako, mest. pri Čučji Mlaki, Črnemu Kalu, tož. Črni Kal, mest. pri Črnem Kalu, or. or. s Čučjo Mlako s Črnim Kalom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena krajev Čudno Selo -ega -a [čúdno sêlo] s; zemljepisno ime Črni Kal2 -ega -a [črni ká, rod. črnega kála] m; |kraj v občini Črnomelj|: vaščani Čudnega Sela; Živi na kmetiji v Čudnem Selu; kot prilastek, v imenovalniku zemljepisno ime |viadukt|: Nesrečo na Črnem Kalu je povzročil ureditev avtobusnega postajališča v naselju Čudno voznik tovornjaka; kot prilastek, v imenovalniku gradnja Selo viadukta Črni Kal; prim. Črni kal Kje? v Čudnem Selu Kje? na Črnem Kalu Od kod? iz Čudnega Sela Od kod? s Črnega Kala Kam? v Čudno Selo {B} Čudnoseljan in Čudnar, Čudnoseljanka Kam? na Črni Kal {O} in Čudnarka; Čudnoseljančev in Čudnarjev, ednina: im. Črni Kal, rod. Črnega Kala, daj. Črnemu Kalu, Čudnoseljankin in Čudnarkin; čudnoselski in tož. Črni Kal, mest. pri Črnem Kalu, or. čudenski 49 {O} ednina: im. Čudno Selo, rod. Čudnega Sela, daj. dachavske in dahavske, mest. pri dachavskih in pri Čudnemu Selu, tož. Čudno Selo, mest. pri Čudnem dahavskih, or. z dachavskimi in z dahavskimi Selu, or. s Čudnim Selom ženski: ednina: im. dachavska in dahavska, rod. Status: Predlog dachavske in dahavske, daj. dachavski in dahavski, Pravopisna kategorija: Imena krajev tož. dachavsko in dahavsko, mest. pri dachavski in pri dahavski, or. z dachavsko in z dahavsko; dvojina: im. dachavski Dachau in dahavski, rod. dachavskih in dahavskih, -a [dáha, rod. dáhava] m; zemljepisno ime daj. dachavskima in dahavskima, tož. dachavski in |kraj v Nemčiji|: srednjeveški grad v Dachauu; kot dahavski, mest. pri dachavskih in pri dahavskih, prilastek, v imenovalniku Prvi zapisi kraja Dachau so or. z dachavskima in z dahavskima; množina: im. iz časa Karla Velikega; |koncentracijsko taborišče|: dachavske in dahavske, rod. dachavskih in dahavskih, Med vojno je preživel grozote Dachaua; taboriščnik daj. dachavskim in dahavskim, tož. dachavske in v Dachauu; kot prilastek, v imenovalniku interniranec v dahavske, mest. pri dachavskih in pri dahavskih, or. z koncentracijskem taborišču Dachau dachavskimi in z dahavskimi Kje? v Dachauu srednji: ednina: im. dachavsko in dahavsko, rod. Od kod? iz Dachaua dachavskega in dahavskega, daj. dachavskemu in dahavskemu, tož. dachavsko in dahavsko, mest. pri Kam? v Dachau {B} Dachaučan, Dachaučanka; Dachaučanov, dachavskem in pri dahavskem, or. z dachavskim in z dahavskim; dvojina: im. dachavski in dahavski, Dachaučankin; dachavski in dahavski rod. dachavskih in dahavskih, daj. dachavskima in {O} ednina: im. Dachau, rod. Dachaua, daj. Dachauu, dahavskima, tož. dachavski in dahavski, mest. pri tož. Dachau, mest. pri Dachauu, or. z Dachauom dachavskih in pri dahavskih, or. z dachavskima in z Status: Predlog dahavskima; množina: im. dachavska in dahavska, Pravopisna kategorija: Imena krajev; Imena rod. dachavskih in dahavskih, daj. dachavskim in objektov in stavb dahavskim, tož. dachavska in dahavska, mest. pri dachavskih in pri dahavskih, or. z dachavskimi in z dachauski -a -o [dáhaski] dahavskimi prid.; gl. dachavski Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) naselbinskih/krajevnih imen) dachavski dahavski prid.; obširneje glej pri dachavski -a -o in dahavski -a -o [dáhaski] prid. |nanašajoč se na kraj|: dachavsko/dahavsko grajsko poslopje; |nanašajoč se na koncentracijsko taborišče|: Daljni vzhod -ega -a [dál’ni shòt, rod. dál’nega dachavski/dahavski interniranci; zbirka dachavskih/ shóda] m; zemljepisno ime dahavskih risb |pokrajina v vzhodni Aziji|: države Daljnega vzhoda; dachavski/dahavski procesi |zgodovinski dogodek|: Na porcelan z Daljnega vzhoda; potovanje na Daljni dachavskih procesih je bilo v letih 1948 in 1949 v vzhod; ◎ angl. Far East Ljubljani obsojenih 34 nekdanjih taboriščnikov Kje? na Daljnem vzhodu (< Dachau) Od kod? z Daljnega vzhoda {O} moški: ednina: im. dachavski in dahavski, rod. Kam? na Daljni vzhod dachavskega in dahavskega, daj. dachavskemu in dahavskemu, {B} daljnovzhodni tož. dachavski in dahavski (živostno dachavskega {O} ednina: im. Daljni vzhod, rod. Daljnega vzhoda, in dahavskega), mest. pri dachavskem daj. Daljnemu vzhodu, tož. Daljni vzhod, mest. pri in pri dahavskem, or. z dachavskim in z dahavskim; dvojina: im. dachavska in dahavska, rod. dachavskih Daljnem vzhodu, or. z Daljnim vzhodom in dahavskih, daj. dachavskima in dahavskima, tož. Status: Predlog dachavska in dahavska, mest. pri dachavskih in pri Pravopisna kategorija: Imena pokrajin dahavskih, or. z dachavskima in z dahavskima; množina: im. dachavski in dahavski, rod. dachavskih in dahavskih, daj. dachavskim in dahavskim, tož. 50 dannunzijevski -a -o [danúncijeski] prid. ženski: ednina: im. Dantejeva, rod. Dantejeve, daj. dannunzijevsko stapljanje hedonizma in esteticizma Dantejevi, tož. Dantejevo, mest. pri Dantejevi, or. z Dantejevo; (< DʼAnnunzio) dvojina: im. Dantejevi, rod. Dantejevih, daj. Dantejevima, tož. Dantejevi, mest. pri Dantejevih, {O} moški: ednina: im. dannunzijevski, rod. or. z Dantejevima; dannunzijevskega, množina: im. Dantejeve, rod. daj. dannunzijevskemu, tož. Dantejevih, daj. Dantejevim, tož. Dantejeve, mest. pri dannunzijevski (živostno dannunzijevskega), mest. pri dannunzijevskem, or. z dannunzijevskim; Dantejevih, or. z Dantejevimi srednji: dvojina: im. dannunzijevska, rod. dannunzijevskih, ednina: im. Dantejevo, rod. Dantejevega, daj. daj. dannunzijevskima, tož. dannunzijevska, mest. Dantejevemu, tož. Dantejevo, mest. pri Dantejevem, pri dannunzijevskih, or. z dannunzijevskima; or. z Dantejevim; dvojina: im. Dantejevi, rod. Dantejevih, daj. Dantejevima, tož. Dantejevi, mest. množina: im. dannunzijevski, rod. dannunzijevskih, daj. dannunzijevskim, tož. dannunzijevske, mest. pri pri Dantejevih, or. z Dantejevima; množina: im. Dantejeva, rod. Dantejevih, daj. Dantejevim, tož. dannunzijevskih, or. z dannunzijevskimi ženski: Dantejeva, mest. pri Dantejevih, or. z Dantejevimi ednina: im. dannunzijevska, rod. dannunzijevske, daj. dannunzijevski, tož. Status: Predlog dannunzijevsko, mest. pri dannunzijevski, or. z Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih dannunzijevsko; dvojina: im. dannunzijevski, moških imen) rod. dannunzijevskih, daj. dannunzijevskima, tož. dannunzijevski, mest. pri dannunzijevskih, or. z dantejevski -a -o [dántejeski] prid. dannunzijevskima; množina: im. dannunzijevske, V zgodbi se pred nami sestavlja nekakšen rod. dannunzijevskih, daj. dannunzijevskim, tož. dannunzijevske, mest. pri dannunzijevskih, or. z dantejevski pekel; figure iz dantejevskih vic dannunzijevskimi (< Dante) srednji: {O} moški: ednina: im. dannunzijevsko, rod. ednina: im. dantejevski, rod. dannunzijevskega, daj. dannunzijevskemu, tož. dantejevskega, daj. dantejevskemu, tož. dantejevski dannunzijevsko, mest. pri dannunzijevskem, or. (živostno dantejevskega), mest. pri dantejevskem, z dannunzijevskim; or. z dantejevskim; dvojina: im. dannunzijevski, dvojina: im. dantejevska, rod. rod. dannunzijevskih, daj. dannunzijevskima, tož. dantejevskih, daj. dantejevskima, tož. dantejevska, dannunzijevski, mest. pri dannunzijevskih, or. z mest. pri dantejevskih, or. z dantejevskima; množina: dannunzijevskima; im. dantejevski, rod. dantejevskih, daj. dantejevskim, množina: im. dannunzijevska, rod. dannunzijevskih, daj. dannunzijevskim, tož. tož. dantejevske, mest. pri dantejevskih, or. z dannunzijevska, mest. pri dannunzijevskih, or. z dantejevskimi dannunzijevskimi ženski: ednina: im. dantejevska, rod. dantejevske, daj. dantejevski, tož. dantejevsko, mest. pri dantejevski, Status: Predlog or. z dantejevsko; Pravopisna kategorija: dvojina: im. dantejevski, rod. Pridevniki (povezani s dantejevskih, daj. dantejevskima, tož. dantejevski, pripadniki in pripadnicami nazorskih, političnih, mest. pri dantejevskih, or. z dantejevskima; množina: vojaških skupin) im. dantejevske, rod. dantejevskih, daj. dantejevskim, tož. dantejevske, mest. pri dantejevskih, or. z Dantejev -a -o [dánteje, ž. dántejeva, s. dántejevo] dantejevskimi prid. srednji: ednina: im. dantejevsko, rod. dantejevskega, Nedavno je bral Dantejevo »Božansko komedijo« daj. dantejevskemu, tož. dantejevsko, mest. pri (< Dante) dantejevskem, or. z dantejevskim; dvojina: im. {O} moški: dantejevski, rod. dantejevskih, daj. dantejevskima, ednina: im. Dantejev, rod. Dantejevega, tož. dantejevski, mest. pri dantejevskih, or. z daj. Dantejevemu, tož. Dantejev (živostno Dantejevega), dantejevskima; mest. pri Dantejevem, or. z Dantejevim; množina: im. dantejevska, rod. dantejevskih, daj. dantejevskim, tož. dantejevska, mest. dvojina: im. Dantejeva, rod. Dantejevih, daj. Dantejevima, tož. Dantejeva, mest. pri Dantejevih, pri dantejevskih, or. z dantejevskimi or. z Dantejevima; množina: im. Dantejevi, rod. Status: Predlog Dantejevih, daj. Dantejevim, tož. Dantejeve, mest. pri Pravopisna kategorija: Pridevniki (povezani s Dantejevih, or. z Dantejevimi pripadniki in pripadnicami nazorskih, političnih, vojaških skupin) 51 v Dečnem Selu; kot prilastek, v imenovalniku Prihajam iz da Todijev ~ -a ~ -o [da tódije, ž. da tódijeva, s. majhne vasi Dečno Selo blizu Brežic da tódijevo] prid. Kje? v Dečnem Selu da Todijeve hvalnice Od kod? iz Dečnega Sela (< da Todi) Kam? v Dečno Selo {O} moški: ednina: im. da Todijev, rod. da {B} Dečnoselec, Dečnoselka; Dečnoselčev, Todijevega, daj. da Todijevemu, tož. da Todijev Dečnoselkin; dečnoselski (živostno da Todijevega), mest. pri da Todijevem, {O} ednina: im. Dečno Selo, rod. Dečnega Sela, daj. or. z da Todijevim; dvojina: im. da Todijeva, rod. da Dečnemu Selu, tož. Dečno Selo, mest. pri Dečnem Todijevih, daj. da Todijevima, tož. da Todijeva, mest. pri da Todijevih, Selu, or. z Dečnim Selom or. z da Todijevima; množina: im. da Todijevi, rod. da Todijevih, daj. da Todijevim, tož. da Status: Predlog Todijeve, Pravopisna kategorija: Imena krajev mest. pri da Todijevih, or. z da Todijevimi ženski: ednina: im. da Todijeva, rod. da Todijeve, daj. da Todijevi, tož. da Todijevo, mest. pri da Todijevi, Deklaracija o neodvisnosti ZDA -e ~ ~ ~ or. z da Todijevo; dvojina: im. da Todijevi, rod. da [deklarácija o nèodvísnosti zédẹá in deklarácija o Todijevih, daj. da Todijevima, tož. da Todijevi, mest. nèodvísnosti zẹdẹá in deklarácija o nèodvísnosti pri da Todijevih, or. z da Todijevima; množina: im. da zdəá in deklarácija o nèodvísnosti zədəá] ž; stvarno Todijeve, rod. da Todijevih, daj. da Todijevim, tož. da ime Todijeve, mest. pri da Todijevih, or. z da Todijevimi |ustanovni dokument Združenih držav Amerike|: srednji: ednina: im. da Todijevo, rod. da Todijevega, podpis Deklaracije o neodvisnosti ZDA; V daj. da Todijevemu, tož. da Todijevo, mest. pri da Philadelphii so leta 1776 razglasili Deklaracijo Todijevem, or. z da Todijevim; dvojina: im. da o neodvisnosti ZDA; ◎ angl. The unanimous Todijevi, rod. da Todijevih, daj. da Todijevima, tož. da Declaration of the thirteen united States of America Todijevi, mest. pri da Todijevih, or. z da Todijevima; {O} ednina: im. Deklaracija o neodvisnosti ZDA, rod. množina: im. da Todijeva, rod. da Todijevih, daj. da Deklaracije o neodvisnosti ZDA, daj. Deklaraciji o Todijevim, tož. da Todijeva, mest. pri da Todijevih, or. neodvisnosti ZDA, tož. Deklaracijo o neodvisnosti z da Todijevimi ZDA, mest. pri Deklaraciji o neodvisnosti ZDA, or. z Status: Predlog Deklaracijo o neodvisnosti ZDA Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz imen s Status: Predlog predimki) Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Dečkovo naselje -ega -a [déčkovo nasélje] s; del Castagnev ~ -a ~ -o in del Castagnov -a -o zemljepisno ime [del kastánje, ž. del kastánjeva, s. del kastánjevo] |del Celja|: stanovanjska soseska v Dečkovem prid. naselju; kot prilastek, v imenovalniku predsednik mestne del Castagnev/Castagnov portret umetnika četrti Dečkovo naselje Boccaccia; Del Castagneva/Castagnova »Zadnja Kje? v Dečkovem naselju večerja« je freska v firenški cerkvi Od kod? iz Dečkovega naselja (< del Castagno) Kam? v Dečkovo naselje {O} moški: ednina: im. del Castagnev in {O} del Castagnov, rod. del Castagnevega in del ednina: im. Dečkovo naselje, rod. Dečkovega naselja, daj. Dečkovemu naselju, tož. Dečkovo Castagnovega, daj. del Castagnevemu in del naselje, mest. pri Dečkovem naselju, or. z Dečkovim Castagnovemu, tož. del Castagnev in del Castagnov (živostno del Castagnevega in del Castagnovega), naseljem mest. pri del Castagnevem in pri del Castagnovem, Status: Predlog or. z del Castagnevim in z del Castagnovim; Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena dvojina: im. del Castagneva in del Castagnova, rod. del Castagnevih in del Castagnovih, daj. Dečno Selo -ega -a [déčno sêlo] s; zemljepisno ime del Castagnevima in del Castagnovima, tož. |kraj v občini Brežice|: krajani Dečnega Sela; rudnik del Castagneva in del Castagnova, mest. pri del 52 Castagnevih in pri del Castagnovih, or. z del slikanju serije »Slavni ljudje« sodeloval z Andreo/ Castagnevima in z del Castagnovima; množina: Andreom del Castagnem/Castagnom im. del Castagnevi in del Castagnovi, rod. del Castagnevih {B} del Castagnev in del Castagnov in del Castagnovih, daj. del Castagnevim {O} in del Castagnovim, tož. del Castagneve in del ednina: im. del Castagno, rod. del Castagna, Castagnove, daj. del Castagnu, tož. del Castagna, mest. pri del mest. pri del Castagnevih in pri del Castagnovih, Castagnu, or. z del Castagnem in z del Castagnom; or. z del Castagnevimi in z del dvojina: im. del Castagna, rod. del Castagnev in del Castagnovimi Castagnov, daj. del Castagnema in del Castagnoma, ženski: ednina: im. del Castagneva in del tož. del Castagna, mest. pri del Castagnih, or. z del Castagnova, rod. del Castagneve in del Castagnove, Castagnema in z del Castagnoma; množina: im. del daj. del Castagnevi in del Castagnovi, tož. del Castagni, rod. del Castagnev in del Castagnov, daj. del Castagnevo in del Castagnovo, mest. pri del Castagnem in del Castagnom, tož. del Castagne, mest. Castagnevi in pri del Castagnovi, or. z del Castagnevo pri del Castagnih, or. z del Castagni in z del Castagnovo; dvojina: im. del Castagnevi in del Castagnovi, rod. del Castagnevih Status: Predlog in del Castagnovih, daj. del Castagnevima in del Pravopisna kategorija: Italijanščina; Priimki s Castagnovima, tož. del Castagnevi in del Castagnovi, predimki mest. pri del Castagnevih in pri del Castagnovih, or. z del Castagnevima in z del Castagnovima; del Castagnov prid.; obširneje glej pri del množina: im. del Castagneve in del Castagnove, Castagnev rod. del Castagnevih in del Castagnovih, daj. del Castagnevim in del Castagnovim, tož. del Castagneve della Quercia in del Castagnove, mest. pri del Castagnevih in pri ~ -e tudi della Quercia ~ -a [dela del Castagnovih, or. z del Castagnevimi in z del kêrča, rod. dela kêrče, or. z dela kêrčo tudi dela kêrča, rod. dela kêrča, or. z dela kêrčem] m; ime Castagnovimi srednji: bitja, osebno ime ednina: im. del Castagnevo in del Castagnovo, rod. del Castagnevega in del |priimek|; |italijanski renesančni kipar|: Della Quercia Castagnovega, daj. del Castagnevemu in del je avtor vodnjaka v Sieni; Kiparja Jacopa della Castagnovemu, tož. del Castagnevo in del Quercio/Quercia uvrščajo med znanilce renesanse; Castagnovo, mest. pri del Castagnevem in pri Reliefe je izklesal della Quercia del Castagnovem, or. z del Castagnevim in z del {B} della Querciev Castagnovim; dvojina: im. del Castagnevi in del {O} ednina: im. della Quercia, rod. della Quercie in Castagnovi, rod. del Castagnevih in del Castagnovih, della Quercia, daj. della Quercii in della Querciu, daj. del Castagnevima in del Castagnovima, tož. tož. della Quercio in della Quercia, mest. pri della del Castagnevi in del Castagnovi, mest. pri del Quercii in pri della Querciu, or. z della Quercio in z Castagnevih in pri del Castagnovih, or. z del della Querciem; dvojina: im. della Quercii in della Castagnevima in z del Castagnovima; množina: Quercia, rod. della Quercij in della Querciev, daj. della im. del Castagneva in del Castagnova, rod. del Querciama in della Querciema, tož. della Quercii in Castagnevih in del Castagnovih, daj. del Castagnevim della Quercia, mest. pri della Querciah in pri della in del Castagnovim, tož. del Castagneva in del Querciih, or. z della Querciama in z della Querciema; Castagnova, mest. pri del Castagnevih in pri del množina: im. della Quercie in della Quercii, rod. della Castagnovih, or. z del Castagnevimi in z del Querci in della Querciev, daj. della Querciam in della Castagnovimi Querciem, tož. della Quercie in della Quercie, mest. Status: Predlog pri della Querciah in pri della Querciih, or. z della Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz imen s Querciami in z della Quercii predimki); Svojilni pridevniki (iz priimkov) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Italijanščina; Priimki s del Castagno ~ -a [del kastánjo, rod. del kastánja, predimki or. z del kastánjem] m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |italijanski slikar iz Firenc|: Del Castagno della Querciev -a -o [dela kêrče, ž. dela je naslikal »Zadnjo večerjo«; Pri njem se kaže vpliv kêrčeva, s. dela kêrčevo] prid. Donatella in del Castagna; Filippo Carducci je pri della Quercievi kipi; Della Querciev vodnjak v Sieni 53 je eno njegovih bolj znanih del Deželo Franca Jožefa (< della Quercia) Status: Predlog {O} moški: ednina: im. della Querciev, rod. della Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, Quercievega, daj. della Quercievemu, tož. della otočij Querciev (živostno della Quercievega), mest. pri della Quercievem, or. z della Quercievim; dvojina: dinarski -a -o [dínarski] prid. im. della Quercieva, rod. della Quercievih, daj. della Quercievima, dinarski kras; kraški pojavi v dinarskem svetu; tož. della Quercieva, mest. pri della Quercievih, or. z della Quercievima; množina: im. dinarska smer gubanja; prim. Dinarsko gorovje della Quercievi, rod. della Quercievih, daj. della {O} moški: ednina: im. dinarski, rod. dinarskega, daj. Quercievim, tož. della Quercieve, mest. pri della dinarskemu, tož. dinarski (živostno dinarskega), mest. Quercievih, pri dinarskem, or. z dinarskim; or. z della Quercievimi dvojina: im. dinarska, ženski: rod. dinarskih, daj. dinarskima, tož. dinarska, mest. pri ednina: im. della Quercieva, rod. della Quercieve, dinarskih, or. z dinarskima; daj. della Quercievi, tož. della Quercievo, množina: im. dinarski, rod. dinarskih, daj. dinarskim, tož. dinarske, mest. pri mest. pri della Quercievi, or. z della Quercievo; dvojina: im. della Quercievi, rod. della Quercievih, dinarskih, or. z dinarskimi daj. della Quercievima, tož. della Quercievi, mest. pri ženski: ednina: im. dinarska, rod. dinarske, daj. della Quercievih, or. z della Quercievima; množina: dinarski, tož. dinarsko, mest. pri dinarski, or. z im. della Quercieve, rod. della Quercievih, daj. della dinarsko; dvojina: im. dinarski, rod. dinarskih, daj. Quercievim, tož. della Quercieve, mest. pri della dinarskima, tož. dinarski, mest. pri dinarskih, or. z Quercievih, dinarskima; or. z della Quercievimi množina: im. dinarske, rod. dinarskih, srednji: daj. dinarskim, tož. dinarske, mest. pri dinarskih, or. z ednina: im. della Quercievo, rod. della Quercievega, daj. della Quercievemu, tož. della dinarskimi Quercievo, mest. pri della Quercievem, or. z della srednji: ednina: im. dinarsko, rod. dinarskega, daj. Quercievim; dvojina: im. della Quercievi, rod. dinarskemu, tož. dinarsko, mest. pri dinarskem, or. della Quercievih, daj. della Quercievima, tož. della z dinarskim; dvojina: im. dinarski, rod. dinarskih, Quercievi, mest. pri della Quercievih, or. z della daj. dinarskima, tož. dinarski, mest. pri dinarskih, or. Quercievima; množina: im. della Quercieva, rod. z dinarskima; množina: im. dinarska, rod. dinarskih, della Quercievih, daj. della Quercievim, tož. della daj. dinarskim, tož. dinarska, mest. pri dinarskih, or. z Quercieva, mest. pri della Quercievih, or. z della dinarskimi Quercievimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz nenaselbinskih/nekrajevnih imen) priimkov); Svojilni pridevniki (iz imen s predimki) Dinarsko gorovje -ega -a [dínarsko gorôje] s; Dežela Franca Jožefa -e ~ ~ [dežêla fránca zemljepisno ime jóžefa] ž; zemljepisno ime |gorovje na Balkanskem polotoku|: V Dinarskem |otočje v Arktičnem oceanu|: Leta 1873 sta avstrijska gorovju so bili risi do začetka 20. stoletja popolnoma raziskovalca odkrila otočje, ki sta ga po avstrijskem iztrebljeni; prehod med Dinarskim gorovjem in cesarju poimenovala Dežela Franca Jožefa; odprava Alpami; ◎ srb. Dinarske planine, hr. Dinarsko gorje, v/na Deželo Franca Jožefa; otok v/na Deželi Franca alb. Alpet Dinaride Jožefa; kot prilastek, navadno v imenovalniku Otok Ale-Kje? v Dinarskem gorovju ksandrina dežela je del otočja Dežela Franca Jožefa; Od kod? iz Dinarskega gorovja ◎ rus. Zemlja Franca-Iosifa; prim. Franc Jožef I. Kam? v Dinarsko gorovje Kje? v/na Deželi Franca Jožefa {B} dinarskogorski Od kod? iz/z Dežele Franca Jožefa {O} ednina: im. Dinarsko gorovje, rod. Dinarskega Kam? v/na Deželo Franca Jožefa gorovja, daj. Dinarskemu gorovju, tož. Dinarsko {O} ednina: im. Dežela Franca Jožefa, rod. Dežele gorovje, mest. pri Dinarskem gorovju, or. z Dinarskim Franca Jožefa, daj. Deželi Franca Jožefa, tož. Deželo gorovjem Franca Jožefa, mest. pri Deželi Franca Jožefa, or. z Status: Predlog 54 Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Kam? v Dolenjo Ravan {B} Dolenjeravanec in Ravanec, Dolenjeravanka Divje babe -ih bab [díje bábe, rod. díjih báp] ž in Ravanka; Dolenjeravančanov in Ravančanov, mn.; Dolenjeravančankin in Ravančankin; dolenjeravanski zemljepisno ime |arheološko najdišče|: raziskovanje Divjih bab; piščal in ravanski iz Divjih bab {O} ednina: im. Dolenja Ravan, rod. Dolenje Ravni, {O} daj. Dolenji Ravni, tož. Dolenjo Ravan, mest. pri množina: im. Divje babe, rod. Divjih bab, daj. Divjim babam, tož. Divje babe, mest. pri Divjih Dolenji Ravni, or. z Dolenjo Ravnjo babah, or. z Divjimi babami Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Dolenja Vas -e -i [dolénja vás, rod. dolénje vasí, Dobravska krnica -e -e [dobráska krníca] ž; or. z dolénjo vasjó] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Ribnica|: krajani Dolenje Vasi; šola v zemljepisno ime |ribnik ob reki Vipavi|: ribolov v Dobravski krnici; Dolenji Vasi prim. dobravski Kje? v Dolenji Vasi (< Dobrava) Od kod? iz Dolenje Vasi {B} dobravskokrniški Kam? v Dolenjo Vas {O} ednina: im. Dobravska krnica, rod. Dobravske {B} Dolenjevaščan, Dolenjevaščanka; krnice, daj. Dobravski krnici, tož. Dobravsko krnico, Dolenjevaščanov, Dolenjevaščankin; dolenjevaški mest. pri Dobravski krnici, or. z Dobravsko krnico {O} ednina: im. Dolenja Vas, rod. Dolenje Vasi, daj. Status: Predlog Dolenji Vasi, tož. Dolenjo Vas, mest. pri Dolenji Vasi, Pravopisna kategorija: Imena voda or. z Dolenjo Vasjo Status: Predlog Dobro Polje -ega -a [dôbro pólje] Pravopisna kategorija: Imena krajev s; zemljepisno ime |kraj v občini Radovljica|: krajani Dobrega Polja; avtobusna postaja na/v Dobrem Polju Dolenje Gradišče -ega -a [dolénje gradíšče] s; Kje? na Dobrem Polju in v Dobrem Polju zemljepisno ime |kraj v občini Dolenjske Toplice|: prebivalci Od kod? z Dobrega Polja in iz Dobrega Polja Dolenjega Gradišča; Nekdaj je bila na/v Dolenjem Kam? na Dobro Polje in v Dobro Polje Gradišču pomembna in zelo razvita konjereja {B} Dobropoljčan, Dobropoljčanka; Kje? na Dolenjem Gradišču in v Dolenjem Gradišču Dobropoljčanov, Dobropoljčankin; dobropoljski Od kod? z Dolenjega Gradišča in iz Dolenjega {O} ednina: im. Dobro Polje, rod. Dobrega Polja, daj. Dobremu Polju, tož. Dobre Polje, mest. pri Dobrem Gradišča Polju, or. z Dobrim Poljem Kam? na Dolenje Gradišče in v Dolenje Gradišče {B} Dolenjegradiščan in Gradiščan, Status: Predlog Dolenjegradiščanka in Gradiščanka; Pravopisna kategorija: Imena krajev Dolenjegradiščanov in Gradiščanov, Dolenjegradiščankin in Gradiščankin; Dolenja Ravan -e -vni [dolénja raván, rod. dolénje dolenjegradiški in gradiški raní, or. z dolénjo ranjó] ž; zemljepisno ime {O} ednina: im. Dolenje Gradišče, rod. Dolenjega |kraj v občini Gorenja Vas – Poljane|: krajani Gradišča, daj. Dolenjemu Gradišču, tož. Dolenje Dolenje Ravni; Iz Dolenje Ravni se razprostira lep Gradišče, mest. pri Dolenjem Gradišču, or. z Dolenjim pogled na Blegoš; kot prilastek, v imenovalniku prenova Gradiščem ceste skozi naselje Dolenja Ravan Status: Predlog Kje? v Dolenji Ravni Pravopisna kategorija: Imena krajev Od kod? iz Dolenje Ravni 55 Dolenje Medvedje Selo -ega -ega -a [dolénje Kje? na Dolenjih Poljanah medvédje sêlo] s; zemljepisno ime Od kod? z Dolenjih Poljan |kraj v občini Trebnje|: prebivalci Dolenjega Kam? na Dolenje Poljane Medvedjega Sela; Jutro v Dolenjem Medvedjem {B} Dolenjepoljanec in Poljanec, Dolenjepoljanka Selu je bilo zelo hladno in Poljanka; Dolenjepoljančev in Poljančev, Kje? v Dolenjem Medvedjem Selu Dolenjepoljankin in Poljankin; dolenjepoljanski in Od kod? iz Dolenjega Medvedjega Sela poljanski {O} Kam? v Dolenje Medvedje Selo množina: im. Dolenje Poljane, rod. Dolenjih {B} Dolenjemedvedjeseljan Poljan, in Medvedčan, daj. Dolenjim Poljanam, tož. Dolenje Poljane, Dolenjemedvedjeseljanka in Medvedčanka; mest. pri Dolenjih Poljanah, or. z Dolenjimi Poljanami Dolenjemedvedjeseljanov in Medvedčanov, Status: Predlog Dolenjemedvedjeseljankin in Medvedčankin; Pravopisna kategorija: Imena krajev dolenjemedvedjeselski in medvedjeselski {O} ednina: im. Dolenje Medvedje Selo, rod. Dolenje Selce -ih Selc [dolénje sêce] s mn.; Dolenjega Medvedjega Sela, daj. Dolenjemu Medvedjemu Selu, zemljepisno ime tož. Dolenje Medvedje Selo, |kraj v občini Trebnje|: krajani Dolenjih Selc; mest. pri Dolenjem Medvedjem Selu, or. z Dolenjim ekološko kmetovanje v Dolenjih Selcah; kot prilastek, Medvedjim Selom v imenovalniku Nad vasjo Dolenje Selce so razvaline Status: Predlog gradu/grada Kozjak Pravopisna kategorija: Imena krajev Kje? v Dolenjih Selcah Dolenje Mokro Polje Od kod? iz Dolenjih Selc -ega -ega -a [dolénje Kam? v Dolenje Selce môkro pólje] s; zemljepisno ime {B} Dolenjeselčan in Selčan, Dolenjeselčanka |kraj v občini Šentjernej|: krajani Dolenjega Mokrega in Selčanka; Dolenjselčanov in Selčanov, Polja; Na kosilu smo se ustavili na/v Dolenjem Dolenjselčankin in Selčankin; dolenjeselski in selški Mokrem Polju {O} množina: im. Dolenje Selce, rod. Dolenjih Selc, Kje? na Dolenjem Mokrem Polju in v Dolenjem daj. Dolenjim Selcam, tož. Dolenje Selce, mest. pri Mokrem Polju Dolenjih Selcah, or. z Dolenjimi Selcami Od kod? z Dolenjega Mokrega Polja in iz Dolenjega Status: Predlog Mokrega Polja Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? na Dolenje Mokro Polje in v Dolenje Mokro Polje Dolenji Lazi -ih -ov [dolénji lázi, {B} Dolenjemokropoljčan rod. dolénjih in Mokropoljčan, Dolenjemokropoljčanka in Mokropoljčanka; lázo] m mn.; zemljepisno ime Dolenjemokropoljčanov in Mokropoljčanov, |kraj v občini Ribnica|: prebivalci Dolenjih Lazov; Dolenjemokropoljčankin in Mokropoljčankin; Med počitnicami se je rad vračal v Dolenje Laze dolenjemokropoljski in mokropoljski Kje? v Dolenjih Lazih {O} ednina: im. Dolenje Mokro Polje, rod. Dolenjega Od kod? iz Dolenjih Lazov Mokrega Polja, daj. Dolenjemu Mokremu Polju, tož. Dolenje Mokro Polje, Kam? v Dolenje Laze mest. pri Dolenjem Mokrem {B} Dolenjelazenec in Lazenec in Lažanec, Polju, or. z Dolenjim Mokrim Poljem Dolenjelazenka in Lazenka in Lažanka; Status: Predlog Dolenjelazenčev in Lazenčev in Lažančev, Pravopisna kategorija: Imena krajev Dolenjelazenkin in Lazenkin in Lažankin; dolenjelaški in lazenski in laški Dolenje Poljane -ih -an [dolénje poljáne] ž mn.; {O} množina: im. Dolenji Lazi, rod. Dolenjih Lazov, zemljepisno ime daj. Dolenjim Lazom, tož. Dolenje Laze, mest. pri |kraj v občini Loška dolina|: prebivalci Dolenjih Dolenjih Lazih, or. z Dolenjimi Lazi Poljan; cerkev na Dolenjih Poljanah Status: Predlog 56 Pravopisna kategorija: Imena krajev Poljani, or. z Dolgo Poljano Status: Predlog Dolenji Potok -ega -a [dolénji pôtok, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev dolénjega potóka] m; zemljepisno ime |kraj v občini Kostel|: krajani Dolenjega Potoka; V Dolgi Laz -ega -a [dôgi làs, rod. dôgega láza] m; Dolenjem Potoku je zgradil majhno hidroelektrarno zemljepisno ime Kje? v Dolenjem Potoku |kraj v občini Tolmin|: krajani Dolgega Laza; V Od kod? iz Dolenjega Potoka Dolgem Lazu so našli ost rimskega kopja Kam? v Dolenji Potok Kje? v Dolgem Lazu {B} Dolenjepotočan, Dolenjepotočanka; Od kod? iz Dolgega Laza Dolenjepotočanov, Dolenjepotočankin; Kam? v Dolgi Laz dolenjepotoški {B} Dolgolažan, Dolgolažanka; Dolgolažanov, {O} ednina: im. Dolenji Potok, rod. Dolenjega Dolgolažankin; dolgolaški Potoka, daj. Dolenjemu Potoku, tož. Dolenji Potok, {O} ednina: im. Dolgi Laz, rod. Dolgega Laza, daj. mest. pri Dolenjem Potoku, or. z Dolenjim Potokom Dolgemu Lazu, tož. Dolgi Laz, mest. pri Dolgem Status: Predlog Lazu, or. z Dolgim Lazom Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Dolga Brda -e -e [dó̯ga brda] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Prevalje|: krajani Dolge Brde; mlin na Dolgovaške Gorice -ih -ic [dogováške goríce] ž Dolgi Brdi mn.; zemljepisno ime Kje? na Dolgi Brdi |kraj v občini Lendava|: prebivalci Dolgovaških Od kod? z Dolge Brde Goric; romsko naselje v Dolgovaških Goricah; ◎ Kam? na Dolgo Brdo madž. Hosszúfaluhegy {B} Dolgobrdčan, Dolgobrdčanka; Dolgobrdčanov, Kje? v Dolgovaških Goricah Dolgobrdčankin; dolgobrdski in dolgobrški Od kod? iz Dolgovaških Goric {O} ednina: im. Dolga Brda, rod. Dolge Brde, daj. Kam? v Dolgovaške Gorice Dolgi Brdi, tož. Dolgo Brdo, mest. pri Dolgi Brdi, or. z {B} Dolgovaškogoričan, Dolgovaškogoričanka; Dolgo Brdo Dolgovaškogoričanov, Dolgovaškogoričankin; Status: Predlog dolgovaškogoriški Pravopisna kategorija: Imena krajev {O} množina: im. Dolgovaške Gorice, rod. Dolgovaških Goric, daj. Dolgovaškim Goricam, tož. Dolga Poljana -e -e [dóga poljána] ž; zemljepisno Dolgovaške Gorice, mest. pri Dolgovaških Goricah, ime or. z Dolgovaškimi Goricami |kraj v občini Ajdovščina|: prebivalci Dolge Poljane; Status: Predlog ureditev vaškega jedra v Dolgi Poljani; kot prilastek, Pravopisna kategorija: Imena krajev v imenovalniku Požar se je širil proti naselju Dolga Poljana Dolnja Lužica -e -e [dólnja lúžica] ž; zemljepisno Kje? v Dolgi Poljani ime Od kod? iz Dolge Poljane |pokrajina v Nemčiji|: manjšina iz Dolnje Lužice; Lužica se deli na Gornjo in Dolnjo Lužico, vendar Kam? v Dolgo Poljano {B} Dolgopoljanec le geografsko, kulturno in jezikovno, ne pa politično in Dolgopoljec, Dolgopoljanka ali upravno; V obdobju preseljevanja ljudstev so in Dolgopoljka; Dolgopoljančev in Dolgopoljčev, Dolgopoljankin se v Dolnji Lužici naselili Lužiški Srbi; ◎ dolnjeluž. in Dolgopoljkin; dolgopoljanski in Dolna/ Dołojcna Łužica, nem. Niederlausitz; prim. dolgopoljski Spodnja Lužica {O} ednina: im. Dolga Poljana, rod. Dolge Poljane, daj. Dolgi Poljani, tož. Dolgo Poljano, mest. pri Dolgi Kje? v Dolnji Lužici 57 Od kod? iz Dolnje Lužice dolnjelužiške, rod. dolnjelužiških, daj. dolnjelužiškim, Kam? v Dolnjo Lužico tož. dolnjelužiške, mest. pri dolnjelužiških, or. z {B} Dolnjelužičan, Dolnjelužičanka; dolnjelužiškimi Dolnjelužičanov, Dolnjelužičankin; dolnjelužiški srednji: ednina: im. dolnjelužiško, rod. {O} dolnjelužiškega, daj. dolnjelužiškemu, tož. ednina: im. Dolnja Lužica, rod. Dolnje Lužice, daj. Dolnji Lužici, tož. Dolnjo Lužico, mest. pri Dolnji dolnjelužiško, mest. pri dolnjelužiškem, or. z dolnjelužiškim; Lužici, dvojina: im. dolnjelužiški, rod. or. z Dolnjo Lužico dolnjelužiških, daj. dolnjelužiškima, tož. dolnjelužiški, Status: Predlog mest. pri dolnjelužiških, or. z dolnjelužiškima; Pravopisna kategorija: Imena pokrajin množina: im. dolnjelužiška, rod. dolnjelužiških, daj. dolnjelužiškim, tož. dolnjelužiška, mest. pri Dolnja Težka Voda -e -e -e [dólnja têška vôda] dolnjelužiških, or. z dolnjelužiškimi ž; zemljepisno ime Status: Predlog |kraj v občini Novo Mesto|: krajani Dolnje Težke Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Vode; Pod vaško lipo na Dolnji Težki Vodi so se naselbinskih/krajevnih imen) nekoč zbirali vaščani Kje? na Dolnji Težki Vodi Dolnji Križ -ega -a [dólnji kríš, rod. dólnjega Od kod? z Dolnje Težke Vode kríža, or. z dólnjim krížem] m; zemljepisno ime Kam? na Dolnjo Težko Vodo |kraj v občini Žužemberk|: prebivalci Dolnjega {B} Dolnjetežkovodčan in Težkovljan, Križa; zidanice na/v Dolnjem Križu Dolnjetežkovodčanka in Težkovljanka; Kje? na Dolnjem Križu in v Dolnjem Križu Dolnjetežkovodčanov in Težkovljanov, Od kod? z Dolnjega Križa in iz Dolnjega Križa Dolnjetežkovodčankin in Težkovljankin; Kam? na Dolnji Križ in v Dolnji Križ dolnjetežkovodski in težkovljanski in težkovski {B} Dolnjekrižan in Križan, Dolnjekrižanka {O} ednina: im. Dolnja Težka Voda, rod. Dolnje in Križanka; Dolnjekrižanov in Križanov, Težke Vode, daj. Dolnji Težki Vodi, tož. Dolnjo Težko Vodo, mest. pri Dolnji Težki Vodi, or. z Dolnjo Dolnjekrižankin in Križankin; dolnjekriški in kriški {O} Težko Vodo ednina: im. Dolnji Križ, rod. Dolnjega Križa, daj. Dolnjemu Križu, tož. Dolnji Križ, mest. pri Dolnjem Status: Predlog Križu, or. z Dolnjim Križem Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev dolnjelužiški -a -o [dólnjelúžiški] prid. dolnjelužiška srbščina; prim. spodnjelužiški Donavsko-črnomorski prekop -ega -a (< Dolnja Lužica) [dónasko-čərnomôrski prekòp, rod. dónasko-čər- {O} moški: ednina: im. dolnjelužiški, rod. nomôrskega prekópa] m; zemljepisno ime dolnjelužiškega, daj. dolnjelužiškemu, tož. |prekop med Donavo in Črnim morjem|: plovba dolnjelužiški (živostno dolnjelužiškega), skozi Donavsko-črnomorski prekop; ladijski promet mest. pri dolnjelužiškem, or. z dolnjelužiškim; v Donavsko-črnomorskem prekopu; ◎ romun. dvojina: im. dolnjelužiška, rod. dolnjelužiških, Canalul Dunăre–Marea Neagră daj. dolnjelužiškima, tož. dolnjelužiška, mest. pri dolnjelužiških, or. z dolnjelužiškima; množina: im. Kje? v Donavsko-črnomorskem prekopu dolnjelužiški, rod. dolnjelužiških, daj. dolnjelužiškim, Od kod? iz Donavsko-črnomorskega prekopa tož. dolnjelužiške, mest. pri dolnjelužiških, or. z Kam? v Donavsko-črnomorski prekop dolnjelužiškimi {O} ednina: im. Donavsko-črnomorski prekop, rod. ženski: ednina: im. dolnjelužiška, rod. dolnjelužiške, Donavsko-črnomorskega prekopa, daj. Donavsko-daj. dolnjelužiški, tož. dolnjelužiško, mest. pri črnomorskemu prekopu, tož. Donavsko-črnomorski dolnjelužiški, or. z dolnjelužiško; dvojina: prekop, mest. pri Donavsko-črnomorskem prekopu, im. dolnjelužiški, rod. dolnjelužiških, daj. or. z Donavsko-črnomorskim prekopom dolnjelužiškima, tož. dolnjelužiški, mest. pri dolnjelužiških, Status: Predlog or. z dolnjelužiškima; množina: im. 58 Pravopisna kategorija: Imena voda pri dovških, or. z dovškima; množina: im. dovške, rod. dovških, daj. dovškim, tož. dovške, mest. pri dovških, Doneški bazen -ega -a [donéški bazén] m; or. z dovškimi zemljepisno ime srednji: ednina: im. dovško, rod. dovškega, daj. |regija v Ukrajini|: prebivalci Doneškega bazena; dovškemu, tož. dovško, mest. pri dovškem, or. z rudniki v Doneškem bazenu; ◎ ukr. Donetskyy dovškim; dvojina: im. dovški, rod. dovških, daj. dovškima, tož. dovški, mest. pri dovških, or. z baseyn, rus. Doneckij bassejn; prim. doneški dovškima; množina: im. dovška, rod. dovških, daj. (< Donec) dovškim, tož. dovška, mest. pri dovških, or. z dovškimi Kje? v Doneškem bazenu Status: Predlog Od kod? iz Doneškega bazena Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Kam? v Doneški bazen naselbinskih/krajevnih imen) {B} doneškobazenski {O} ednina: im. Doneški bazen, rod. Doneškega dravski -a -o [dráski] prid. bazena, daj. Doneškemu bazenu, tož. Doneški bazen, dravski splavar; dravske hidroelektrarne; Na mest. pri Doneškem bazenu, or. z Doneškim bazenom dravskem obrežju vsako leto poteka Festival Lent; Status: Predlog prim. Dravske elektrarne Maribor, Dravska Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena banovina, Dravska dolina, Dravsko polje (< Drava) Dovje -ega [dôje, rod. dôjega, or. z dôjim] s; {O} moški: ednina: im. dravski, rod. dravskega, daj. zemljepisno ime dravskemu, tož. dravski (živostno dravskega), mest. |kraj v občini Kranjska Gora|: etnološka dediščina pri dravskem, or. z dravskim; dvojina: im. dravska, Dovjega; domačini z Dovjega; Jakob Aljaž je bil rod. dravskih, daj. dravskima, tož. dravska, mest. pri dravskih, or. z dravskima; župnik na Dovjem množina: im. dravski, rod. dravskih, daj. dravskim, tož. dravske, mest. pri Kje? na Dovjem dravskih, or. z dravskimi Od kod? z Dovjega ženski: ednina: im. dravska, rod. dravske, daj. dravski, Kam? na Dovje tož. dravsko, mest. pri dravski, or. z dravsko; dvojina: {B} Dovžan, Dovžanka; Dovžanov, Dovžankin; im. dravski, rod. dravskih, daj. dravskima, tož. dravski, dovški mest. pri dravskih, or. z dravskima; množina: im. {O} dravske, rod. dravskih, daj. dravskim, tož. dravske, ednina: im. Dovje, rod. Dovjega, daj. Dovjemu, tož. Dovje, mest. pri Dovjem, or. z Dovjim mest. pri dravskih, or. z dravskimi srednji: ednina: im. dravsko, rod. dravskega, daj. Status: Predlog dravskemu, tož. dravsko, mest. pri dravskem, or. Pravopisna kategorija: Imena krajev z dravskim; dvojina: im. dravski, rod. dravskih, daj. dravskima, tož. dravski, mest. pri dravskih, or. dovški -a -o [dôški] prid. z dravskima; množina: im. dravska, rod. dravskih, glasbena dela dovškega župnika; Jakob Aljaž je od daj. dravskim, tož. dravska, mest. pri dravskih, or. z dovške občine odkupil vrh Triglava; Zgodovina dravskimi dovškega gasilskega društva sega v leto 1889 Status: Predlog (< Dovje) Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen voda) {O} moški: ednina: im. dovški, rod. dovškega, daj. dovškemu, tož. dovški (živostno dovškega), mest. pri Dravski Dvor -ega -a [dráski dvór] m; zemljepisno dovškem, or. z dovškim; dvojina: im. dovška, rod. dovških, ime daj. dovškima, tož. dovška, mest. pri dovških, |kraj v občini Miklavž na Dravskem polju|: krajani or. z dovškima; množina: im. dovški, rod. dovških, daj. Dravskega Dvora; Na/v Dravskem Dvoru so se v dovškim, tož. dovške, mest. pri dovških, or. z dovškimi ženski: preteklosti ukvarjali predvsem z vzrejo konj ednina: im. dovška, rod. dovške, daj. dovški, tož. dovško, mest. pri dovški, or. z dovško; dvojina: im. Kje? na Dravskem Dvoru in v Dravskem Dvoru dovški, rod. dovških, daj. dovškima, tož. dovški, mest. Od kod? z Dravskega Dvora in iz Dravskega Dvora 59 Kam? na Dravski Dvor in v Dravski Dvor Kam? na Drenov Grič {B} Dravskodvorčan, Dravskodvorčanka; {B} Drenovogričan in Drenovčan in Drenovec, Dravskodvorčanov, Dravskodvorčankin; Drenovogričanka in Drenovčanka in Drenovka; dravskodvorski Drenovogričanov in Drenovčanov in Drenovčev, {O} ednina: im. Dravski Dvor, rod. Dravskega Dvora, Drenovogričankin in Drenovčankin in Drenovkin; daj. Dravskemu Dvoru, tož. Dravski Dvor, mest. pri drenovogriški in drenovski Dravskem Dvoru, or. z Dravskim Dvorom {O} ednina: im. Drenov Grič, rod. Drenovega Griča, Status: Predlog daj. Drenovemu Griču, tož. Drenov Grič, mest. pri Pravopisna kategorija: Imena krajev Drenovem Griču, or. z Drenovim Gričem Status: Predlog Dravsko polje -ega -a [drásko pólje] s; Pravopisna kategorija: Imena krajev zemljepisno ime |ravnina ob reki Dravi na Štajerskem|: pustne maske Drensko Rebro -ega -a [drénsko rêbro] s; z Dravskega polja; griči nad Dravskim poljem zemljepisno ime |kraj v občini Kozje|: prebivalci Drenskega Rebra; Kje? na Dravskem polju Peljali smo se na/v Drensko Rebro Od kod? z Dravskega polja Kje? na Drenskem Rebru in v Drenskem Rebru Kam? na Dravsko polje {O} ednina: im. Dravsko polje, rod. Dravskega polja, Od kod? z Drenskega Rebra in iz Drenskega Rebra daj. Dravskemu polju, tož. Dravsko polje, mest. pri Kam? na Drensko Rebro in v Drensko Rebro Dravskem polju, or. z Dravskim poljem {B} Drenskorebrčan in Drenčan, Drenskorebrčanka Status: Predlog in Drenčanka; Drenskorebrčanov in Drenčanov, Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Drenskorebrčankin in Drenčankin; drenskorebrski in drenski Draždani {O} -ov [draždáni, ednina: im. Drensko Rebro, rod. Drenskega rod. draždáno] m mn.; Rebra, daj. Drenskemu Rebru, tož. Drensko Rebro, zemljepisno ime |zgodovinsko ime za Dresden|: Obiskal je kralja v mest. pri Drenskem Rebru, or. z Drenskim Rebrom Status: Predlog Draždanih; gl. Dresden Pravopisna kategorija: Imena krajev Kje? v Draždanih Od kod? iz Draždanov Dresden -dna [drézdən, rod. drézdna] m; zemljepisno Kam? v Draždane ime {B} Draždanec, Draždanka; Draždančanov, |kraj v Nemčiji|: Udeležil se je šahovske olimpijade Draždančankin; draždanski v Dresdnu {O} množina: im. Draždani, rod. Draždanov, daj. bombardiranje Dresdna |zgodovinski dogodek|: Draždanom, tož. Draždane, mest. pri Draždanih, or. z Churchillu so še po vojni očitali bombardiranje Draždani Dresdna sredi februarja 1945 Status: Predlog Kje? v Dresdnu Pravopisna kategorija: Imena krajev Od kod? iz Dresdna Drenov Grič -ega -a [dréno gríč, Kam? v Dresden rod. drénovega {B} Dresdenčan, Dresdenčanka; Dresdenčanov, gríča, or. z drénovim gríčem] m; zemljepisno ime Dresdenčankin; dresdenski |kraj v občini Vrhnika|: razstava ročnih del {O} krajanov Drenovega Griča; stanovanjska soseska na ednina: im. Dresden, rod. Dresdna, daj. Dresdnu, Drenovem Griču; kot prilastek, v imenovalniku hiše v tož. Dresden, mest. pri Dresdnu, or. z Dresdnom naselju Drenov Grič Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev; Poimenovanja Kje? na Drenovem Griču zgodovinskih dogodkov Od kod? z Drenovega Griča 60 Dresdenska filharmonija -e -e [drézdənska filharmoníja] ž; stvarno ime Dresdenski kodeks -ega -a [drézdənski kódeks] |simfonični orkester|: V Cankarjevem domu je m; stvarno ime nastopila Dresdenska filharmonija; gostovanje |rokopisna knjiga Majev|: Stranice Dresdenskega Dresdenske filharmonije; ◎ nem. Dresdner kodeksa so narejene iz lubja; astronomske tabele v Philharmonie; prim. dresdenski Dresdenskem kodeksu; ◎ nem. Dresdner Kodex, lat. (< Dresden) Codex Dresdensis; prim. dresdenski {O} ednina: im. Dresdenska filharmonija, (< Dresden) rod. Dresdenske filharmonije, daj. Dresdenski {O} ednina: im. Dresdenski kodeks, rod. filharmoniji, tož. Dresdensko filharmonijo, mest. Dresdenskega kodeksa, daj. Dresdenskemu kodeksu, pri Dresdenski filharmoniji, or. z Dresdensko tož. Dresdenski kodeks, mest. pri Dresdenskem filharmonijo kodeksu, or. z Dresdenskim kodeksom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena dresdenski -a -o [drézdənski] prid. Dresdenski križev zbor -ega -ega -a orkester dresdenskih filharmonikov; dresdenska [drézdənski kríže zbòr, rod. drézdənskega kríževega opera zbôra] m; stvarno ime dresdenski božični kolač |sladica|: recept za dresdenski |pevski zbor|: nastop Dresdenskega križevega zbora; božični kolač; prim. Dresdenski kodeks, ◎ nem. Dresdner Kreuzchor; prim. dresdenski Dresdenski križev zbor, Dresdenski (< Dresden) triptih, Dresdenska filharmonija {O} ednina: im. Dresdenski križev zbor, rod. (< Dresden) Dresdenskega križevega zbora, daj. Dresdenskemu {O} moški: ednina: im. dresdenski, rod. križevemu zboru, tož. Dresdenski križev zbor, mest. dresdenskega, daj. dresdenskemu, tož. dresdenski pri Dresdenskem križevem zboru, or. z Dresdenskim (živostno dresdenskega), mest. pri dresdenskem, križevim zborom or. z dresdenskim; dvojina: im. dresdenska, rod. Status: Predlog dresdenskih, daj. dresdenskima, tož. dresdenska, mest. Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena pri dresdenskih, or. z dresdenskima; množina: im. dresdenski, rod. dresdenskih, daj. dresdenskim, tož. Dresdenski triptih -ega -a [drézdənski tríptih] dresdenske, m; mest. pri dresdenskih, or. z dresdenskimi ženski: ednina: im. dresdenska, rod. dresdenske, daj. stvarno ime dresdenski, tož. dresdensko, mest. pri dresdenski, |umetniško delo Jana van Eycka|: restavriranje or. z dresdensko; Dresdenskega triptiha; sveta/sv. Katarina na dvojina: im. dresdenski, rod. dresdenskih, daj. dresdenskima, tož. dresdenski, mest. Dresdenskem triptihu; ◎ niz. Dresdens reisaltaar; pri dresdenskih, or. z dresdenskima; množina: im. prim. dresdenski dresdenske, rod. dresdenskih, daj. dresdenskim, tož. (< Dresden) dresdenske, mest. pri dresdenskih, or. z dresdenskimi {O} ednina: im. Dresdenski triptih, rod. Dresdenskega srednji: ednina: im. dresdensko, rod. dresdenskega, triptiha, daj. Dresdenskemu triptihu, tož. Dresdenski daj. dresdenskemu, tož. dresdensko, mest. pri triptih, mest. pri Dresdenskem triptihu, or. z dresdenskem, or. z dresdenskim; dvojina: im. Dresdenskim triptihom dresdenski, rod. dresdenskih, daj. dresdenskima, tož. Status: Predlog dresdenski, mest. pri dresdenskih, or. z dresdenskima; Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena množina: im. dresdenska, rod. dresdenskih, daj. dresdenskim, tož. dresdenska, mest. pri dresdenskih, Dublinski grad -ega -u in -ega -a [dáblinski grát, or. z dresdenskimi rod. dáblinskega gradú in dáblinskega gráda] m; Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih zemljepisno ime naselbinskih/krajevnih imen); Poimenovanja |grad v Dublinu|: vrtovi Dublinskega gradu/grada; bolezni, iger, jedi sedež vlade na Dublinskem gradu; ◎ irs. Caisleán 61 Bhaile Átha Cliath; prim. dublinski ženska) (< Dublin) {O} ednina: im. Dublinski grad, rod. Dublinskega Evropska unija -e -e [erópska uníja] ž; stvarno gradu in Dublinskega grada, daj. Dublinskemu gradu, ime tož. Dublinski grad, mest. pri Dublinskem gradu, or. z |zveza držav|: V program so vključene države članice Dublinskim gradom Evropske unije; Med predsedovanjem Evropski Status: Predlog uniji je treba iskati ravnotežje med domačimi in Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb evropskimi nalogami; vstop Slovenije v Evropsko unijo Emiliin -a -o [emíljin] {O} prid. ednina: im. Evropska unija, rod. Evropske unije, daj. Evropski uniji, tož. Evropsko unijo, mest. pri Na Emiliino srečo so producenti iskali še eno igralko Evropski uniji, or. z Evropsko unijo (< Emilia) {O} moški: Status: Predlog ednina: im. Emiliin, rod. Emiliinega, daj. Emiliinemu, Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena tož. Emiliin (živostno Emiliinega), mest. pri Emiliinem, or. z Emiliinim; dvojina: im. Emiliina, rod. Emiliinih, daj. Emiliinima, tož. Emiliina, mest. pri Facebookov -a -o [fêjzbúko, ž. fêjzbúkova, s. Emiliinih, or. z Emiliinima; množina: im. Emiliini, fêjzbúkovo] prid. rod. Emiliinih, daj. Emiliinim, tož. Emiliine, mest. pri |nanašajoč se na podjetje|: Facebookove delnice; Emiliinih, or. z Emiliinimi |nanašajoč se na spletno družbeno omrežje|: Objavila ženski: ednina: im. Emiliina, rod. Emiliine, daj. je nov zapis na svojem Facebookovem profilu Emiliini, tož. Emiliino, mest. pri Emiliini, or. z (< Facebook) Emiliino; dvojina: im. Emiliini, rod. Emiliinih, daj. {O} moški: Emiliinima, ednina: im. Facebookov, rod. tož. Emiliini, mest. pri Emiliinih, or. z Facebookovega, daj. Facebookovemu, tož. Emiliinima; množina: im. Emiliine, rod. Emiliinih, Facebookov (živostno Facebookovega), mest. daj. Emiliinim, tož. Emiliine, mest. pri Emiliinih, or. z pri Facebookovem, or. s Facebookovim; Emiliinimi dvojina: im. Facebookova, rod. Facebookovih, srednji: ednina: im. Emiliino, rod. Emiliinega, daj. daj. Facebookovima, tož. Facebookova, mest. pri Emiliinemu, tož. Emiliino, mest. pri Emiliinem, or. Facebookovih, or. s Facebookovima; množina: im. z Emiliinim; dvojina: im. Emiliini, rod. Emiliinih, Facebookovi, rod. Facebookovih, daj. Facebookovim, daj. Emiliinima, tož. Emiliini, mest. pri Emiliinih, or. tož. Facebookove, mest. pri Facebookovih, or. s z Emiliinima; množina: im. Emiliina, rod. Emiliinih, Facebookovimi daj. Emiliinim, tož. Emiliina, mest. pri Emiliinih, or. z ženski: ednina: im. Facebookova, rod. Facebookove, Emiliinimi daj. Facebookovi, tož. Facebookovo, mest. pri Status: Predlog Facebookovi, or. s Facebookovo; dvojina: Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih im. Facebookovi, rod. Facebookovih, daj. ženskih imen) Facebookovima, tož. Facebookovi, mest. pri Facebookovih, or. s Facebookovima; množina: im. Emilija Facebookove, rod. Facebookovih, daj. Facebookovim, -e [emílija] ž; ime bitja, osebno ime tož. Facebookove, mest. pri Facebookovih, or. s |žensko ime|: Emilijina obleka je bila povsem Facebookovimi pomečkana srednji: ednina: im. Facebookovo, rod. {B} Emilijin Facebookovega, daj. Facebookovemu, tož. {O} ednina: im. Emilija, rod. Emilije, daj. Emiliji, tož. Facebookovo, mest. pri Facebookovem, or. s Emilijo, mest. pri Emiliji, or. z Emilijo; dvojina: im. Facebookovim; dvojina: im. Facebookovi, rod. Emiliji, rod. Emilij, daj. Emilijama, tož. Emiliji, mest. Facebookovih, daj. Facebookovima, tož. Facebookovi, pri Emilijah, or. z Emilijama; množina: im. Emilije, mest. pri Facebookovih, or. s Facebookovima; rod. Emilij, daj. Emilijam, tož. Emilije, mest. pri množina: im. Facebookova, rod. Facebookovih, Emilijah, or. z Emilijami daj. Facebookovim, tož. Facebookova, mest. pri Status: Predlog Facebookovih, or. s Facebookovimi Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, Status: Predlog 62 Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz stvarnih daj. Fallacijevemu, tož. Fallacijevo, mest. pri imen); Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) Fallacijevem, or. s Fallacijevim; dvojina: im. Fallacijevi, rod. Fallacijevih, daj. Fallacijevima, tož. Fallaci Fallacijevi, mest. pri Fallacijevih, or. s Fallacijevima; 1 -ja [faláči, rod. faláčija, or. s faláčijem] m; množina: im. Fallacijeva, rod. Fallacijevih, daj. ime bitja, osebno ime Fallacijevim, tož. Fallacijeva, mest. pri Fallacijevih, or. |priimek|: Od Fallacija so kupili časopisno hišo s Fallacijevimi {B} Fallacijev Status: Predlog {O} ednina: im. Fallaci, rod. Fallacija, daj. Fallaciju, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz tož. Fallacija, mest. pri Fallaciju, or. s Fallacijem; priimkov) dvojina: im. Fallacija, rod. Fallacijev, daj. Fallacijema, tož. Fallacija, mest. pri Fallacijih, or. s Fallacijema; množina: im. Fallaciji, rod. Fallacijev, daj. Fallacijem, FDV-jevski -a -o [fədəvjeski] prid. tož. Fallacije, mest. pri Fallacijih, or. s Fallaciji FDV-jevska diploma Status: Predlog (< FDV1, FDV2) Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); {O} moški: ednina: im. FDV-jevski, rod. FDV- Italijanščina jevskega, daj. FDV-jevskemu, tož. FDV-jevski (živostno FDV-jevskega), mest. pri FDV-jevskem, or. s FDV-jevskim; dvojina: im. FDV-jevska, rod. FDV- Fallaci2 -- [faláči] ž; ime bitja, osebno ime jevskih, daj. FDV-jevskima, tož. FDV-jevska, mest. |priimek|; |italijanska novinarka|: navadno ob ženskem pri FDV-jevskih, or. s FDV-jevskima; množina: im. imenu knjiga Oriane Fallaci FDV-jevski, rod. FDV-jevskih, daj. FDV-jevskim, {O} ednina: im. Fallaci, rod. Fallaci, daj. Fallaci, tož. tož. FDV-jevske, mest. pri FDV-jevskih, or. s FDV- Fallaci, mest. pri Fallaci, or. s Fallaci; dvojina: im. jevskimi Fallaci, rod. Fallaci, daj. Fallaci, tož. Fallaci, mest. pri ženski: ednina: im. FDV-jevska, rod. FDV-jevske, daj. Fallaci, or. s Fallaci; množina: im. Fallaci, rod. Fallaci, FDV-jevski, tož. FDV-jevsko, mest. pri FDV-jevski, daj. Fallaci, tož. Fallaci, mest. pri Fallaci, or. s Fallaci or. s FDV-jevsko; dvojina: im. FDV-jevski, rod. FDV- Status: Predlog jevskih, daj. FDV-jevskima, tož. FDV-jevski, mest. Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); pri FDV-jevskih, or. s FDV-jevskima; množina: im. Italijanščina FDV-jevske, rod. FDV-jevskih, daj. FDV-jevskim, tož. FDV-jevske, mest. pri FDV-jevskih, or. s FDV- Fallacijev -a -o [faláčije, ž. faláčijeva, jevskimi s. srednji: ednina: im. FDV-jevsko, rod. FDV-jevskega, faláčijevo] prid. daj. FDV-jevskemu, tož. FDV-jevsko, mest. pri Fallacijev posthumno objavljeni roman FDV-jevskem, or. s FDV-jevskim; dvojina: im. (< Fallaci1) FDV-jevski, rod. FDV-jevskih, daj. FDV-jevskima, {O} moški: ednina: im. Fallacijev, rod. tož. FDV-jevski, mest. pri FDV-jevskih, or. s FDV- Fallacijevega, daj. Fallacijevemu, tož. Fallacijev jevskima; množina: im. FDV-jevska, rod. FDV- (živostno Fallacijevega), mest. pri Fallacijevem, jevskih, daj. FDV-jevskim, tož. FDV-jevska, mest. pri or. s Fallacijevim; dvojina: im. Fallacijeva, rod. FDV-jevskih, or. s FDV-jevskimi Fallacijevih, daj. Fallacijevima, tož. Fallacijeva, mest. Status: Predlog pri Fallacijevih, or. s Fallacijevima; množina: im. Pravopisna kategorija: Tvorjenke iz kratic Fallacijevi, rod. Fallacijevih, daj. Fallacijevim, tož. Fallacijeve, mest. pri Fallacijevih, or. s Fallacijevimi Ferréjev ženski: -a -o [ferêje, ž. ferêjeva, s. ferêjevo] prid. ednina: im. Fallacijeva, rod. Fallacijeve, daj. Fallacijevi, Na Ferréjeve modne kolekcije so vplivala tudi tož. Fallacijevo, mest. pri Fallacijevi, potovanja in spoznavanje drugih kultur; ◎ citn. or. s Fallacijevo; dvojina: im. Fallacijevi, rod. Fallacijevih, daj. Fallacijevima, tož. Fallacijevi, mest. Ferréjev pri Fallacijevih, or. s Fallacijevima; množina: im. (< Ferré) Fallacijeve, rod. Fallacijevih, daj. Fallacijevim, tož. {O} moški: ednina: im. Ferréjev, rod. Ferréjevega, Fallacijeve, mest. pri Fallacijevih, or. s Fallacijevimi daj. Ferréjevemu, tož. Ferréjev (živostno Ferréjevega), srednji: ednina: im. Fallacijevo, rod. Fallacijevega, mest. pri Ferréjevem, or. s Ferréjevim; dvojina: im. 63 Ferréjeva, rod. Ferréjevih, daj. Ferréjevima, tož. daj. formama vivama, tož. formi vivi, mest. pri formah Ferréjeva, mest. pri Ferréjevih, or. s Ferréjevima; vivah, or. s formama vivama; množina: im. forme množina: im. Ferréjevi, rod. Ferréjevih, daj. vive, rod. form viv, daj. formam vivam, tož. forme Ferréjevim, tož. Ferréjeve, mest. pri Ferréjevih, or. s vive, mest. pri formah vivah, or. s formami vivami Ferréjevimi Status: Predlog ženski: ednina: im. Ferréjeva, rod. Ferréjeve, daj. Pravopisna kategorija: Prevzeta občna Ferréjevi, tož. Ferréjevo, mest. pri Ferréjevi, or. s poimenovanja; Enakozvočnice Ferréjevo; dvojina: im. Ferréjevi, rod. Ferréjevih, daj. Ferréjevima, tož. Ferréjevi, mest. pri Ferréjevih, or. s Ferréjevima; množina: im. Ferréjeve, rod. Ferréjevih, Forma viva -e -e [fórma víva] ž; stvarno ime daj. Ferréjevim, tož. Ferréjeve, mest. pri Ferréjevih, or. |razstava, zbirka umetniških del na prostem|: jeklene s Ferréjevimi skulpture ravenske Forme vive; obisk Forme vive srednji: v Seči; betonske skulpture mariborske Forme vive; ednina: im. Ferréjevo, rod. Ferréjevega, daj. Ferréjevemu, |simpozij|: Maribor je bil med letoma 1967 in 1986 tož. Ferréjevo, mest. pri Ferréjevem, or. s Ferréjevim; najmlajše od štirih delovišč slovite slovenske Forme dvojina: im. Ferréjevi, rod. Ferréjevih, vive; Leta 1961 so v Kostanjevici na Krki in Seči daj. Ferréjevima, tož. Ferréjevi, mest. pri Ferréjevih, or. s Ferréjevima; prvič organizirali Formo vivo; Na Formi vivi v Seči množina: im. Ferréjeva, rod. Ferréjevih, pri Portorožu so ustvarjali v kamnu; kot prilastek, v daj. Ferréjevim, tož. Ferréjeva, mest. pri Ferréjevih, or. imenovalniku Razstavo na prostem sestavljajo različne s Ferréjevimi skulpture umetnikov s kiparskega simpozija Forma Status: Predlog viva; V Kostanjevico na Krki so od leta 1961 Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz prihajali umetniki, ki so ustvarjali na simpoziju priimkov) Forma viva; prim. forma viva {O} ednina: im. Forma viva, rod. Forme vive, daj. Ferski otoki -ih -ov [fêrski otóki, rod. fêrskih Formi vivi, tož. Formo vivo, mest. pri Formi vivi, or. s otóko] m mn.; zemljepisno ime Formo vivo |dansko otočje v Atlantskem oceanu|: Okus morskih Status: Predlog alg s Ferskih otokov spominja na tartufe; Uradni Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena jezik na Ferskih otokih je ferščina; ◎ dan. Færøerne, fer. Føroyar Frankovska Jura -e -e [fránkoska júra] ž; Kje? na Ferskih otokih zemljepisno ime Od kod? s Ferskih otokov |hribovje v Nemčiji|: griči Frankovske Jure; plezanje Kam? na Ferske otoke v Frankovski Juri; ◎ nem. Fränkischer Jura, nem. {B} Ferec, Ferka; Ferčev, Ferkin; ferski tudi Fränkische Alb ferskootoški Kje? v Frankovski Juri {O} množina: im. Ferski otoki, rod. Ferskih otokov, Od kod? iz Frankovske Jure daj. Ferskim otokom, tož. Ferske otoke, mest. pri Kam? v Frankovsko Juro Ferskih otokih, or. s Ferskimi otoki {O} ednina: im. Frankovska Jura, rod. Frankovske Status: Predlog Jure, daj. Frankovski Juri, tož. Frankovsko Juro, mest. Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, pri Frankovski Juri, or. s Frankovsko Juro otočij Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij forma viva -e -e [fórma víva] ž |postavitev umetniških del na prostem|: skulpture frascatijski -a -o in frascatski -a -o [fraskátijski v formi vivi; V parku so vsako leto potekale študentske forme vive; kulturni pomen form viv; in fraskátski] prid. frascatijska/frascatska cerkev; prim. Frascatski prim. Forma viva {O} priročnik ednina: im. forma viva, rod. forme vive, daj. formi vivi, tož. formo vivo, mest. pri formi vivi, or. (< Frascati) s formo vivo; dvojina: im. formi vivi, rod. form viv, {O} moški: ednina: im. frascatijski in frascatski, rod. 64 frascatijskega in frascatskega, daj. frascatijskemu in {O} ednina: im. Frascatski priročnik, rod. frascatskemu, tož. frascatijski (živostno frascatijskega Frascatskega priročnika, daj. Frascatskemu in frascatski (živostno frascatskega), mest. pri priročniku, tož. Frascatski priročnik, mest. pri frascatijskem in pri frascatskem, or. s frascatijskim in Frascatskem priročniku, or. s Frascatskim s frascatskim; dvojina: im. frascatijska in frascatska, priročnikom; dvojina: im. Frascatska priročnika, rod. frascatijskih in frascatskih, daj. frascatijskima in rod. Frascatskih priročnikov, daj. Frascatskima frascatskima, tož. frascatijska in frascatska, mest. pri priročnikoma, tož. Frascatska priročnika, mest. frascatijskih in pri frascatskih, or. s frascatijskima in pri Frascatskih priročnikih, or. s Frascatskima s frascatskima; množina: im. frascatijski in frascatski, priročnikoma; množina: im. Frascatski priročniki, rod. frascatijskih in frascatskih, daj. frascatijskim in rod. Frascatskih priročnikov, daj. Frascatskim frascatskim, tož. frascatijske in frascatske, mest. pri priročnikom, tož. Frascatske priročnike, mest. pri frascatijskih in pri frascatskih, or. s frascatijskimi in s Frascatskih priročnikih, or. s Frascatskimi priročniki frascatskimi Status: Predlog ženski: ednina: im. frascatijska in frascatska, Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena rod. frascatijske in frascatske, daj. frascatijski in frascatski, tož. frascatijsko in frascatsko, mest. pri frascatijski in pri frascatski, or. s frascatijsko in s Gabriela -e [gabrijéla] ž; ime bitja, osebno ime frascatsko; dvojina: im. frascatijski in frascatski, |žensko ime|: S prijateljico Gabrielo sta se vpisali na rod. frascatijskih in frascatskih, daj. frascatijskima in študij arhitekture frascatskima, tož. frascatijski in frascatski, mest. pri {B} Gabrielin frascatijskih in pri frascatskih, or. s frascatijskima in s {O} ednina: im. Gabriela, rod. Gabriele, daj. Gabrieli, frascatskima; množina: im. frascatijske in frascatske, tož. Gabrielo, mest. pri Gabrieli, or. z Gabrielo; rod. frascatijskih in frascatskih, daj. frascatijskim in dvojina: im. Gabrieli, rod. Gabriel, daj. Gabrielama, frascatskim, tož. frascatijske in frascatske, mest. pri tož. Gabrieli, mest. pri Gabrielah, or. z Gabrielama; frascatijskih in pri frascatskih, or. s frascatijskimi in s množina: im. Gabriele, rod. Gabriel, daj. Gabrielam, frascatskimi tož. Gabriele, mest. pri Gabrielah, or. z Gabrielami srednji: ednina: im. frascatijsko in frascatsko, rod. frascatijskega Status: Predlog in frascatskega, daj. frascatijskemu in frascatskemu, Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, tož. frascatijsko in frascatsko, mest. pri frascatijskem ženska) in pri frascatskem, or. s frascatijskim in s frascatskim; dvojina: im. frascatijski in frascatski, rod. frascatijskih in frascatskih, daj. frascatijskima in Gabrielejev -a -o in Gabrielov -a -o [gabrijéle- frascatskima, tož. frascatijski in frascatski, mest. pri je, ž. gabrijélejeva, s. gabrijélejevo in gabrijélo, ž. frascatijskih in pri frascatskih, or. s frascatijskima in s gabrijélova, s. gabrijélovo] prid. frascatskima; množina: im. frascatijska in frascatska, Pri zaslišanju sta bila navzoča tudi Gabrielejeva/ rod. frascatijskih in frascatskih, daj. frascatijskim in Gabrielova odvetnika frascatskim, tož. frascatijska in frascatska, mest. pri frascatijskih in pri frascatskih, or. s frascatijskimi in s (< Gabriele1) {O} moški: frascatskimi ednina: im. Gabrielejev in Gabrielov, rod. Gabrielejevega in Gabrielovega, daj. Gabrielejevemu Status: Predlog in Gabrielovemu, tož. Gabrielejev in Gabrielov Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih (živostno Gabrielejevega in Gabrielovega), naselbinskih/krajevnih imen) mest. pri Gabrielejevem in pri Gabrielovem, or. z Gabrielejevim in z Gabrielovim; dvojina: im. frascatski prid.; obširneje glej pri frascatijski Gabrielejeva in Gabrielova, rod. Gabrielejevih in Gabrielovih, daj. Gabrielejevima in Gabrielovima, tož. Frascatski priročnik Gabrielejeva -ega -a [fraskátski in Gabrielova, mest. pri Gabrielejevih in pri Gabrielovih, or. z Gabrielejevima in z priróčnik in fraskátski prirôčnik] m; stvarno ime Gabrielovima; množina: im. Gabrielejevi in |metodološki dokument|: Metodologija spremljanja Gabrielovi, rod. Gabrielejevih in Gabrielovih, daj. raziskav in razvoja je popolnoma usklajena s Gabrielejevim in Gabrielovim, tož. Gabrielejeve in Frascatskim priročnikom; prim. frascatijski Gabrielove, mest. pri Gabrielejevih in pri Gabrielovih, (< Frascati) or. z Gabrielejevimi in z Gabrielovimi 65 ženski: ednina: im. Gabrielejeva in Gabrielova, Gabrielinemu, tož. Gabrielino, mest. pri Gabrielinem, rod. Gabrielejeve in Gabrielove, daj. Gabrielejevi in or. z Gabrielinim; dvojina: im. Gabrielini, rod. Gabrielovi, tož. Gabrielejevo in Gabrielovo, mest. pri Gabrielinih, daj. Gabrielinima, tož. Gabrielini, mest. Gabrielejevi in pri Gabrielovi, or. z Gabrielejevo in z pri Gabrielinih, or. z Gabrielinima; množina: im. Gabrielovo; dvojina: im. Gabrielejevi in Gabrielovi, Gabrielina, rod. Gabrielinih, daj. Gabrielinim, tož. rod. Gabrielejevih in Gabrielovih, daj. Gabrielejevima Gabrielina, mest. pri Gabrielinih, or. z Gabrielinimi in Gabrielovima, tož. Gabrielejevi in Gabrielovi, Status: Predlog mest. pri Gabrielejevih in pri Gabrielovih, or. z Gabrielejevima Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih in z Gabrielovima; množina: im. Gabrielejeve ženskih imen) in Gabrielove, rod. Gabrielejevih in Gabrielovih, daj. Gabrielejevim in Gabrielovim, tož. Gabrielejeve in Gabrielove, mest. pri Gabrielejevih Gabrielov prid.; obširneje glej pri Gabrielejev in pri Gabrielovih, or. z Gabrielejevimi in z Gabrielovimi Gabrijela -e [gabrijéla] ž; ime bitja, osebno ime srednji: ednina: im. Gabrielejevo in Gabrielovo, rod. |žensko ime|: Za razlago sem poprosil Gabrijelo Gabrielejevega in Gabrielovega, daj. Gabrielejevemu in Gabrielovemu, tož. Gabrielejevo in Gabrielovo, {B} Gabrijelin mest. pri Gabrielejevem in pri Gabrielovem, or. {O} ednina: im. Gabrijela, rod. Gabrijele, daj. z Gabrielejevim in z Gabrielovim; Gabrijeli, tož. Gabrijelo, mest. pri Gabrijeli, or. z dvojina: im. Gabrielejevi in Gabrielovi, rod. Gabrielejevih in Gabrijelo; dvojina: im. Gabrijeli, rod. Gabrijel, daj. Gabrielovih, daj. Gabrielejevima in Gabrielovima, Gabrijelama, tož. Gabrijeli, mest. pri Gabrijelah, or. tož. Gabrielejevi in Gabrielovi, mest. pri Gabrielejevih z Gabrijelama; množina: im. Gabrijele, rod. Gabrijel, in pri Gabrielovih, or. z Gabrielejevima in z daj. Gabrijelam, tož. Gabrijele, mest. pri Gabrijelah, or. Gabrielovima; množina: im. Gabrielejeva in z Gabrijelami Gabrielova, rod. Gabrielejevih in Gabrielovih, daj. Status: Predlog Gabrielejevim in Gabrielovim, tož. Gabrielejeva in Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, Gabrielova, mest. pri Gabrielejevih in pri Gabrielovih, ženska) or. z Gabrielejevimi in z Gabrielovimi Status: Predlog Galapaški hrbet -ega -bta [galapáški hrbət, rod. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih galapáškega hrpta] m; zemljepisno ime moških imen); Svojilni pridevniki (iz priimkov) |podmorski hrbet pri Galapaških otokih|: vulkanska aktivnost Galapaškega hrbta; ◎ angl. Galapagos Gabrielin -a -o [gabrijélin] prid. Ridge; prim. galapaški izid Gabrieline knjige {B} galapaškohrbtski (< Gabriele2, Gabriela) {O} ednina: im. Galapaški hrbet, rod. Galapaškega {O} moški: ednina: im. Gabrielin, rod. hrbta, daj. Galapaškemu hrbtu, tož. Galapaški hrbet, Gabrielinega, daj. Gabrielinemu, tož. Gabrielin mest. pri Galapaškem hrbtu, or. z Galapaškim hrbtom (živostno Gabrielinega), mest. pri Gabrielinem, Status: Predlog or. z Gabrielinim; dvojina: im. Gabrielina, rod. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Gabrielinih, daj. Gabrielinima, tož. Gabrielina, mest. pri Gabrielinih, or. z Gabrielinima; množina: im. Gabrielini, rod. Gabrielinih, daj. Gabrielinim, tož. galerija -a [galeríja] ž Gabrieline, |razstavni prostor ali stavba|: obisk umetnostne mest. pri Gabrielinih, or. z Gabrielinimi ženski: galerije; razstave v galeriji; prim. Galerija ednina: im. Gabrielina, rod. Gabrieline, daj. Gabrielini, tož. Gabrielino, mest. pri Gabrielini, or. z Equrna Gabrielino; dvojina: im. Gabrielini, rod. Gabrielinih, {O} ednina: im. galerija, rod. galerije, daj. galeriji, tož. daj. Gabrielinima, tož. Gabrielini, mest. pri Gabrielinih, galerijo, mest. pri galeriji, or. z galerijo; dvojina: im. or. z Gabrielinima; množina: im. Gabrieline, rod. galeriji, rod. galerij, daj. galerijama, tož. galeriji, mest. Gabrielinih, daj. Gabrielinim, tož. Gabrieline, mest. pri pri galerijah, or. z galerijama; množina: im. galerije, Gabrielinih, or. z Gabrielinimi rod. galerij, daj. galerijam, tož. galerije, mest. pri srednji: ednina: im. Gabrielino, rod. Gabrielinega, daj. galerijah, or. z galerijami 66 Status: Predlog Garibaldijevi, mest. pri Garibaldijevih, or. z Pravopisna kategorija: Občna jedra stalnih besednih Garibaldijevima; množina: im. Garibaldijeva, zvez z lastnimi imeni rod. Garibaldijevih, daj. Garibaldijevim, tož. Garibaldijeva, mest. pri Garibaldijevih, or. z Garibaldi -ja [garibáldi, rod. garibáldija, or. z ga- Garibaldijevimi ribáldijem] m; ime bitja, osebno ime Status: Predlog |priimek|; |italijanski revolucionar, politik in Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz vojskovodja|: oddaja o Garibaldiju; Italijanska priimkov) vojska je pod vodstvom Giuseppeja/Giuseppa Garibaldija zavzela Rim Gašperjev kostanj -ega -a [gášperje kôstanʼ, {B} Garibaldijev rod. gášperjevega kostánja, or. z gášperjevim {O} ednina: im. Garibaldi, rod. Garibaldija, daj. kostánjem] m; zemljepisno ime Garibaldiju, tož. Garibaldija, mest. pri Garibaldiju, |naravna znamenitost|: Najdebelejši kostanj v or. z Garibaldijem; dvojina: im. Garibaldija, rod. Sloveniji je Gašperjev kostanj; izlet h Gašperjevemu Garibaldijev, daj. Garibaldijema, tož. Garibaldija, kostanju mest. pri Garibaldijih, or. z Garibaldijema; množina: {O} ednina: im. Gašperjev kostanj, rod. Gašperjevega im. Garibaldiji, rod. Garibaldijev, daj. Garibaldijem, kostanja, daj. Gašperjevemu kostanju, tož. Gašperjev tož. Garibaldije, mest. pri Garibaldijih, or. z Garibaldiji kostanj, mest. pri Gašperjevem kostanju, or. z Status: Predlog Gašperjevim kostanjem Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Status: Predlog Italijanščina Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Garibaldijev -a -o [garibáldije, ž. garibáldijeva, Gherardi1 -ja [gerárdi, rod. gerárdija, or. z s. garibáldijevo] prid. gerárdijem] m; ime bitja, osebno ime Garibaldijev pohod na Sicilijo |priimek|: Poročila se je z Gherardijem (< Garibaldi) {B} Gherardijev {O} moški: ednina: im. Garibaldijev, rod. {O} ednina: im. Gherardi, rod. Gherardija, daj. Garibaldijevega, daj. Garibaldijevemu, tož. Gherardiju, tož. Gherardija, mest. pri Gherardiju, Garibaldijev (živostno Garibaldijevega), mest. or. z Gherardijem; dvojina: im. Gherardija, rod. pri Garibaldijevem, or. z Garibaldijevim; Gherardijev, daj. Gherardijema, tož. Gherardija, mest. dvojina: im. Garibaldijeva, rod. Garibaldijevih, pri Gherardijih, or. z Gherardijema; množina: im. daj. Garibaldijevima, tož. Garibaldijeva, mest. pri Gherardiji, rod. Gherardijev, daj. Gherardijem, tož. Garibaldijevih, or. z Garibaldijevima; množina: im. Gherardije, mest. pri Gherardijih, or. z Gherardiji Garibaldijevi, rod. Garibaldijevih, daj. Garibaldijevim, tož. Garibaldijeve, mest. pri Garibaldijevih, or. z Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Garibaldijevimi ženski: Italijanščina ednina: im. Garibaldijeva, rod. Garibaldijeve, daj. Garibaldijevi, tož. Garibaldijevo, mest. pri Garibaldijevi, or. z Garibaldijevo; dvojina: Gherardi2 -- [gerárdi] ž; ime bitja, osebno ime im. Garibaldijevi, rod. Garibaldijevih, daj. |priimek|: navadno ob ženskem imenu pogovor z Garibaldijevima, tož. Garibaldijevi, mest. pri novinarko Emanuelo Gherardi Garibaldijevih, or. z Garibaldijevima; množina: {O} ednina: im. Gherardi, rod. Gherardi, daj. Gherardi, im. Garibaldijeve, rod. Garibaldijevih, daj. tož. Gherardi, mest. pri Gherardi, or. z Gherardi; Garibaldijevim, tož. Garibaldijeve, mest. pri dvojina: im. Gherardi, rod. Gherardi, daj. Gherardi, Garibaldijevih, or. z Garibaldijevimi tož. Gherardi, mest. pri Gherardi, or. z Gherardi; srednji: ednina: im. Garibaldijevo, rod. množina: im. Gherardi, rod. Gherardi, daj. Gherardi, Garibaldijevega, daj. Garibaldijevemu, tož. tož. Gherardi, mest. pri Gherardi, or. z Gherardi Garibaldijevo, mest. pri Garibaldijevem, or. z Garibaldijevim; Status: Predlog dvojina: im. Garibaldijevi, rod. Garibaldijevih, daj. Garibaldijevima, tož. Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); 67 Italijanščina Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Italijanščina Gherardijev -a -o [gerárdije, ž. gerárdijeva, s. gerárdijevo] prid. Ghibertijev -a -o [gibêrtije, ž. gibêrtijeva, s. novica o Gherardijevem dosežku gibêrtijevo] prid. (< Gherardi Donatello je svojo ustvarjalno pot začel kot 1) {O} moški: ednina: im. Gherardijev, rod. Ghibertijev pomočnik Gherardijevega, daj. Gherardijevemu, tož. Gherardijev (< Ghiberti) (živostno Gherardijevega), mest. pri Gherardijevem, {O} moški: ednina: im. Ghibertijev, rod. or. z Gherardijevim; dvojina: im. Gherardijeva, rod. Ghibertijevega, daj. Ghibertijevemu, tož. Ghibertijev Gherardijevih, daj. Gherardijevima, tož. Gherardijeva, (živostno Ghibertijevega), mest. pri Ghibertijevem, mest. pri Gherardijevih, or. z Gherardijevima; or. z Ghibertijevim; dvojina: im. Ghibertijeva, rod. množina: im. Gherardijevi, rod. Gherardijevih, Ghibertijevih, daj. Ghibertijevima, tož. Ghibertijeva, daj. Gherardijevim, tož. Gherardijeve, mest. pri mest. pri Ghibertijevih, or. z Ghibertijevima; množina: Gherardijevih, or. z Gherardijevimi im. Ghibertijevi, rod. Ghibertijevih, daj. Ghibertijevim, ženski: ednina: im. Gherardijeva, rod. Gherardijeve, tož. Ghibertijeve, mest. pri Ghibertijevih, or. z daj. Gherardijevi, tož. Gherardijevo, mest. pri Ghibertijevimi Gherardijevi, or. z Gherardijevo; dvojina: im. ženski: ednina: im. Ghibertijeva, rod. Ghibertijeve, Gherardijevi, rod. Gherardijevih, daj. Gherardijevima, daj. Ghibertijevi, tož. Ghibertijevo, mest. pri tož. Gherardijevi, mest. pri Gherardijevih, or. z Ghibertijevi, or. z Ghibertijevo; dvojina: im. Gherardijevima; množina: im. Gherardijeve, rod. Ghibertijevi, rod. Ghibertijevih, daj. Ghibertijevima, Gherardijevih, daj. Gherardijevim, tož. Gherardijeve, tož. Ghibertijevi, mest. pri Ghibertijevih, or. z mest. pri Gherardijevih, or. z Gherardijevimi Ghibertijevima; množina: im. Ghibertijeve, rod. srednji: ednina: im. Gherardijevo, rod. Ghibertijevih, daj. Ghibertijevim, tož. Ghibertijeve, Gherardijevega, daj. Gherardijevemu, tož. mest. pri Ghibertijevih, or. z Ghibertijevimi Gherardijevo, mest. pri Gherardijevem, or. z srednji: ednina: im. Ghibertijevo, rod. Ghibertijevega, Gherardijevim; dvojina: im. Gherardijevi, rod. daj. Ghibertijevemu, tož. Ghibertijevo, mest. pri Gherardijevih, daj. Gherardijevima, tož. Gherardijevi, Ghibertijevem, or. z Ghibertijevim; dvojina: im. mest. pri Gherardijevih, or. z Gherardijevima; Ghibertijevi, rod. Ghibertijevih, daj. Ghibertijevima, množina: im. Gherardijeva, rod. Gherardijevih, tož. Ghibertijevi, mest. pri Ghibertijevih, or. z daj. Gherardijevim, tož. Gherardijeva, mest. pri Ghibertijevima; množina: im. Ghibertijeva, rod. Gherardijevih, or. z Gherardijevimi Ghibertijevih, daj. Ghibertijevim, tož. Ghibertijeva, Status: Predlog mest. pri Ghibertijevih, or. z Ghibertijevimi Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Status: Predlog priimkov) Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Ghiberti -ja [gibêrti, rod. gibêrtija, or. z gibêrtijem] m; ime bitja, osebno ime Ghirlandaiev -a -o in Ghirlandaiov -a -o |priimek|; |italijanski umetnik|: restavrirana »Vrata [girlandáje, ž. girlandájeva, s. girlandájevo] prid. raja« Lorenza Ghibertija; Delal je z Ghibertijem in Michelangela so odkrili med učenci v Ghirlandaievi/ Donatellom Ghirlandaiovi delavnici {B} Ghibertijev (< Ghirlandaio) {O} ednina: im. Ghiberti, rod. Ghibertija, daj. {O} moški: ednina: im. Ghirlandaiev in Ghibertiju, tož. Ghibertija, mest. pri Ghibertiju, or. z Ghirlandaiov, rod. Ghirlandaievega in Ghibertijem; dvojina: im. Ghibertija, rod. Ghibertijev, Ghirlandaiovega, daj. Ghirlandaievemu in daj. Ghibertijema, tož. Ghibertija, mest. pri Ghibertijih, Ghirlandaiovemu, tož. Ghirlandaiev in Ghirlandaiov or. z Ghibertijema; množina: im. Ghibertiji, rod. (živostno Ghirlandaievega in Ghirlandaiovega), Ghibertijev, daj. Ghibertijem, tož. Ghibertije, mest. pri mest. pri Ghirlandaievem in pri Ghirlandaiovem, Ghibertijih, or. z Ghibertiji or. z Ghirlandaievim in z Ghirlandaiovim; Status: Predlog dvojina: im. Ghirlandaieva in Ghirlandaiova, 68 rod. Ghirlandaievih in Ghirlandaiovih, daj. {B} Ghirlandaiev in Ghirlandaiov Ghirlandaievima in Ghirlandaiovima, tož. {O} ednina: im. Ghirlandaio, rod. Ghirlandaia, daj. Ghirlandaieva in Ghirlandaiova, mest. pri Ghirlandaiu, tož. Ghirlandaia, mest. pri Ghirlandaiu, Ghirlandaievih in pri Ghirlandaiovih, or. z or. z Ghirlandaiem in z Ghirlandaiom; dvojina: im. Ghirlandaievima in z Ghirlandaiovima; množina: im. Ghirlandaia, rod. Ghirlandaiev in Ghirlandaiov, daj. Ghirlandaievi in Ghirlandaiovi, rod. Ghirlandaievih Ghirlandaiema in Ghirlandaioma, tož. Ghirlandaia, in Ghirlandaiovih, daj. Ghirlandaievim in mest. pri Ghirlandaiih, or. z Ghirlandaiema in z Ghirlandaiovim, tož. Ghirlandaieve in Ghirlandaiove, Ghirlandaioma; množina: im. Ghirlandaii, rod. mest. pri Ghirlandaievih in pri Ghirlandaiovih, or. z Ghirlandaiev in Ghirlandaiov, daj. Ghirlandaiem Ghirlandaievimi in z Ghirlandaiovimi in Ghirlandaiom, tož. Ghirlandaie, mest. pri ženski: ednina: im. Ghirlandaieva in Ghirlandaiova, Ghirlandaiih, or. z Ghirlandaii rod. Ghirlandaieve in Ghirlandaiove, daj. Status: Predlog Ghirlandaievi in Ghirlandaiovi, tož. Ghirlandaievo Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); in Ghirlandaiovo, mest. pri Ghirlandaievi in Italijanščina pri Ghirlandaiovi, or. z Ghirlandaievo in z Ghirlandaiovo; dvojina: im. Ghirlandaievi in Ghirlandaiovi, rod. Ghirlandaievih in Ghirlandaiovih, Ghirlandaiov prid.; obširneje glej pri daj. Ghirlandaievima in Ghirlandaiovima, Ghirlandaiev tož. Ghirlandaievi in Ghirlandaiovi, mest. pri Ghirlandaievih in pri Ghirlandaiovih, or. z Giacomo -a [džákomo] m; ime bitja, osebno ime Ghirlandaievima in z Ghirlandaiovima; množina: im. |moško ime|: koncertna izvedba opere Giacoma Ghirlandaieve in Ghirlandaiove, rod. Ghirlandaievih in Ghirlandaiovih, daj. Ghirlandaievim in Puccinija; zgodbe o Giacomu Casanovi/Casanovu Ghirlandaiovim, tož. Ghirlandaieve in Ghirlandaiove, {B} Giacomov mest. pri Ghirlandaievih in pri Ghirlandaiovih, or. z {O} ednina: im. Giacomo, rod. Giacoma, daj. Ghirlandaievimi in z Ghirlandaiovimi Giacomu, tož. Giacoma, mest. pri Giacomu, or. z srednji: Giacomom; ednina: im. Ghirlandaievo in Ghirlandaiovo, dvojina: im. Giacoma, rod. Giacomov, rod. Ghirlandaievega in Ghirlandaiovega, daj. daj. Giacomoma, tož. Giacoma, mest. pri Giacomih, or. Ghirlandaievemu in Ghirlandaiovemu, tož. z Giacomoma; množina: im. Giacomi, rod. Giacomov, Ghirlandaievo in Ghirlandaiovo, mest. pri daj. Giacomom, tož. Giacome, mest. pri Giacomih, or. Ghirlandaievem in pri Ghirlandaiovem, or. z z Giacomi Ghirlandaievim in z Ghirlandaiovim; dvojina: im. Status: Predlog Ghirlandaievi in Ghirlandaiovi, rod. Ghirlandaievih Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, in Ghirlandaiovih, daj. Ghirlandaievima in moška); Italijanščina Ghirlandaiovima, tož. Ghirlandaievi in Ghirlandaiovi, mest. pri Ghirlandaievih in pri Ghirlandaiovih, or. z Giammariev Ghirlandaievima -a -o [džamaríje, ž. džamaríjeva, s. in z Ghirlandaiovima; množina: im. Ghirlandaieva in Ghirlandaiova, rod. Ghirlandaievih džamaríjevo] prid. in Ghirlandaiovih, daj. Ghirlandaievim in Giammariev dosežek Ghirlandaiovim, tož. Ghirlandaieva in Ghirlandaiova, (< Giammaria) mest. pri Ghirlandaievih in pri Ghirlandaiovih, or. z {O} moški: ednina: im. Giammariev, rod. Ghirlandaievimi in z Ghirlandaiovimi Giammarievega, daj. Giammarievemu, tož. Status: Predlog Giammariev (živostno Giammarievega), mest. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz pri Giammarievem, or. z Giammarievim; priimkov) dvojina: im. Giammarieva, rod. Giammarievih, daj. Giammarievima, tož. Giammarieva, mest. pri Ghirlandaio Giammarievih, or. z Giammarievima; -a [girlandájo, množina: im. rod. girlandája, or. z Giammarievi, rod. Giammarievih, daj. Giammarievim, girlandájem] m; ime bitja, osebno ime tož. Giammarieve, mest. pri Giammarievih, or. z |priimek|; |italijanski renesančni slikar|: freska Giammarievimi Domenica Ghirlandaia; Michelangelo je bil vajenec ženski: ednina: im. Giammarieva, rod. Giammarieve, pri slikarju Ghirlandaiu daj. Giammarievi, tož. Giammarievo, mest. pri 69 Giammarievi, or. z Giammarievo; dvojina: or. z Giannijevo; dvojina: im. Giannijevi, rod. im. Giammarievi, rod. Giammarievih, daj. Giannijevih, daj. Giannijevima, tož. Giannijevi, mest. Giammarievima, tož. Giammarievi, mest. pri pri Giannijevih, or. z Giannijevima; množina: im. Giammarievih, or. z Giammarievima; množina: Giannijeve, rod. Giannijevih, daj. Giannijevim, tož. im. Giammarieve, rod. Giammarievih, daj. Giannijeve, mest. pri Giannijevih, or. z Giannijevimi Giammarievim, tož. Giammarieve, mest. pri srednji: ednina: im. Giannijevo, rod. Giannijevega, Giammarievih, or. z Giammarievimi daj. Giannijevemu, tož. Giannijevo, mest. pri srednji: ednina: im. Giammarievo, rod. Giannijevem, or. z Giannijevim; dvojina: im. Giammarievega, daj. Giammarievemu, tož. Giannijevi, rod. Giannijevih, daj. Giannijevima, tož. Giammarievo, mest. pri Giammarievem, or. Giannijevi, mest. pri Giannijevih, or. z Giannijevima; z Giammarievim; dvojina: im. Giammarievi, množina: im. Giannijeva, rod. Giannijevih, daj. rod. Giammarievih, daj. Giammarievima, tož. Giannijevim, tož. Giannijeva, mest. pri Giannijevih, or. Giammarievi, mest. pri Giammarievih, or. z z Giannijevimi Giammarievima; množina: im. Giammarieva, Status: Predlog rod. Giammarievih, daj. Giammarievim, tož. Giammarieva, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih mest. pri Giammarievih, or. z moških imen) Giammarievimi Status: Predlog Pravopisna kategorija: gibraltarski Svojilni pridevniki (iz -a -o [gíbraltarski] prid. priimkov); Svojilni pridevniki (iz osebnih moških gibraltarska vlada; V rezervatu živijo gibraltarske imen) opice makaki; prim. Gibraltarska preliv, Gi- braltarska ožina, Gibraltarska vrata Gianni -ja [džáni, rod. džánija, or. z džánijem] m; (< Gibraltar) {O} moški: ime bitja, osebno ime ednina: im. gibraltarski, rod. gibraltarskega, daj. gibraltarskemu, tož. gibraltarski |italijansko moško ime|: moda Giannija Versaceja (živostno gibraltarskega), mest. pri gibraltarskem, {B} Giannijev or. z gibraltarskim; dvojina: im. gibraltarska, rod. {O} ednina: im. Gianni, rod. Giannija, daj. Gianniju, gibraltarskih, daj. gibraltarskima, tož. gibraltarska, tož. Giannija, mest. pri Gianniju, or. z Giannijem; mest. pri gibraltarskih, or. z gibraltarskima; množina: dvojina: im. Giannija, rod. Giannijev, daj. Giannijema, im. gibraltarski, rod. gibraltarskih, daj. gibraltarskim, tož. Giannija, mest. pri Giannijih, or. z Giannijema; tož. gibraltarske, mest. pri gibraltarskih, or. z množina: im. Gianniji, rod. Giannijev, daj. Giannijem, gibraltarskimi tož. Giannije, mest. pri Giannijih, or. z Gianniji ženski: ednina: im. gibraltarska, rod. gibraltarske, daj. Status: Predlog gibraltarski, tož. gibraltarsko, mest. pri gibraltarski, Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, or. z gibraltarsko; dvojina: im. gibraltarski, rod. moška); Italijanščina gibraltarskih, daj. gibraltarskima, tož. gibraltarski, mest. pri gibraltarskih, or. z gibraltarskima; množina: Giannijev -a -o [džánije, im. gibraltarske, rod. gibraltarskih, daj. gibraltarskim, ž. džánijeva, s. tož. gibraltarske, mest. pri gibraltarskih, or. z džánijevo] prid. gibraltarskimi Giannijev dedek je bil učitelj in glasbenik srednji: ednina: im. gibraltarsko, rod. gibraltarskega, (< Gianni) daj. gibraltarskemu, tož. gibraltarsko, mest. pri {O} moški: ednina: im. Giannijev, rod. gibraltarskem, or. z gibraltarskim; dvojina: im. Giannijevega, daj. Giannijevemu, tož. Giannijev gibraltarski, rod. gibraltarskih, daj. gibraltarskima, (živostno Giannijevega), mest. pri Giannijevem, tož. gibraltarski, mest. pri gibraltarskih, or. z or. z Giannijevim; dvojina: im. Giannijeva, rod. gibraltarskima; množina: im. gibraltarska, rod. Giannijevih, daj. Giannijevima, tož. Giannijeva, mest. gibraltarskih, daj. gibraltarskim, tož. gibraltarska, mest. pri Giannijevih, or. z Giannijevima; množina: im. pri gibraltarskih, or. z gibraltarskimi Giannijevi, rod. Giannijevih, daj. Giannijevim, tož. Status: Predlog Giannijeve, mest. pri Giannijevih, or. z Giannijevimi Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih ženski: ednina: im. Giannijeva, rod. Giannijeve, daj. nenaselbinskih/nekrajevnih imen) Giannijevi, tož. Giannijevo, mest. pri Giannijevi, 70 mest. pri Gini, or. z Gino; dvojina: im. Gini, rod. Gin, Gigli -ja [džílji, rod. džíljija, or. z džíljijem] m; ime daj. Ginama, tož. Gini, mest. pri Ginah, or. z Ginama; bitja, osebno ime množina: im. Gine, rod. Gin, daj. Ginam, tož. Gine, |priimek|; |italijanski tenorist|: Beniamina Giglija mest. pri Ginah, or. z Ginami prištevajo med največje tenoriste 20. stoletja Status: Predlog {B} Giglijev Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, {O} ženska); Italijanščina ednina: im. Gigli, rod. Giglija, daj. Gigliju, tož. Giglija, mest. pri Gigliju, or. z Giglijem; dvojina: im. Giglija, rod. Giglijev, daj. Giglijema, tož. Giglija, mest. Giordano1 -a [džordáno] m; ime bitja, osebno ime pri Giglijih, or. z Giglijema; množina: im. Gigliji, rod. |moško ime|: Od leta 1995 podeljujejo spominsko Giglijev, daj. Giglijem, tož. Giglije, mest. pri Giglijih, nagrado Giordana Bruna za zasluge pri iskanju or. z Gigliji življenja zunaj Zemlje Status: Predlog {B} Giordanov Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); {O} ednina: im. Giordano, rod. Giordana, daj. Italijanščina Giordanu, tož. Giordana, mest. pri Giordanu, or. z Giordanom; dvojina: im. Giordana, rod. Giordanov, Giglijev -a -o [džíljije, ž. džíljijeva, s. džíljijevo] daj. Giordanoma, tož. Giordana, mest. pri Giordanih, or. z Giordanoma; množina: im. Giordani, rod. prid. Giordanov, daj. Giordanom, tož. Giordane, mest. pri Giglijeva filmska kariera Giordanih, or. z Giordani (< Gigli) Status: Predlog {O} moški: ednina: im. Giglijev, rod. Giglijevega, Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, daj. Giglijevemu, tož. Giglijev (živostno Giglijevega), mest. pri Giglijevem, or. z Giglijevim; moška); Italijanščina dvojina: im. Giglijeva, rod. Giglijevih, daj. Giglijevima, tož. Giglijeva, mest. pri Giglijevih, or. z Giglijevima; Giordano2 -a [džordáno] m; ime bitja, osebno ime množina: im. Giglijevi, rod. Giglijevih, daj. Giglijevim, |priimek|; |italijanski pisatelj|: romani Paola Giordana tož. Giglijeve, mest. pri Giglijevih, or. z Giglijevimi {B} Giordanov ženski: ednina: im. Giglijeva, rod. Giglijeve, daj. {O} Giglijevi, ednina: im. Giordano, rod. Giordana, daj. tož. Giglijevo, mest. pri Giglijevi, or. z Giordanu, Giglijevo; tož. Giordana, mest. pri Giordanu, or. z dvojina: im. Giglijevi, rod. Giglijevih, daj. Giordanom; Giglijevima, dvojina: im. Giordana, rod. Giordanov, tož. Giglijevi, mest. pri Giglijevih, or. z Giglijevima; daj. Giordanoma, tož. Giordana, mest. pri Giordanih, množina: im. Giglijeve, rod. Giglijevih, or. z Giordanoma; množina: im. Giordani, rod. daj. Giglijevim, tož. Giglijeve, mest. pri Giglijevih, or. Giordanov, daj. Giordanom, tož. Giordane, mest. pri z Giglijevimi Giordanih, srednji: or. z Giordani ednina: im. Giglijevo, rod. Giglijevega, daj. Giglijevemu, tož. Giglijevo, mest. pri Giglijevem, or. Status: Predlog z Giglijevim; Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); dvojina: im. Giglijevi, rod. Giglijevih, daj. Giglijevima, tož. Giglijevi, mest. pri Giglijevih, or. Italijanščina z Giglijevima; množina: im. Giglijeva, rod. Giglijevih, daj. Giglijevim, tož. Giglijeva, mest. pri Giglijevih, or. Giotto1 -a [džóto] m; ime bitja, osebno ime z Giglijevimi |moško ime|; |italijanski slikar in arhitekt|: rojstni Status: Predlog kraj Giotta di Bondoneja/Bondona iz Italije; Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Stolp ob firenški stolnici je eno najbolj znanih del priimkov) italijanskega ustvarjalca Giotta {B} Giottov Gina -e [džína] ž; ime bitja, osebno ime {O} ednina: im. Giotto, rod. Giotta, daj. Giottu, tož. Giotta, |žensko ime|: Sprejela je vlogo Gine mest. pri Giottu, or. z Giottom; dvojina: im. Giotta, rod. Giottov, daj. Giottoma, tož. Giotta, mest. {B} Ginin pri Giottih, or. z Giottoma; množina: im. Giotti, rod. {O} ednina: im. Gina, rod. Gine, daj. Gini, tož. Gino, Giottov, daj. Giottom, tož. Giotte, mest. pri Giottih, or. 71 z Giotti Giraldijevi, tož. Giraldijevo, mest. pri Giraldijevi, Status: Predlog or. z Giraldijevo; dvojina: im. Giraldijevi, rod. Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, Giraldijevih, daj. Giraldijevima, tož. Giraldijevi, mest. pri Giraldijevih, or. z Giraldijevima; množina: im. moška); Italijanščina Giraldijeve, rod. Giraldijevih, daj. Giraldijevim, tož. Giraldijeve, mest. pri Giraldijevih, or. z Giraldijevimi Giotto2 -a [džóto] ž; stvarno ime srednji: ednina: im. Giraldijevo, rod. Giraldijevega, |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku prstne barve daj. Giraldijevemu, tož. Giraldijevo, mest. pri znamke Giotto Giraldijevem, or. z Giraldijevim; dvojina: im. {B} Giottov Giraldijevi, rod. Giraldijevih, daj. Giraldijevima, tož. {O} Giraldijevi, mest. pri Giraldijevih, or. z Giraldijevima; ednina: im. Giotto, rod. Giotta, daj. Giottu, tož. Giotta, mest. pri Giottu, or. z Giottom; dvojina: im. množina: im. Giraldijeva, rod. Giraldijevih, daj. Giotta, rod. Giottov, daj. Giottoma, tož. Giotta, mest. Giraldijevim, tož. Giraldijeva, mest. pri Giraldijevih, pri Giottih, or. z Giottoma; množina: im. Giotti, rod. or. z Giraldijevimi Giottov, daj. Giottom, tož. Giotte, mest. pri Giottih, or. Status: Predlog z Giotti Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Status: Predlog priimkov) Pravopisna kategorija: Znamke in izdelki; Stvarna lastna imena; Italijanščina Giuseppejev -a -o in Giuseppov -a -o [džuzépeje, ž. džuzépejeva, s. džuzépejevo in Giraldi -ja [džiráldi, rod. džiráldija, or. z džuzépo, ž. džuzépova, s. džuzépovo] prid. džiráldijem] m; ime bitja, osebno ime Delo tajnika je prevzel Giuseppejev/Giuseppov brat |priimek|; |italijanski filmski režiser in scenarist|: (< Giuseppe) filmi Franca Giraldiju {O} moški: ednina: im. Giuseppejev in Giuseppov, {B} Giraldijev rod. Giuseppejevega in Giuseppovega, daj. {O} Giuseppejevemu in Giuseppovemu, tož. Giuseppejev ednina: im. Giraldi, rod. Giraldija, daj. Giraldiju, tož. Giraldija, mest. pri Giraldiju, or. z Giraldijem; in Giuseppov (živostno Giuseppejevega in Giuseppovega), mest. pri Giuseppejevem in dvojina: im. Giraldija, rod. Giraldijev, daj. Giraldijema, tož. Giraldija, mest. pri Giraldijih, or. z pri Giuseppovem, or. z Giuseppejevim in z Giraldijema; Giuseppovim; množina: im. Giraldiji, rod. Giraldijev, dvojina: im. Giuseppejeva in daj. Giraldijem, tož. Giraldije, mest. pri Giraldijih, or. z Giuseppova, rod. Giuseppovih in Giuseppejevih, daj. Giuseppejevima in Giuseppovima, tož. Giraldiji Giuseppejeva in Giuseppova, mest. pri Giuseppejevih Status: Predlog in pri Giuseppovih, or. z Giuseppejevima in z Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Giuseppovima; množina: im. Giuseppejevi in Italijanščina Giuseppovi, rod. Giuseppejevih in Giuseppovih, daj. Giuseppejevim in Giuseppovim, tož. Giuseppejeve Giraldijev -a -o [džiráldije, ž. džiráldijeva, s. in Giuseppove, mest. pri Giuseppejevih in pri džiráldijevo] prid. Giuseppovih, or. z Giuseppejevimi in z Giuseppovimi Nastopila je v Giraldijevem filmu »Šolsko leto« ženski: ednina: im. Giuseppejeva in Giuseppova, rod. Giuseppejeve in Giuseppove, daj. Giuseppejevi (< Giraldi) in Giuseppovi, tož. Giuseppejevo in Giuseppovo, {O} moški: ednina: im. Giraldijev, rod. mest. pri Giuseppejevi in pri Giuseppovi, or. Giraldijevega, daj. Giraldijevemu, tož. Giraldijev z Giuseppejevo in z Giuseppovo; dvojina: im. (živostno Giraldijevega), mest. pri Giraldijevem, Giuseppejevi in Giuseppovi, rod. Giuseppovih or. z Giraldijevim; dvojina: im. Giraldijeva, rod. in Giuseppejevih, daj. Giuseppejevima in Giraldijevih, daj. Giraldijevima, tož. Giraldijeva, mest. Giuseppovima, tož. Giuseppejevi in Giuseppovi, pri Giraldijevih, or. z Giraldijevima; množina: im. mest. pri Giuseppejevih in pri Giuseppovih, or. z Giraldijevi, rod. Giraldijevih, daj. Giraldijevim, tož. Giuseppejevima in z Giuseppovima; množina: im. Giraldijeve, mest. pri Giraldijevih, or. z Giraldijevimi Giuseppejeve in Giuseppove, rod. Giuseppejevih in ženski: ednina: im. Giraldijeva, rod. Giraldijeve, daj. Giuseppovih, daj. Giuseppovim in Giuseppejevim, tož. 72 Giuseppejeve in Giuseppove, mest. pri Giuseppejevih daj. Gnolijevim, tož. Gnolijeve, mest. pri Gnolijevih, in pri Giuseppovih, or. z Giuseppejevimi in z or. z Gnolijevimi Giuseppovimi ženski: ednina: im. Gnolijeva, rod. Gnolijeve, daj. srednji: ednina: im. Giuseppejevo in Giuseppovo, Gnolijevi, tož. Gnolijevo, mest. pri Gnolijevi, or. z rod. Giuseppejevega in Giuseppovega, daj. Gnolijevo; dvojina: im. Gnolijevi, rod. Gnolijevih, daj. Giuseppejevemu in Giuseppovemu, tož. Giuseppejevo Gnolijevima, tož. Gnolijevi, mest. pri Gnolijevih, or. z in Giuseppovo, mest. pri Giuseppejevem in Gnolijevima; množina: im. Gnolijeve, rod. Gnolijevih, pri Giuseppovem, or. z Giuseppejevim in z daj. Gnolijevim, tož. Gnolijeve, mest. pri Gnolijevih, Giuseppovim; dvojina: im. Giuseppejevi in or. z Gnolijevimi Giuseppovi, rod. Giuseppejevih in Giuseppovih, srednji: ednina: im. Gnolijevo, rod. Gnolijevega, daj. daj. Giuseppejevima in Giuseppovima, tož. Gnolijevemu, tož. Gnolijevo, mest. pri Gnolijevem, or. Giuseppejevi in Giuseppovi, mest. pri Giuseppejevih z Gnolijevim; dvojina: im. Gnolijevi, rod. Gnolijevih, in pri Giuseppovih, or. z Giuseppejevima in z daj. Gnolijevima, tož. Gnolijevi, mest. pri Gnolijevih, Giuseppovima; množina: im. Giuseppejeva in or. z Gnolijevima; množina: im. Gnolijeva, rod. Giuseppova, rod. Giuseppejevih in Giuseppovih, daj. Gnolijevih, daj. Gnolijevim, tož. Gnolijeva, mest. pri Giuseppejevim in Giuseppovim, tož. Giuseppejeva Gnolijevih, or. z Gnolijevimi in Giuseppova, mest. pri Giuseppejevih in pri Giuseppovih, Status: Predlog or. z Giuseppejevimi in z Giuseppovimi Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Status: Predlog priimkov) Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih moških imen) Goldoni1 -ja [goldóni, rod. goldónija, or. z Giuseppov goldónijem] m; ime bitja, osebno ime prid.; obširneje glej pri Giuseppejev |priimek|; |italijanski komediograf|: komedija Carla Goldonija; V nasprotju z Goldonijem, ki je za svoje Gnoli -ja [njóli, rod. njólija, or. z njólijem] m; ime komedije zahteval plačilo, so slovenski književniki bitja, osebno ime pisali le v prostem času |priimek|; |italijanski slikar in scenograf|: Kostumi {B} Goldonijev za balet so delo Domenica Gnolija; sodelovanje z {O} ednina: im. Goldoni, rod. Goldonija, daj. Gnolijem Goldoniju, tož. Goldonija, mest. pri Goldoniju, or. z {B} Gnolijev Goldonijem; dvojina: im. Goldonija, rod. Goldonijev, {O} ednina: im. Gnoli, rod. Gnolija, daj. Gnoliju, tož. daj. Goldonijema, tož. Goldonija, mest. pri Goldonijih, Gnolija, mest. pri Gnoliju, or. z Gnolijem; dvojina: im. or. z Goldonijema; množina: im. Goldoniji, rod. Gnolija, rod. Gnolijev, daj. Gnolijema, tož. Gnolija, Goldonijev, daj. Goldonijem, tož. Goldonije, mest. pri mest. pri Gnolijih, or. z Gnolijema; množina: im. Goldonijih, or. z Goldoniji Gnoliji, rod. Gnolijev, daj. Gnolijem, tož. Gnolije, mest. Status: Predlog pri Gnolijih, or. z Gnoliji Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Status: Predlog Italijanščina Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Italijanščina Goldoni2 -ja [goldóni, rod. goldónija, or. z Gnolijev goldónijem] -a -o [njólije, m; stvarno ime ž. njólijeva, s. njólijevo] |podjetje|: Na željo kupca vgradijo pri Goldoniju tudi prid. prednjo priključno gred; |izdelek znamke Goldoni|: Gnolijeva nadrealistična ilustracija navadno z malo začetnico goldoni Njivo je preoral z (< Gnoli) novim Goldonijem/goldonijem; živostno Goldonija {O} moški: dobiš ceneje kot traktorje drugih znamk; kot prilastek, ednina: im. Gnolijev, rod. Gnolijevega, daj. Gnolijevemu, tož. Gnolijev (živostno v imenovalniku predstavitev motokultivatorjev Goldoni Gnolijevega), mest. pri Gnolijevem, or. z Gnolijevim; {B} Goldonijev dvojina: im. Gnolijeva, rod. Gnolijevih, daj. {O} ednina: im. Goldoni, rod. Goldonija, daj. Gnolijevima, tož. Gnolijeva, mest. pri Gnolijevih, or. z Goldoniju, tož. Goldoni (živostno Goldonija), mest. pri Gnolijevima; množina: im. Gnolijevi, rod. Gnolijevih, 73 Goldoniju, or. z Goldonijem; dvojina: im. Goldonija, Kje? v Gorenji Ravni rod. Goldonijev, daj. Goldonijema, tož. Goldonija, Od kod? iz Gorenje Ravni mest. pri Goldonijih, or. z Goldonijema; množina: im. Goldoniji, rod. Goldonijev, daj. Goldonijem, tož. Kam? v Gorenjo Ravan {B} Gorenjeravanec Goldonije, in Ravanec, Gorenjeravanka mest. pri Goldonijih, or. z Goldoniji in Ravanka; Gorenjeravančev in Ravančev, Status: Predlog Gorenjeravančankin in Ravančankin; Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena; gorenjeravanski in ravanski Italijanščina {O} ednina: im. Gorenja Ravan, rod. Gorenje Ravni, daj. Gorenji Ravni, tož. Gorenjo Ravan, mest. pri Goldonijev -a -o [goldónije, ž. goldónijeva, s. Gorenji Ravni, or. z Gorenjo Ravnjo goldónijevo] prid. Status: Predlog |nanašajoč se na italijanskega komediografa Pravopisna kategorija: Imena krajev Goldonija|: Tržaško gledališče bo uprizorilo Goldonijevo komedijo »Razbojniki«; |nanašajoč se na podjetje Goldoni|: V mestu so odprli prodajalno Gorenja Vas -e -i [gorénja vás, rod. gorénje vasí, Goldonijevih traktorjev or. z gorénjo vasjó] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Gorenja vas – Poljane|: klekljarica iz (< Goldoni1, Goldoni2) {O} moški: Gorenje Vasi; gradnja mostu/mosta v Gorenji Vasi ednina: im. Goldonijev, rod. Goldonijevega, daj. Goldonijevemu, tož. Goldonijev Kje? v Gorenji Vasi (živostno Goldonijevega), mest. pri Goldonijevem, Od kod? iz Gorenje Vasi or. z Goldonijevim; dvojina: im. Goldonijeva, rod. Goldonijevih, Kam? v Gorenjo Vas daj. Goldonijevima, tož. Goldonijeva, {B} Gorenjevaščan, Gorenjevaščanka; mest. pri Goldonijevih, or. z Goldonijevima; množina: im. Goldonijevi, rod. Goldonijevih, daj. Goldonijevim, Gorenjevaščanov, Gorenjevaščakin; gorenjevaški tož. Goldonijeve, mest. pri Goldonijevih, or. z {O} ednina: im. Gorenja Vas, rod. Gorenje Vasi, daj. Gorenji Vasi, Goldonijevimi tož. Gorenjo Vas, mest. pri Gorenji ženski: Vasi, ednina: im. Goldonijeva, rod. Goldonijeve, or. z Gorenjo Vasjo daj. Goldonijevi, tož. Goldonijevo, mest. pri Status: Predlog Goldonijevi, or. z Goldonijevo; dvojina: im. Pravopisna kategorija: Imena krajev Goldonijevi, rod. Goldonijevih, daj. Goldonijevima, tož. Goldonijevi, mest. pri Goldonijevih, or. z Gorenje Blato -ega -a [gorénje bláto] s; zemljepisno Goldonijevima; množina: im. Goldonijeve, rod. Goldonijevih, ime daj. Goldonijevim, tož. Goldonijeve, |kraj v občini Škofljica|: krajani Gorenjega Blata; mest. pri Goldonijevih, or. z Goldonijevimi V sredini 18. stoletja je vicedomsko posest na srednji: ednina: im. Goldonijevo, rod. Goldonijevega, Gorenjem Blatu dobil Avguštin I. Codelli; kot daj. Goldonijevemu, tož. Goldonijevo, mest. pri prilastek, v imenovalniku Gasilci so v kraju Gorenje Goldonijevem, or. z Goldonijevim; dvojina: im. Goldonijevi, Blato pomagali pri pokrivanju strehe rod. Goldonijevih, daj. Goldonijevima, tož. Goldonijevi, mest. pri Goldonijevih, or. z Kje? na Gorenjem Blatu Goldonijevima; množina: im. Goldonijeva, rod. Od kod? z Gorenjega Blata Goldonijevih, daj. Goldonijevim, tož. Goldonijeva, Kam? na Gorenje Blato mest. pri Goldonijevih, or. z Goldonijevimi {B} Gorenjeblatčan in Blatčan, Gorenjeblatčanka Status: Predlog in Blatčanka; Gorenjeblatčanov in Blatčanov, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Gorenjeblatčankin in Blatčankin; gorenjeblatski in priimkov); Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) blaški {O} ednina: im. Gorenje Blato, rod. Gorenjega Blata, Gorenja Ravan -e -vni [gorénja raván, rod. daj. Gorenjemu Blatu, tož. Gorenje Blato, mest. pri gorénje raní, or. z gorénjo ranjó] ž; zemljepisno ime Gorenjem Blatu, or. z Gorenjim Blatom |kraj v občini Gorenja Vas – Poljane|: cerkev v Status: Predlog Gorenji Ravni Pravopisna kategorija: Imena krajev 74 regijo Gorenje Gradišče -ega -a [gorénje gradíšče] s; Status: Predlog zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena |kraj v občini Dolenjske Toplice|: prebivalci Gorenjega Gradišča; Anton Janko je bil rojen na Gorica -e [goríca] ž; zemljepisno ime Gorenjem Gradišču |kraj v Italiji|: stara Gorica; Iz italijanske Gorice pelje Kje? na Gorenjem Gradišču muzejski vlak; V Gorici živi slovenska manjšina; ◎ Od kod? z Gorenjega Gradišča it. Gorizia; prim. Nova Gorica Kam? na Gorenje Gradišče Kje? v Gorici {B} Gorenjegradiščan in Gradiščan, Od kod? iz Gorice Gorenjegradiščanka in Gradiščanka; Gorenjegradiščanov Kam? v Gorico in Gradiščanov, {B} Goričan, Goričanka; Goričanov, Goričankin; Gorenjegradiščankin in Gradiščankin; goriški gorenjegradiški in gradiški {O} {O} ednina: im. Gorica, rod. Gorice, daj. Gorici, tož. ednina: im. Gorenje Gradišče, rod. Gorenjega Gradišča, daj. Gorenjemu Gradišču, tož. Gorenje Gorico, mest. pri Gorici, or. z Gorico Gradišče, mest. pri Gorenjem Gradišču, or. z Status: Predlog Gorenjim Gradiščem Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Gorica na Medvedjeku -e ~ ~ [goríca na medvédjeku] ž; zemljepisno ime Gorenje Selce -ih Selc [gorénje sêce, rod. |kraj v občini Trebnje|: prebivalci Gorice na gorénjih sêc, or. z gorénjimi sêcami] ž mn.; Medvedjeku; ogled vinske kleti v Gorici na zemljepisno ime Medvedjeku |kraj v občini Trebnje|: prebivalci Gorenjih Selc; Kje? v Gorici na Medvedjeku bombardiranje v Gorenjih Selcah med drugo Od kod? iz Gorice na Medvedjeku svetovno vojno Kam? v Gorico na Medvedjeku Kje? v Gorenjih Selcah {B} Goričan, Goričanka; Goričanov, Goričankin; Od kod? iz Gorenjih Selc goriški Kam? v Gorenje Selce {O} ednina: im. Gorica na Medvedjeku, rod. Gorice {B} Gorenjeselčan in Selčan, Gorenjeselčanka na Medvedjeku, daj. Gorici na Medvedjeku, in Selčanka; Gorenjeselčanov in Selčanov, tož. Gorico na Medvedjeku, mest. pri Gorici na Gorenjeselčankin in Selčankin; gorenjeselški in selški Medvedjeku, or. z Gorico na Medvedjeku {O} množina: im. Gorenje Selce, rod. Gorenjih Selc, Status: Predlog daj. Gorenjim Selcam, tož. Gorenje Selce, mest. pri Pravopisna kategorija: Imena krajev Gorenjih Selcah, or. z Gorenjimi Selcami Status: Predlog Goriška brda -ih brd [goríška brda, rod. goríških Pravopisna kategorija: Imena krajev brt] s mn.; zemljepisno ime |pokrajina v zahodni Sloveniji|: italijanska stran Gorenjska statistična regija -e -e -e [gorén’ska Goriških brd; trgatev v Goriških brdih; prim. goriški statístična régija] ž; stvarno ime (< Gorica) |statistična regija|: razvojni program Gorenjske Kje? v Goriških brdih statistične regije; V Gorenjsko statistično regijo je Od kod? iz Goriških brd vključenih 18 občin {O} Kam? v Goriška brda ednina: im. Gorenjska statistična regija, rod. Gorenjske statistične regije, daj. Gorenjski statistični {B} Bric, Brika; Bričev, Brikin; briški regiji, tož. Gorenjsko statistično regijo, mest. pri {O} množina: im. Goriška brda, rod. Goriških brd, daj. Gorenjski statistični regiji, or. z Gorenjsko statistično Goriškim brdom, tož. Goriška brda, mest. pri Goriških 75 brdih, or. z Goriškimi brdi daj. Gornji Lužici, tož. Gornjo Lužico, mest. pri Gornji Status: Predlog Lužici, or. z Gornjo Lužico Pravopisna kategorija: Imena pokrajin Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena pokrajin Goriška statistična regija -e -e -e [goríška statístična régija] ž; stvarno ime Gornja Težka Voda -e -e -e [górnja têška vôda] |statistična regija|: pobuda županov Goriške ž; zemljepisno ime statistične regije; gospodarska razvitost v Goriški |kraj v občini Novo Mesto|: domačini Gornje Težke statistični regiji Vode; blagoslov jedi na Gornji Težki Vodi {O} ednina: im. Goriška statistična regija, rod. Kje? na Gornji Težki Vodi Goriške statistične regije, daj. Goriški statistični regiji, tož. Goriško statistično regijo, mest. pri Goriški Od kod? z Gornje Težke Vode statistični regiji, or. z Goriško statistično regijo Kam? na Gornjo Težko Vodo {B} Gornjetežkovodčan in Težkovljan, Status: Predlog Gornjetežkovodčanka in Težkovljanka; Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Gornjetežkovodčanov in Težkovljanov, Gornjetežkovodčankin in Težkovljankin; Gornja Bistrica -e -e [górnja bístrica] ž; Ggornjetežkovodski in težkovski in težkovljanski zemljepisno ime {O} ednina: im. Gornja Težka Voda, rod. Gornje |kraj v občini Črenšovci|: krajani Gornje Bistrice; Težke Vode, daj. Gornji Težki Vodi, tož. Gornjo folklorna skupina iz/z Gornje Bistrice Težko Vodo, mest. pri Gornji Težki Vodi, or. z Kje? v Gornji Bistrici in na Gornji Bistrici Gornjo Težko Vodo Od kod? iz Gornje Bistrice in z Gornje Bistrice Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? v Gornjo Bistrico in na Gornjo Bistrico {B} Gornjebistričan in Bistričan, Gornjebistričanka in Bistričanka; Gornjebistričanov in Bistričanov, gornjegrajski -a -o [górnjegrájski] prid. Gornjebistričankin in Bistričankin; gornjebistriški pečat gornjegrajskega benediktinskega samostana; tudi bistriški gornjegrajska katedrala {O} ednina: im. Gornja Bistrica, rod. Gornje Bistrice, (< Gornji Grad) daj. Gornji Bistrici, tož. Gornjo Bistrico, mest. pri {O} moški: ednina: im. gornjegrajski, rod. Gornji Bistrici, or. z Gornjo Bistrico gornjegrajskega, daj. gornjegrajskemu, tož. Status: Predlog gornjegrajski (živostno gornjegrajskega), Pravopisna kategorija: Imena krajev mest. pri gornjegrajskem, or. z gornjegrajskim; dvojina: im. gornjegrajska, rod. gornjegrajskih, Gornja Lužica -e -e [górnja lúžica] daj. gornjegrajskima, tož. gornjegrajska, mest. pri ž; zemljepisno gornjegrajskih, or. z gornjegrajskima; množina: im. ime gornjegrajski, rod. gornjegrajskih, daj. gornjegrajskim, |pokrajina v Nemčiji in na Poljskem|: Lužica se deli tož. gornjegrajske, mest. pri gornjegrajskih, or. z na Gornjo in Dolnjo Lužico, vendar le geografsko, gornjegrajskimi kulturno in jezikovno, ne pa politično ali upravno; ženski: V 7. stoletju so se v današnji Gornji Lužici naselili ednina: im. gornjegrajska, rod. gornjegrajske, Milčani; ◎ daj. gornjegrajski, tož. gornjegrajsko, mest. pri gornjeluž. Hornja Łužica, nem. Oberlausitz, gornjegrajski, or. z gornjegrajsko; dvojina: pol. Górne Łużyce; prim. Zgornja Lužica im. gornjegrajski, rod. gornjegrajskih, daj. Kje? v Gornji Lužici gornjegrajskima, tož. gornjegrajski, mest. pri Od kod? iz Gornje Lužice gornjegrajskih, or. z gornjegrajskima; množina: im. gornjegrajske, rod. gornjegrajskih, daj. Kam? v Gornjo Lužico gornjegrajskim, {B} Gornjelužičan, Gornjelužičanka; tož. gornjegrajske, mest. pri gornjegrajskih, Gornjelužičanov, Gornjelužičankin; gornjelužiški or. z gornjegrajskimi srednji: {O} ednina: im. gornjegrajsko, rod. ednina: im. Gornja Lužica, rod. Gornje Lužice, gornjegrajskega, daj. gornjegrajskemu, tož. 76 gornjegrajsko, mest. pri gornjegrajskem, or. tož. gornjelužiške, mest. pri gornjelužiških, or. z z gornjegrajskim; dvojina: im. gornjegrajski, gornjelužiškimi rod. gornjegrajskih, daj. gornjegrajskima, tož. srednji: ednina: im. gornjelužiško, rod. gornjegrajski, mest. pri gornjegrajskih, or. z gornjelužiškega, daj. gornjelužiškemu, tož. gornjegrajskima; množina: im. gornjegrajska, gornjelužiško, mest. pri gornjelužiškem, or. rod. gornjegrajskih, daj. gornjegrajskim, tož. z gornjelužiškim; dvojina: im. gornjelužiški, gornjegrajska, mest. pri gornjegrajskih, or. z rod. gornjelužiških, daj. gornjelužiškima, tož. gornjegrajskimi gornjelužiški, mest. pri gornjelužiških, or. z Status: Predlog gornjelužiškima; množina: im. gornjelužiška, rod. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih gornjelužiških, daj. gornjelužiškim, tož. gornjelužiška, naselbinskih/krajevnih imen) mest. pri gornjelužiških, or. z gornjelužiškimi Status: Predlog Gornje Laze -ih Laz [górnje láze, rod. górnjih lás] Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih ž mn.; zemljepisno ime naselbinskih/krajevnih imen) |kraj v občini Semič|: krajani Gornjih Laz; domačija na Gornjih Lazah Gornji Grad -ega -a [górnji grát, rod. górnjega Kje? na Gornjih Lazah gráda tudi górnjega gradú] m; zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: veduta Gornjega Grada; katedrala Od kod? z Gornjih Laz v Gornjem Gradu Kam? na Gornje Laze {B} Gornjelažan in Lažan, Gornjelažanka in Kje? v Gornjem Gradu Lažanka; Gornjelažanov in Lažanov, Gornjelažankin Od kod? iz Gornjega Grada tudi iz Gornjega Gradu in Lažankin; gornjelaški in laški Kam? v Gornji Grad {O} množina: im. Gornje Laze, rod. Gornjih Laz, daj. {B} Gornjegrajčan in Gornjegrajec, Gornjegrajčanka Gornjim Lazam, tož. Gornje Laze, mest. pri Gornjih in Gornjegrajka; Gornjegrajčanov in Gornjegrajčev, Lazah, or. z Gornjimi Lazami Gornjegrajčankin in Gornjegrajkin; gornjegrajski Status: Predlog {O} ednina: im. Gornji Grad, rod. Gornjega Grada Pravopisna kategorija: Imena krajev tudi Gornjega Gradu, daj. Gornjemu Gradu, tož. Gornji Grad, mest. pri Gornjem Gradu, or. z Gornjim gornjelužiški -a -o [gornjelúžiški] Gradom prid. gornjelužiški grb; gornjelužiška srbščina; prim. Status: Predlog zgornjelužiški Pravopisna kategorija: Imena krajev (< Gornja Lužica) {O} moški: ednina: im. gornjelužiški, rod. Gornji Kot -ega -a [górnji kót] m; zemljepisno ime gornjelužiškega, daj. gornjelužiškemu, tož. |kraj v občini Žužemberk|: krajani Gornjega Kota; gornjelužiški (živostno gornjelužiškega), blagoslov konj v Gornjem Kotu mest. pri gornjelužiškem, or. z gornjelužiškim; Kje? v Gornjem Kotu dvojina: im. gornjelužiška, rod. gornjelužiških, Od kod? iz Gornjega Kota daj. gornjelužiškima, tož. gornjelužiška, mest. pri gornjelužiških, or. z gornjelužiškima; množina: im. Kam? v Gornji Kot gornjelužiški, rod. gornjelužiških, daj. gornjelužiškim, {B} Gornjekotčan in Gornjekočan, Gornjekotčanka in tož. gornjelužiške, mest. pri gornjelužiških, or. z Gornjekočanka; Gornjekotčanov in Gornjekočanov, gornjelužiškimi Gornjekotčankin in Gornjekočankin; gornjekotski in ženski: ednina: im. gornjelužiška, rod. gornjelužiške, koški in kočanski daj. gornjelužiški, tož. gornjelužiško, mest. pri {O} ednina: im. Gornji Kot, rod. Gornjega Kota, daj. gornjelužiški, or. z gornjelužiško; dvojina: Gornjemu Kotu, tož. Gornji Kot, mest. pri Gornjem im. gornjelužiški, rod. gornjelužiških, daj. Kotu, or. z Gornjim Kotom gornjelužiškima, tož. gornjelužiški, mest. pri Status: Predlog gornjelužiških, or. z gornjelužiškima; množina: im. Pravopisna kategorija: Imena krajev gornjelužiške, rod. gornjelužiških, daj. gornjelužiškim, 77 Gornji Križ -ega -a [górnji kríš, rod. górnjega govškemu, tož. govški (živostno govškega), mest. pri kríža, or. z górnjim krížem] m; zemljepisno ime govškem, or. z govškim; dvojina: im. govška, rod. |kraj v občini Žužemberk|: vaščani Gornjega Križa; govških, daj. govškima, tož. govška, mest. pri govških, zidanica na/v Gornjem Križu or. z govškima; množina: im. govški, rod. govških, daj. govškim, tož. govške, mest. pri govških, or. z govškimi Kje? na Gornjem Križu in v Gornjem Križu ženski: ednina: im. govška, rod. govške, daj. govški, Od kod? z Gornjega Križa in iz Gornjega Križa tož. govško, mest. pri govški, or. z govško; dvojina: im. Kam? na Gornji Križ in v Gornji Križ govški, rod. govških, daj. govškima, tož. govški, mest. {B} Gornjekrižan in Križan, Gornjekrižanka pri govških, or. z govškima; množina: im. govške, rod. in Križanka; Gornjekrižanov in Križanov, govških, daj. govškim, tož. govške, mest. pri govških, Gornjekrižankin in Križankin; gornjekriški in kriški or. z govškimi {O} ednina: im. Gornji Križ, rod. Gornjega Križa, daj. srednji: ednina: im. govško, rod. govškega, daj. Gornjemu Križu, tož. Gornji Križ, mest. pri Gornjem govškemu, tož. govško, mest. pri govškem, or. z Križu, or. z Gornjim Križem govškim; dvojina: im. govški, rod. govških, daj. govškima, Status: Predlog tož. govški, mest. pri govških, or. z govškima; Pravopisna kategorija: Imena krajev množina: im. govška, rod. govških, daj. govškim, tož. govška, mest. pri govških, or. z govškimi Gotenski boršt -ega -a [gótenski bòršt, Status: Predlog rod. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih gótenskega bôršta] m; zemljepisno ime naselbinskih/krajevnih imen) |gozd na Dolenjskem|: sprehajalne poti v Gotenskem borštu Gozd – Martuljek -a -ljka [gòst – martúljək, rod. Kje? v Gotenskem borštu gôzda – martúlʼka in góst – martúljək, rod. gózda – Od kod? iz Gotenskega boršta martúlʼka] m; zemljepisno ime Kam? v Gotenski boršt |kraj v občini Kranjska Gora|: krajani Gozda – {O} ednina: im. Gotenski boršt, rod. Gotenskega Martuljka; kamp v Gozdu – Martuljku boršta, daj. Gotenskemu borštu, tož. Gotenski boršt, Kje? v Gozdu – Martuljku mest. pri Gotenskem borštu, or. z Gotenskim borštom Od kod? iz Gozda – Martuljka Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena pokrajin Kam? v Gozd – Martuljek {B} Gozdmartuljčan, Gozdmartuljčanka; Gozdmartuljčanov, Gozdmartuljčankin; Govce Govc [gôce] ž mn.; zemljepisno ime gozdmartuljski |kraj v občini Laško|: geološka učna pot na Govce; {O} ednina: im. Gozd – Martuljek, rod. Gozda rudnik na Govcah – Martuljka, daj. Gozdu – Martuljku, tož. Gozd – Kje? na Govcah Martuljek, mest. pri Gozdu – Martuljku, or. z Gozdom Od kod? z Govc – Martuljkom Kam? na Govce Status: Predlog {B} Govčan, Govčanka; Govčanov, Govčankin; Pravopisna kategorija: Imena krajev govški {O} množina: im. Govce, rod. Govc, daj. Govcam, tož. Gradišče v Slovenskih goricah -a ~ ~ ~ Govce, mest. pri Govcah, or. z Govcami [gradíšče  slovénskih gorícah] s; zemljepisno ime Status: Predlog |staro ime za Sveto Trojico v Slovenskih goricah|: Pravopisna kategorija: Imena krajev preimenovanje Gradišča v Slovenskih goricah; jezero pri Gradišču v Slovenskih goricah; prim. Sveta Trojica v Slovenskih goricah govški -a -o [gôški] prid. Kje? v Gradišču v Slovenskih goricah govške kmetije; obisk govških ruševin Od kod? iz Gradišča v Slovenskih goricah (< Govce) {O} moški: Kam? v Gradišče v Slovenskih goricah ednina: im. govški, rod. govškega, daj. 78 {B} Gradiščan, Gradiščanka; Gradiščanov, Guarini -ja [garíni, rod. garínija, or. z garínijem] Gradiščankin; gradiščanski m; ime bitja, osebno ime {O} ednina: im. Gradišče v Slovenskih goricah, |priimek|; |italijanski arhitekt|: odkritje rod. Gradišča v Slovenskih goricah, daj. Gradišču korespondence patrirarha Izidorja z Guarinom v Slovenskih goricah, tož. Gradišče v Slovenskih Guarinijem; Kapela je urejena po načrtih goricah, mest. pri Gradišču v Slovenskih goricah, or. z italijanskega arhitekta Guarinija Gradiščem v Slovenskih goricah {B} Guarinijev Status: Predlog {O} ednina: im. Guarini, rod. Guarinija, daj. Guariniju, Pravopisna kategorija: Imena krajev tož. Guarinija, mest. pri Guariniju, or. z Guarinijem; dvojina: im. Guarinija, rod. Guarinijev, daj. Gradiške Laze -ih -Laz [gradíške láze, rod. Guarinijema, tož. Guarinija, mest. pri Guarinijih, or. z gradíških lás] ž mn.; Guarinijema; zemljepisno ime množina: im. Guariniji, rod. Guarinijev, |kraj v občini Šmartno pri Litiji|: prebivalci daj. Guarinijem, tož. Guarinije, mest. pri Guarinijih, or. Gradiških Laz; koledniki na/v Gradiških Lazah z Guariniji Status: Predlog Kje? na Gradiških Lazah in v Gradiških Lazah Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Od kod? z Gradiških Laz in iz Gradiških Laz Italijanščina Kam? na Gradiške Laze in v Gradiške Laze {B} Gradiškolazenčan in Lazenčan, Guarinijev -a -o [garínije, ž. garínijeva, s. Gradiškolazenčanka in Lazenčanka; Gradiškolazenčanov in Lazenčanov, garínijevo] prid. Gradiškolazenčankin in Lazenčankin; Leta 1997 je požar uničil velik del Guarinijeve gradiškolazenski in lazenski kapele v torinski stolnici {O} množina: im. Gradiške Laze, rod. Gradiških Laz, (< Guarini) daj. Gradiškim Lazam, tož. Gradiške Laze, mest. pri {O} moški: ednina: im. Guarinijev, rod. Gradiških Lazah, or. z Gradiškimi Lazami Guarinijevega, daj. Guarinijevemu, tož. Guarinijev (živostno Guarinijevega), mest. pri Guarinijevem, Status: Predlog or. z Guarinijevim; dvojina: im. Guarinijeva, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev Guarinijevih, daj. Guarinijevima, tož. Guarinijeva, mest. pri Guarinijevih, or. z Guarinijevima; množina: Grajska Vas -e -i [grájska vás, rod. grájske vasí, im. Guarinijevi, rod. Guarinijevih, daj. Guarinijevim, or. z grájsko vasjó] ž; zemljepisno ime tož. Guarinijeve, mest. pri Guarinijevih, or. z |kraj v občini Braslovče|: prebivalci Grajske Vasi; Guarinijevimi stavbna dediščina Grajske Vasi; kmetija v Grajski ženski: ednina: im. Guarinijeva, rod. Guarinijeve, daj. Vasi Guarinijevi, tož. Guarinijevo, mest. pri Guarinijevi, or. z Guarinijevo; Kje? v Grajski Vasi dvojina: im. Guarinijevi, rod. Guarinijevih, daj. Guarinijevima, tož. Guarinijevi, Od kod? iz Grajske Vasi mest. pri Guarinijevih, or. z Guarinijevima; množina: Kam? v Grajsko Vas im. Guarinijeve, rod. Guarinijevih, daj. Guarinijevim, {B} Grajskovaščan in Grajan, Grajskovaščanka tož. Guarinijeve, mest. pri Guarinijevih, or. z in Grajanka; Grajskovaščanov in Grajanov, Guarinijevimi Grajskovaščankin in Grajankin; grajskovaški in srednji: ednina: im. Guarinijevo, rod. Guarinijevega, grajski daj. Guarinijevemu, tož. Guarinijevo, mest. pri {O} ednina: im. Grajska Vas, rod. Grajske Vasi, daj. Guarinijevem, or. z Guarinijevim; dvojina: im. Grajski Vasi, tož. Grajsko Vas, mest. pri Grajski Vasi, Guarinijevi, rod. Guarinijevih, daj. Guarinijevima, or. z Grajsko Vasjo tož. Guarinijevi, mest. pri Guarinijevih, or. z Status: Predlog Guarinijevima; množina: im. Guarinijeva, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev Guarinijevih, daj. Guarinijevim, tož. Guarinijeva, mest. pri Guarinijevih, or. z Guarinijevimi Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz 79 priimkov) rod. Guicciardinijevih, daj. Guicciardinijevima, tož. Guicciardinijevi, mest. pri Guicciardinijevih, or. z Guicciardini -ja [gičardíni, rod. gičardínija, or. z Guicciardinijevima; množina: im. Guicciardinijeva, rod. Guicciardinijevih, daj. Guicciardinijevim, tož. gičardínijem] m; ime bitja, osebno ime Guicciardinijeva, mest. pri Guicciardinijevih, or. z |priimek|; |italijanski politik in zgodovinar|: Med humaniste prištevamo Petrarco, Guicciardinija Guicciardinijevimi in Machiavellija; korespondenca s Francescom Status: Predlog Guicciardinijem Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) {B} Guicciardinijev {O} ednina: im. Guicciardini, rod. Guicciardinija, daj. Guicciardiniju, tož. Guicciardinija, mest. pri Habsburg -a [hábzburk, rod. hábzburga] m; Guicciardiniju, or. z Guicciardinijem; dvojina: zemljepisno ime im. Guicciardinija, rod. Guicciardinijev, daj. |grad v Švici|: grof na Habsburgu; avstrijski prestol v Guicciardinijema, tož. Guicciardinija, mest. pri Habsburgu; kot prilastek, v imenovalniku Habsburžani so Guicciardinijih, or. z Guicciardinijema; množina: dobili ime po gradu Habsburg im. Guicciardiniji, rod. Guicciardinijev, daj. {B} Habsburžan, Habsburžanka; Habsburžanov, Guicciardinijem, tož. Guicciardinije, mest. pri Habsburžankin; habsburški Guicciardinijih, or. z Guicciardiniji {O} ednina: im. Habsburg, rod. Habsburga, daj. Status: Predlog Habsburgu, tož. Habsburg, mest. pri Habsburgu, or. s Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Habsburgom Italijanščina Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Guicciardinijev -a -o [gičardínije, ž. gi- čardínijeva, s. gičardínijevo] prid. Hannover -vra [hanôvər, rod. hanôra] m; Guicciardinijev politični pogled zemljepisno ime (< Guicciardini) |kraj v Nemčiji|: jezero v središču Hannovra; {O} moški: ednina: im. Guicciardinijev, rod. sejmišče v Hannovru; kot prilastek, v imenovalniku pred- Guicciardinijevega, daj. Guicciardinijevemu, tož. stavniki mesta Hannover Guicciardinijev (živostno Guicciardinijevega), mest. pri Guicciardinijevem, Kje? v Hannovru or. z Guicciardinijevim; dvojina: im. Guicciardinijeva, rod. Guicciardinijevih, Od kod? iz Hannovra daj. Guicciardinijevima, tož. Guicciardinijeva, mest. Kam? v Hannover pri Guicciardinijevih, or. z Guicciardinijevima; {B} Hannovrčan, Hannovrčanka; Hannovrčanov, množina: im. Guicciardinijevi, rod. Guicciardinijevih, Hannovrčankin; hannovrski daj. Guicciardinijevim, tož. Guicciardinijeve, mest. pri {O} ednina: im. Hannover, rod. Hannovra, daj. Guicciardinijevih, or. z Guicciardinijevimi Hannovru, tož. Hannover, mest. pri Hannovru, or. s ženski: ednina: im. Guicciardinijeva, rod. Hannovrom Guicciardinijeve, daj. Guicciardinijevi, tož. Guicciardinijevo, Status: Predlog mest. pri Guicciardinijevi, or. z Guicciardinijevo; Pravopisna kategorija: Imena krajev dvojina: im. Guicciardinijevi, rod. Guicciardinijevih, daj. Guicciardinijevima, tož. Guicciardinijevi, mest. pri Guicciardinijevih, or. z hannovrski -a -o [hanôvәrski] prid. Guicciardinijevima; množina: im. Guicciardinijeve, obisk hannovrskega sejma; hannovrska princesa; rod. Guicciardinijevih, daj. Guicciardinijevim, tož. hannovrsko letališče Guicciardinijeve, mest. pri Guicciardinijevih, or. z (< Hannover) Guicciardinijevimi {O} moški: ednina: im. hannovrski, rod. srednji: ednina: im. Guicciardinijevo, rod. hannovrskega, daj. hannovrskemu, tož. hannovrski Guicciardinijevega, daj. Guicciardinijevemu, tož. (živostno hannovrskega), mest. pri hannovrskem, Guicciardinijevo, mest. pri Guicciardinijevem, or. or. s hannovrskim; dvojina: im. hannovrska, rod. z Guicciardinijevim; dvojina: im. Guicciardinijevi, hannovrskih, daj. hannovrskima, tož. hannovrska, 80 mest. pri hannovrskih, or. s hannovrskima; množina: in Hlavčanka; Hlavčenjivčanov in Hlavčanov, im. hannovrski, rod. hannovrskih, daj. hannovrskim, Hlavčenjivčankin in Hlavčankin; hlavčenjivski in tož. hannovrske, mest. pri hannovrskih, or. s hlavčanski hannovrskimi {O} množina: im. Hlavče Njive, rod. Hlavčih Njiv, daj. ženski: ednina: im. hannovrska, rod. hannovrske, daj. Hlavčim Njivam, tož. Hlavče Njive, mest. pri Hlavčih hannovrski, tož. hannovrsko, mest. pri hannovrski, Njivah, or. s Hlavčimi Njivami or. s hannovrsko; dvojina: im. hannovrski, rod. hannovrskih, Status: Predlog daj. hannovrskima, tož. hannovrski, mest. pri hannovrskih, Pravopisna kategorija: Imena krajev or. s hannovrskima; množina: im. hannovrske, rod. hannovrskih, daj. hannovrskim, tož. hannovrske, mest. pri hannovrskih, or. s hannovrskimi Hlevni Vrh -ega -a [hléni vrh] m; zemljepisno ime srednji: ednina: im. hannovrsko, rod. hannovrskega, |kraj v občini Logatec|: prebivalci Hlevnega Vrha; daj. hannovrskemu, tož. hannovrsko, mest. pri Prvo cerkvico naj bi v/na Hlevnem Vrhu že v 15. hannovrskem, or. s hannovrskim; dvojina: im. stoletju postavili freisinški škofje hannovrski, rod. hannovrskih, daj. hannovrskima, Kje? na Hlevnem Vrhu in v Hlevnem Vrhu tož. hannovrski, mest. pri hannovrskih, or. s hannovrskima; Od kod? s Hlevnega Vrha in iz Hlevnega Vrha množina: im. hannovrska, rod. hannovrskih, daj. hannovrskim, tož. hannovrska, mest. Kam? na Hlevni Vrh in v Hlevni Vrh pri hannovrskih, {B} Hlevnovrščan in Hlevničan in Hlevnovršec, or. s hannovrskimi Hlevnovrščanka in Hlevničanka; Hlevnovrščanov in Status: Predlog Hlevničanov in Hlevnovrščev, Hlevnovrščankin in Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) Hlevničankin; hlevnovrški in hlevniški {O} ednina: im. Hlevni Vrh, rod. Hlevnega Vrha, daj. Hlevnemu Vrhu, tož. Hlevni Vrh, mest. pri Hlevnem Havana -e [havána] ž; zemljepisno ime Vrhu, or. s Hlevnim Vrhom |glavno mesto Kube|: zgodovinsko središče Havane; revolucija v Havani; Status: Predlog kot prilastek Ob prihodu v prestolnico Havana/Havano so ga očarale Pravopisna kategorija: Imena krajev zgodovinske stavbe; ◎ šp. La Habana; prim. La Habana Holliday -a [hôlidej, rod. hôlideja, or. s hôlidejem] m; ime bitja, osebno ime Kje? v Havani |priimek|: film o prevarantu Docu Hollidayu Od kod? iz Havane {B} Hollidayev Kam? v Havano {B} Havančan, Havančanka; Havančanov, {O} ednina: im. Holliday, rod. Hollidaya, daj. Hollidayu, tož. Hollidaya, mest. pri Hollidayu, or. s Havančankin; havanski Hollidayem; dvojina: im. Hollidaya, rod. Hollidayev, {O} ednina: im. Havana, rod. Havane, daj. Havani, tož. daj. Hollidayema, tož. Hollidaya, mest. pri Hollidayih, Havano, mest. pri Havani, or. s Havano or. s Hollidayema; množina: im. Hollidayi, rod. Status: Predlog Hollidayev, daj. Hollidayem, tož. Hollidaye, mest. pri Pravopisna kategorija: Imena krajev; Španščina Hollidayih, or. s Hollidayi Status: Predlog Hlavče Njive -ih -Njiv [hláče njíve, rod. hláčih Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki) njí] ž mn.; zemljepisno ime |kraj v občini Gorenja vas – Poljane|: vaščani Horn -a [hórən, rod. hórna in hórn, rod. hórna] m; Hlavčih Njiv; Na Hlavčih Njivah je potekala zemljepisno ime Rupnikova linija |rt v Južni Ameriki|: prečkanje s Horna do Kje? na Hlavčih Njivah Antarktike; kot prilastek potovanje z jadrnico okrog rta Od kod? s Hlavčih Njiv Horn/Horna; ◎ šp. Cabo de Hornos Kam? na Hlavče Njive Kje? na Hornu {B} Hlavčenjivčan in Hlavčan, Hlavčenjivčanka Od kod? s Horna 81 Kam? na Horn {O} množina: im. Hrpelje, rod. Hrpelj, daj. Hrpeljam, {O} ednina: im. Horn, rod. Horna, daj. Hornu, tož. tož. Hrpelje, mest. pri Hrpeljah, or. s Hrpeljami Horn, mest. pri Hornu, or. s Hornom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena hrpeljski -a -o [hərpélʼski] prid. Hornbein -a [hórənbájn in hórnbájn] m; ime bitja, hrpeljski običaji; hrpeljsko gospodarstvo osebno ime (< Hrpelje) |priimek|; |ameriški alpinist|: Po Tomu Hornbeinu je {O} moški: ednina: im. hrpeljski, rod. hrpeljskega, poimenovan ozebnik na severni strani Everesta daj. hrpeljskemu, tož. hrpeljski (živostno hrpeljskega), {B} Hornbeinov mest. pri hrpeljskem, or. s hrpeljskim; dvojina: {O} ednina: im. Hornbein, rod. Hornbeina, daj. im. hrpeljska, rod. hrpeljskih, daj. hrpeljskima, tož. Hornbeinu, tož. Hornbeina, mest. pri Hornbeinu, hrpeljska, mest. pri hrpeljskih, or. s hrpeljskima; or. s Hornbeinom; dvojina: im. Hornbeina, rod. množina: im. hrpeljski, rod. hrpeljskih, daj. hrpeljskim, Hornbeinov, daj. Hornbeinoma, tož. Hornbeina, mest. tož. hrpeljske, mest. pri hrpeljskih, or. s hrpeljskimi pri Hornbeinih, or. s Hornbeinoma; množina: im. ženski: ednina: im. hrpeljska, rod. hrpeljske, daj. Hornbeini, rod. Hornbeinov, daj. Hornbeinom, tož. hrpeljski, tož. hrpeljsko, mest. pri hrpeljski, or. s Hornbeine, mest. pri Hornbeinih, or. s Hornbeini hrpeljsko; dvojina: im. hrpeljski, rod. hrpeljskih, daj. Status: Predlog hrpeljskima, tož. hrpeljski, mest. pri hrpeljskih, or. s Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki) hrpeljskima; množina: im. hrpeljske, rod. hrpeljskih, daj. hrpeljskim, tož. hrpeljske, mest. pri hrpeljskih, or. s Hrastje – Mota hrpeljskimi -a -e [hrástje – móta] s; srednji: ednina: im. hrpeljsko, rod. hrpeljskega, daj. zemljepisno ime hrpeljskemu, tož. hrpeljsko, mest. pri hrpeljskem, or. |kraj v občini Radenci|: prebivalci Hrastja – Mote; s hrpeljskim; dvojina: im. hrpeljski, rod. hrpeljskih, ribniki v Hrastju – Moti daj. hrpeljskima, tož. hrpeljski, mest. pri hrpeljskih, or. Kje? v Hrastju – Moti s hrpeljskima; množina: im. hrpeljska, rod. hrpeljskih, daj. hrpeljskim, tož. hrpeljska, mest. pri hrpeljskih, or. s Od kod? iz Hrastja – Mote hrpeljskimi Kam? v Hrastje – Moto {B} Hraščenec in Hraščenčan in Motarec, Status: Predlog Hraščenka in Hraščenčanka in Motarka; Hraščenčev Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih in Hraščenčanov in Motarčev, Hraščenkin in naselbinskih/krajevnih imen) Hraščenčankin in Motarkin; hraščenski in motarski {O} ednina: im. Hrastje – Mota, rod. Hrastja – Mote, Huda Jama -e -e [húda jáma] ž; zemljepisno ime daj. Hrastju – Moti, tož. Hrastje – Moto, mest. pri |kraj v občini Laško|: prebivalci Hude Jame; rudnik Hrastju – Moti, or. s Hrastjem – Moto Barbara rov v Hudi Jami; v prenesenem pomenu |povojni poboji v Hudi Jami|: slovesnost za žrtve Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Hude Jame Kje? v Hudi Jami Hrpelje -elj [hərpélje, rod. hərpélʼ] ž mn.; zemljepisno Od kod? iz Hude Jame ime Kam? v Hudo Jamo |kraj v občini Hrpelje – Kozina|: legenda o nastanku {B} Hudojamčan, Hudojamčanka; Hudojamčanov, Hrpelj; praznovanje pusta v Hrpeljah Hudojamčankin; hudojamski {O} Kje? v Hrpeljah ednina: im. Huda Jama, rod. Hude Jame, daj. Hudi Jami, tož. Hudo Jamo, mest. pri Hudi Jami, or. s Hudo Od kod? iz Hrpelj Jamo Kam? v Hrpelje {B} Hrpeljec, Hrpeljka; Hrpeljčev, Hrpeljkin; Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev hrpeljski 82 Kje? v Hudem Grabnu Huda Polica -e -e [húda políca] ž; zemljepisno ime Od kod? iz Hudega Grabna |kraj v občini Grosuplje|: krajanka Hude Police; cesta Kam? v Hudi Graben na Hudo Polico {B} Hudograbenčan, Hudograbenčanka; Kje? na Hudi Polici Hudograbenčanov, Hudograbenčankin; Od kod? s Hude Police hudograbenski {O} Kam? na Hudo Polico ednina: im. Hudi Graben, rod. Hudega Grabna, {B} Hudopoličan daj. Hudemu Grabnu, tož. Hudi Graben, mest. pri in Poličan, Hudopoličanka in Poličanka; Hudopoličanov in Poličanov, Hudem Grabnu, or. s Hudim Grabnom Hudopoličankin in Poličankin; hudopoliški in poliški Status: Predlog {O} ednina: im. Huda Polica, rod. Hude Police, daj. Pravopisna kategorija: Imena krajev Hudi Polici, tož. Hudo Polico, mest. pri Hudi Polici, or. s Hudo Polico Hudi Konec -ega -nca [húdi kônəc, rod. húdega Status: Predlog kônca, or. s húdim kôncem] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v občini Ribnica|: prebivalka Hudega Konca; Obiskali smo čebelarja na Hudem Koncu Hudičev boršt -ega -a [hudíče bòršt, rod. Kje? na Hudem Koncu hudíčevega bôršta] m; zemljepisno ime Od kod? s Hudega Konca |zavarovani gozd v Kamniško-Savinjskih Alpah|: Kam? na Hudi Konec pripovedka o nastanku Hudičevega boršta; Iz {B} Hudokončan, Hudokončanka; Hudokončanov, Hudičevega boršta nas je čakala le še pot v dolino Hudokončankin; hudokonški Kje? v Hudičevem borštu {O} ednina: im. Hudi Konec, rod. Hudega Konca, daj. Od kod? iz Hudičevega boršta Hudemu Koncu, tož. Hudi Konec, mest. pri Hudem Kam? v Hudičev boršt Koncu, or. s Hudim Koncem {O} ednina: im. Hudičev boršt, rod. Hudičevega Status: Predlog boršta, daj. Hudičevemu borštu, tož. Hudičev boršt, Pravopisna kategorija: Imena krajev mest. pri Hudičevem borštu, or. s Hudičevim borštom Status: Predlog Hudi Kot -ega -a [húdi kót] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena |kraj v občini Ribnica na Pohorju|: krajani Hudega Kota; tekmovanje v smučarskih skokih v Hudem Hudi graben -ega -bna [húdi grábǝn, rod. húdega Kotu grábna] m; zemljepisno ime Kje? v Hudem Kotu |potok na Gorenjskem|: izliv Hudega grabna v Od kod? iz Hudega Kota Peračico; prim. Hudi Graben Kam? v Hudi Kot {B} hudograbenski {B} Hudokotčan, Hudokotčanka; Hudokotčanov, {O} ednina: im. Hudi graben, rod. Hudega grabna, daj. Hudokotčankin; hudokotski Hudemu grabnu, tož. Hudi graben, mest. pri Hudem {O} ednina: im. Hudi Kot, rod. Hudega Kota, daj. grabnu, or. s Hudim grabnom Hudemu Kotu, tož. Hudi Kot, mest. pri Hudem Kotu, Status: Predlog or. s Hudim Kotom Pravopisna kategorija: Imena voda Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Hudi Graben -ega -bna [húdi grábǝn, rod. húdega grábna] m; zemljepisno ime Iberija1 -e [ibêrija] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Tržič|: krajan Hudega Grabna; Na |zgodovinska pokrajina|: Kristjani so postopoma Dobrčo smo se podali iz Hudega Grabna; kot prilastek, osvobajali Iberijo; Iberijo so poimenovali po v imenovalniku odcepitev naselja Hudi Graben od prebivalcih Iberih krajevne skupnosti Brezje 83 Kje? v Iberiji Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Od kod? iz Iberije Kam? v Iberijo Idrija -e [ídrija] ž; zemljepisno ime {B} Iber, Iberka; Iberov, Iberkin; iberijski |kraj v Sloveniji|: Na območju današnje Idrije {O} je škafar odkril živo srebro; Prva srednja šola ednina: im. Iberija, rod. Iberije, daj. Iberiji, tož. s slovenskim učnim jezikom je bila v Idriji; Iberijo, kot mest. pri Iberiji, or. z Iberijo prilastek, navadno v imenovalniku zgodovina mesta Idrija/ Status: Predlog Idrije Pravopisna kategorija: Imena pokrajin Kje? v Idriji Od kod? iz Idrije Iberija2 -e [ibêrija] ž; zemljepisno ime |polotok na skrajnem jugozahodnem delu Evrope; Kam? v Idrijo {B} Idrijčan, Idrijčanka; Idrijčanov, Idrijčankin; skrajšano ime za Iberski polotok|; gl. Iberski polotok, Pirenejski polotok idrijski tudi idrski {O} ednina: im. Idrija, rod. Idrije, daj. Idriji, tož. Idrijo, {B} Iberijec, Iberijka; Iberijčev, Iberijkin; iberijski mest. pri Idriji, or. z Idrijo {O} ednina: im. Iberija, rod. Iberije, daj. Iberiji, tož. Status: Predlog Iberijo, mest. pri Iberiji, or. z Iberijo Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, Idrijske Krnice -ih -ic [ídrijske kərníce] ž mn.; otočij zemljepisno ime Ibersko gorovje |kraj v občini Idrija|: prebivalec Idrijskih Krnic; -ega -a [ibêrsko gorôje] s; oglarski praznik v Idrijskih Krnicah zemljepisno ime |gorovje v Španiji|: gore Iberskega gorovja; mesto v Kje? na Idrijskih Krnicah in v Idrijskih Krnicah Iberskem gorovju; ◎ šp. Cordillera Ibérica Od kod? z Idrijskih Krnic in iz Idrijskih Krnic Kje? v Iberskem gorovju Kam? na Idrijske Krnice in v Idrijske Krnice {B} Idrijskokrničan in Krničan, Idrijskokrničanka Od kod? iz Iberskega gorovja in Krničanka; Idrijskokrničanov in Krničanov, Kam? v Ibersko gorovje Idrijskokrničankin in Krničankin; idrijskokrniški in {O} ednina: im. Ibersko gorovje, rod. Iberskega krniški gorovja, daj. Iberskemu gorovju, tož. Ibersko gorovje, {O} množina: im. Idrijske Krnice, rod. Idrijskih Krnic, mest. pri Iberskem gorovju, or. z Iberskim gorovjem daj. Idrijskim Krnicam, tož. Idrijske Krnice, mest. pri Status: Predlog Idrijskih Krnicah, or. z Idrijskimi Krnicami Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Iconotheca Valvasoriana -e -e [ikonotéka valvazorijána] ž; stvarno ime idrijski -a -o tudi idrski -a -o [ídrijski tudi ídrski] |grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja|: prid. Iconotheca Valvasoriana je zbirka 7752 grafičnih idrijski rudnik živega srebra; klekljanje idrijske listov, ki jih je zbral Janez Vajkard Valvasor; 17 zvezkov Iconothece Valvasoriane; čipke kot prilastek, v imenovalniku faksimilirana izdaja grafične zbirke idrijski žlikrof |jed|: idrijski žlikrofi z bakalco; recept za idrijske žlikrofe; Iconotheca Valvasoriana prim. Idrijski Log, Idrijske {O} Krnice, Idrijsko-Cerkljansko hribovje ednina: im. Iconotheca Valvasoriana, rod. Iconothece Valvasoriane, daj. Iconotheci (< Idrija) Valvasoriani, tož. Iconotheco Valvasoriano, mest. {O} moški: ednina: im. idrijski tudi idrski, rod. pri Iconotheci Valvasoriani, or. z Iconotheco idrijskega tudi idrskega, daj. idrijskemu tudi idrskemu, Valvasoriano tož. idrijski tudi idrski (živostno idrijskega tudi idrskega), Status: Predlog mest. pri idrijskem tudi pri idrskem, or. 84 z idrijskim tudi z idrskim; dvojina: im. idrijska tudi idrski prid.; obširneje glej pri idrijski idrska, rod. idrijskih tudi idrskih, daj. idrijskima tudi idrskima, tož. idrijska tudi idrska, mest. pri idrijskih iesolski prid.; obširneje glej pri jesolski tudi idrskih, or. z idrijskima tudi z idrskima; množina: im. idrijski tudi idrski, rod. idrijskih tudi idrskih, daj. idrijskim tudi idrskim, tož. idrijske tudi idrske, mest. pri Ilinden -a [ílindẹn] m; zemljepisno ime idrijskih tudi idrskih, or. z idrijskimi tudi z idrskimi |kraj v Severni Makedoniji|: Ilinden je dobil ime ženski: ednina: im. idrijska tudi idrska, rod. idrijske po ilindenski vstaji leta 1903; Živi v Ilindenu; prim. tudi idrske, daj. idrijski tudi idrski, tož. idrijsko tudi ilinden idrsko, mest. pri idrijski tudi pri idrski, or. z idrijsko Kje? v Ilindenu tudi z idrsko; dvojina: im. idrijski tudi idrski, rod. idrijskih Od kod? iz Ilindena tudi idrskih, daj. idrijskima tudi idrskima, tož. idrijski tudi idrski, mest. pri idrijskih tudi pri idrskih, Kam? v Ilinden or. z idrijskima tudi z idrskima; množina: im. idrijske {B} Ilindenčan, Ilindenčanka; Ilindenčanov, tudi idrske, rod. idrijskih tudi idrskih, daj. idrijskim tudi Ilindenčankin; ilindenski idrskim, tož. idrijske tudi idrske, mest. pri idrijskih tudi {O} ednina: im. Ilinden, rod. Ilindena, daj. Ilindenu, idrskih, or. z idrijskimi tudi z idrskimi tož. Ilinden, mest. pri Ilindenu, or. z Ilindenom srednji: ednina: im. idrijsko tudi idrsko, rod. Status: Predlog idrijskega tudi idrskega, daj. idrijskemu tudi idrskemu, Pravopisna kategorija: Imena krajev tož. idrijsko tudi idrsko, mest. pri idrijskem tudi pri idrskem, or. z idrijskim tudi z idrskim; dvojina: im. idrijski tudi idrski, rod. idrijskih tudi idrskih, daj. ilindenski -a -o [ílindẹnski] prid. idrijskima tudi idrskima, tož. idrijski tudi idrski, |nanašajoč se na kraj|: ilindenska zgodovina mest. pri idrijskih tudi idrskih, or. z idrijskima tudi ilindenska vstaja |zgodovinski dogodek, vstaja|: V z idrskima; množina: im. idrijska tudi idrska, rod. času ilindenske vstaje leta 1903 so se Makedonci in idrijskih tudi idrskih, daj. idrijskim tudi idrskim, tož. Vlahi uprli turškim fevdalcem idrijska tudi idrska, mest. pri idrijskih tudi pri idrskih, (< Ilinden, ilinden) or. z idrijskimi tudi z idrskimi {O} moški: ednina: im. ilindenski, rod. Status: Predlog ilindenskega, daj. ilindenskemu, tož. ilindenski Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih (živostno ilindenskega), mest. pri ilindenskem, or. z naselbinskih/krajevnih imen); Poimenovanja ilindenskim; dvojina: im. ilindenska, rod. ilindenskih, bolezni, iger, jedi daj. ilindenskima, tož. ilindenska, mest. pri ilindenskih, or. z ilindenskima; množina: im. ilindenski, rod. Idrijski Log -ega -a [ídrijski lók, rod. ídrijskega ilindenskih, daj. ilindenskim, tož. ilindenske, mest. pri lóga] m; zemljepisno ime ilindenskih, or. z ilindenskimi |kraj v občini Idrija|: oglarji Idrijskega Loga; brezno ženski: ednina: im. ilindenska, rod. ilindenske, daj. ilindenski, tož. ilindensko, mest. pri ilindenski, or. z v Idrijskem Logu ilindensko; dvojina: im. ilindenski, rod. ilindenskih, Kje? v Idrijskem Logu daj. ilindenskima, tož. ilindenski, mest. pri ilindenskih, Od kod? iz Idrijskega Loga or. z ilindenskima; množina: im. ilindenske, rod. Kam? v Idrijski Log ilindenskih, daj. ilindenskim, tož. ilindenske, mest. pri {B} Idrijskoložan in Ložan, Idrijskoložanka ilindenskih, or. z ilindenskimi in Ložanka; Idrijskoložanov in Ložanov, srednji: ednina: im. ilindensko, rod. ilindenskega, daj. Idrijskoložankin in Ložankin; idrijskoložanski in ilindenskemu, tož. ilindensko, mest. pri ilindenskem, ložanski or. z ilindenskim; dvojina: im. ilindenski, rod. {O} ilindenskih, daj. ilindenskima, tož. ilindenski, mest. ednina: im. Idrijski Log, rod. Idrijskega Loga, daj. Idrijskemu Logu, tož. Idrijski Log, mest. pri Idrijskem pri ilindenskih, or. z ilindenskima; množina: im. ilindenska, rod. ilindenskih, daj. ilindenskim, tož. Logu, or. z Idrijskim Logom ilindenska, mest. pri ilindenskih, or. z ilindenskimi Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih 85 naselbinskih/krajevnih imen) imolske, rod. imolskih, daj. imolskim, tož. imolske, mest. pri imolskih, or. z imolskimi Ilirika -e [ilírika] ž; zemljepisno ime srednji: ednina: im. imolsko, rod. imolskega, daj. |avtocestni krak od Karavank do Obrežja|: Slovenski imolskemu, tož. imolsko, mest. pri imolskem, or. avtocestni križ sestavljata Slovenika in Ilirika; z imolskim; dvojina: im. imolski, rod. imolskih, promet na Iliriki daj. imolskima, tož. imolski, mest. pri imolskih, or. z imolskima; množina: im. imolska, rod. imolskih, Kje? na Iliriki daj. imolskim, tož. imolska, mest. pri imolskih, or. z Od kod? z Ilirike imolskimi Kam? na Iliriko Status: Predlog {O} ednina: im. Ilirika, rod. Ilirike, daj. Iliriki, tož. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Iliriko, mest. pri Iliriki, or. z Iliriko naselbinskih/krajevnih imen) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Indija Koromandija -e -e [índija koromándija] ž; zemljepisno ime Ilirska Bistrica -e -e [ilírska bístrica] ž; |domišljijska dežela izobilja|: prebivalci Indije zemljepisno ime Koromandije; Samo v Indiji Koromandiji, kjer tečeta |kraj na Notranjskem|: staro mestno jedro Ilirske med in mleko, je lenoba največja krepost Bistrice; gorska hitrostna dirka v Ilirski Bistrici; v Kje? v Indiji Koromandiji prenesenem pomenu |športni klub iz Ilirske Bistrice|: Od kod? iz Indije Koromandije zmaga proti Ilirski Bistrici Kam? v Indijo Koromandijo Kje? v Ilirski Bistrici {B} Indijskokoromandijec, Indijskokoromandijka; Od kod? iz Ilirske Bistrice Indijskokoromandijčev, Indijskokoromandijkin; Kam? v Ilirsko Bistrico indijskokoromandijski {B} Ilirskobistričan in Bistričan, Ilirskobistričanka {O} ednina: im. Indija Koromandija, rod. Indije in Bistričanka; Ilirskobistričanov in Bistričanov, Koromandije, daj. Indiji Koromandiji, tož. Indijo Ilirskobistričankin in Bistričankin; ilirskobistriški in Koromandijo, mest. pri Indiji Koromandiji, or. z bistriški Indijo Koromandijo {O} ednina: im. Ilirska Bistrica, rod. Ilirske Bistrice, Status: Predlog daj. Ilirski Bistrici, tož. Ilirsko Bistrico, mest. pri Ilirski Pravopisna kategorija: Domišljijska in mitološka Bistrici, or. z Ilirsko Bistrico zemljepisna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Innsbruck -a [ínzbruk] m; zemljepisno ime |kraj v Avstriji|: ogled Innsbrucka; skakalnica imolski -a -o [ímolski] prid. v Innsbrucku; Po Innsbrucku smo se vozili s Zmagal je na imolskem dirkališču, ki je trolejbusom poimenovano po Enzu in Dinu Ferrariju Kje? v Innsbrucku (< Imola) Od kod? iz Innsbrucka {O} moški: ednina: im. imolski, rod. imolskega, daj. Kam? v Innsbruck imolskemu, tož. imolski (živostno imolskega), mest. {B} Innsbručan, Innsbručanka; Innsbručanov, pri imolskem, or. z imolskim; dvojina: im. imolska, Innsbručankin; innsbruški rod. imolskih, daj. imolskima, tož. imolska, mest. pri imolskih, {O} ednina: im. Innsbruck, rod. Innsbrucka, daj. or. z imolskima; množina: im. imolski, Innsbrucku, tož. Innsbruck, mest. pri Innsbrucku, or. z rod. imolskih, daj. imolskim, tož. imolske, mest. pri imolskih, Innsbruckom or. z imolskimi ženski: ednina: im. imolska, rod. imolske, daj. imolski, Status: Predlog tož. imolsko, mest. pri imolski, or. z imolsko; dvojina: Pravopisna kategorija: Imena krajev im. imolski, rod. imolskih, daj. imolskima, tož. imolski, mest. pri imolskih, or. z imolskima; množina: im. 86 innsbruški -a -o [ínzbruški] prid. slovenska Istra; soline v Istri innsbruški vitraž; innsbruška skakalnica; Kje? v Istri raziskovalci z innsbruške univerze Od kod? iz Istre (< Innsbruck) Kam? v Istro {O} moški: ednina: im. innsbruški, rod. innsbruškega, {B} Istran, Istranka; Istrančev, Istrankin; istrski daj. innsbruškemu, tož. innsbruški (živostno innsbruškega), {O} mest. pri innsbruškem, ednina: im. Istra, rod. Istre, daj. Istri, tož. Istro, or. z innsbruškim; dvojina: im. innsbruška, rod. mest. pri Istri, or. z Istro innsbruških, daj. innsbruškima, tož. innsbruška, mest. Status: Predlog pri innsbruških, or. z innsbruškima; množina: im. Pravopisna kategorija: Pravopisne zanimivosti; innsbruški, rod. innsbruških, daj. innsbruškim, tož. Imena otokov, polotokov, otočij innsbruške, mest. pri innsbruških, or. z innsbruškimi ženski: ednina: im. innsbruška, rod. innsbruške, daj. istrski -a -o [ístərski] prid. innsbruški, tož. innsbruško, mest. pri innsbruški, istrski polotok; istrska obala or. z innsbruško; dvojina: im. innsbruški, rod. innsbruških, istrski gonič |pes|: vzreja istrskih goničev; istrska daj. innsbruškima, tož. innsbruški, mest. pri innsbruških, or. z innsbruškima; belica |oljka|: olje iz istrske belice; prim. Istrski množina: im. innsbruške, rod. innsbruških, daj. innsbruškim, tož. maraton, Istrska županija innsbruške, mest. pri innsbruških, or. z innsbruškimi (< Istra) srednji: ednina: im. innsbruško, rod. innsbruškega, {O} moški: ednina: im. istrski, rod. istrskega, daj. daj. innsbruškemu, tož. innsbruško, mest. pri istrskemu, tož. istrski (živostno istrskega), mest. pri innsbruškem, or. z innsbruškim; dvojina: im. istrskem, or. z istrskim; dvojina: im. istrska, rod. innsbruški, rod. innsbruških, daj. innsbruškima, tož. istrskih, daj. istrskima, tož. istrska, mest. pri istrskih, innsbruški, mest. pri innsbruških, or. z innsbruškima; or. z istrskima; množina: im. istrski, rod. istrskih, daj. množina: im. innsbruška, rod. innsbruških, daj. istrskim, tož. istrske, mest. pri istrskih, or. z istrskimi innsbruškim, tož. innsbruška, mest. pri innsbruških, or. ženski: ednina: im. istrska, rod. istrske, daj. istrski, z innsbruškimi tož. istrsko, mest. pri istrski, or. z istrsko; dvojina: im. Status: Predlog istrski, rod. istrskih, daj. istrskima, tož. istrski, mest. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih pri istrskih, or. z istrskima; množina: im. istrske, rod. naselbinskih/krajevnih imen) istrskih, daj. istrskim, tož. istrske, mest. pri istrskih, or. z istrskimi Inomost srednji: -a [ínomọst] ednina: im. istrsko, rod. istrskega, daj. m; zemljepisno ime istrskemu, tož. istrsko, mest. pri istrskem, or. z |zgodovinsko ime za Innsbruck|: Meščani istrskim; Inomosta so cesarju Maksu zgradili dvonadstropni dvojina: im. istrski, rod. istrskih, daj. istrskima, tož. istrski, mest. pri istrskih, or. z istrskima; balkon; Cesar in vlada so zasedali v Inomostu; gl. množina: im. istrska, rod. istrskih, daj. istrskim, tož. Innsbruck istrska, mest. pri istrskih, or. z istrskimi Kje? v Inomostu Status: Predlog Od kod? iz Inomosta Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, Kam? v Inomost celin, pokrajin, otokov) {B} Inomoščan, Inomoščanka; Inomoščanov, Inomoščankin; inomoški Iška Loka -e -e [íška lóka] ž; zemljepisno ime {O} ednina: im. Inomost, rod. Inomosta, daj. |kraj v občini Ig|: prebivalec Iške Loke; arheološka Inomostu, tož. Inomost, mest. pri Inomostu, or. z najdišča v Iški Loki Inomostom Kje? v Iški Loki Status: Predlog Od kod? iz Iške Loke Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? v Iško Loko {B} Iškoločan in Ločan, Iškoločanka in Ločanka; Istra -e [ístra] ž; zemljepisno ime Iškoločanov in Ločanov, Iškoločankin in Ločankin; |polotok v Sloveniji in na Hrvaškem|: hrvaška Istra; iškološki in loški 87 {O} ednina: im. Iška Loka, rod. Iške Loke, daj. Iški Izolanom tudi z Izolčanom; dvojina: im. Izolana tudi Loki, tož. Iško Loko, mest. pri Iški Loki, or. z Iško Izolčana, rod. Izolanov tudi Izolčanov, daj. Izolanoma Loko tudi Izolčanoma, tož. Izolana tudi Izolčana, mest. pri Status: Predlog Izolanih tudi pri Izolčanih, or. z Izolanoma tudi z Pravopisna kategorija: Imena krajev Izolčanoma; množina: im. Izolani tudi Izolčani, rod. Izolanov tudi Izolčanov, daj. Izolanom tudi Izolčanom, tož. Izolane tudi Izolčane, mest. pri Izolanih tudi pri Ivančna Gorica -e -e [ivánčna goríca] ž; Izolčanih, or. z Izolani tudi z Izolčani zemljepisno ime Status: Predlog |kraj na Dolenjskem|: župan Ivančne Gorice; koncert Pravopisna kategorija: Prebivalska imena (iz imen v Ivančni Gorici krajev) Kje? v Ivančni Gorici Od kod? iz Ivančne Gorice Izolanka -a tudi Izolčanka -e [izolánka tudi Kam? v Ivančno Gorico ízolčanka] ž; ime bitja, prebivalsko ime {B} Ivančnogoričan in Ivančan, Ivančnogoričanka portret Izolanke; V filmu je nastopilo veliko Izolank in Ivančanka; Ivančnogoričanov in Ivančanov, in Izolanov Ivančnogoričankin in Ivančankin; ivančnogoriški in (< Izola) ivanški {O} {B} Izolankin tudi Izolčankin ednina: im. Ivančna Gorica, rod. Ivančne Gorice, {O} daj. Ivančni Gorici, tož. Ivančno Gorico, mest. pri ednina: im. Izolanka tudi Izolčanka, rod. Izolanke tudi Izolčanke, daj. Izolanki tudi Izolčanki, tož. Ivančni Gorici, or. z Ivančno Gorico Izolanko tudi Izolčanko, mest. pri Izolanki tudi pri Status: Predlog Izolčanki, or. z Izolanko tudi z Izolčanko; dvojina: Pravopisna kategorija: Imena krajev im. Izolanki tudi Izolčanki, rod. Izolank tudi Izolčank, daj. Izolankama tudi Izolčankama, tož. Izolanki tudi Izola -e [ízola] ž; Izolčanki, mest. pri Izolankah tudi pri Izolčankah, zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: raziskave antične poselitve Izole; or. z Izolankama tudi z Izolčankama; množina: im. Izolanke tudi Izolčanke, rod. Izolank tudi Izolčank, pristanišče v Izoli; ◎ it. Isola daj. Izolankam tudi Izolčankam, tož. Izolanke tudi Kje? v Izoli Izolčanke, mest. pri Izolankah tudi pri Izolčankah, or. z Od kod? iz Izole Izolankami tudi z Izolčankami Kam? v Izolo Status: Predlog {B} Izolan tudi Izolčan, Izolanka tudi Izolčanka; Pravopisna kategorija: Prebivalska imena (iz imen Izolanov tudi Izolčanov, Izolankin tudi Izolčankin; krajev) izolski {O} ednina: im. Izola, rod. Izole, daj. Izoli, tož. Izolo, Izolčan m; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri mest. pri Izoli, or. z Izolo Izolan Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Izolčanka ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri Izolanka Izolan -a tudi Izolčan -a [izolán tudi ízolčan] m; ime bitja, prebivalsko ime izolski -a -o [ízolski] prid. V preteklosti so morali Izolani Benetkam dajati izolski svetilnik; privez v izolskem mandraču; desetino pridelka; Petelinji rt je priljubljeno izolska ladjedelnica; izolska marina zbirališče Izolanov (< Izola) (< Izola) {O} moški: ednina: im. izolski, rod. izolskega, daj. {B} Izolanov tudi Izolčanov izolskemu, tož. izolski (živostno izolskega), mest. pri {O} ednina: im. Izolan tudi Izolčan, rod. Izolana tudi izolskem, or. z izolskim; dvojina: im. izolska, rod. Izolčana, daj. Izolanu tudi Izolčanu, tož. Izolana tudi izolskih, daj. izolskima, tož. izolska, mest. pri izolskih, Izolčana, mest. pri Izolanu tudi pri Izolčanu, or. z or. z izolskima; množina: im. izolski, rod. izolskih, daj. 88 izolskim, tož. izolske, mest. pri izolskih, or. z izolskimi Jablaniškega Potoka; domačije v Jablaniškem ženski: ednina: im. izolska, rod. izolske, daj. izolski, Potoku; prim. Jablaniški potok tož. izolsko, mest. pri izolski, or. z izolsko; dvojina: im. Kje? v Jablaniškem Potoku izolski, rod. izolskih, daj. izolskima, tož. izolski, mest. pri izolskih, or. z izolskima; Od kod? iz Jablaniškega Potoka množina: im. izolske, rod. izolskih, daj. izolskim, tož. izolske, mest. pri izolskih, Kam? v Jablaniški Potok or. z izolskimi {B} Jablaniškopotočan in Potočan, srednji: Jablaniškopotočanka in Potočanka; ednina: im. izolsko, rod. izolskega, daj. izolskemu, tož. izolsko, mest. pri izolskem, or. z Jablaniškopotočanov in Potočanov, izolskim; Jablaniškopotočankin in Potočankin; dvojina: im. izolski, rod. izolskih, daj. izolskima, tož. izolski, mest. pri izolskih, or. z jablaniškopotoški in jablaniški izolskima; množina: im. izolska, rod. izolskih, daj. {O} ednina: im. Jablaniški Potok, rod. Jablaniškega izolskim, tož. izolska, mest. pri izolskih, or. z izolskimi Potoka, daj. Jablaniškemu Potoku, tož. Jablaniški Potok, mest. pri Jablaniškem Potoku, or. z Jablaniškim Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Potokom naselbinskih/krajevnih imen) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Jablaniške Laze -ih Laz [jáblaniške láze, rod. jáblaniških lás] ž mn.; zemljepisno ime Jakin -a [jakín] m; zemljepisno ime |kraj v občini Šmartno pri Litiji|: krajani Jablaniških |zgodovinsko ime za Ancono|: Papež se je ustavil v Laz; gozdna pot v Jablaniške Laze Jakinu; gl. Ancona Kje? v Jablaniških Lazah Kje? v Jakinu Od kod? iz Jablaniških Laz Od kod? iz Jakina Kam? v Jablaniške Laze Kam? v Jakin {B} Jablaniškolazar in Lazar, Jablaniškolazarka {B} Jakinčan tudi Jakinec, Jakinčanka tudi Jakinka; in Lazarka; Jablaniškolazarjev in Lazarjev, Jakinčanov tudi Jakinčev, Jakinčankin tudi Jakinkin; Jablaniškolazarkin in Lazarkin; jablaniškolazarski in jakinski jablaniškolazenski in lazarski in lazenski {O} ednina: im. Jakin, rod. Jakina, daj. Jakinu, tož. {O} množina: im. Jablaniške Laze, rod. Jablaniških Jakin, mest. pri Jakinu, or. z Jakinom Laz, daj. Jablaniškim Lazam, tož. Jablaniške Laze, Status: Predlog mest. pri Jablaniških Lazah, or. z Jablaniškimi Lazami Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Jakopičev drevored -ega -a [jákopiče drevorét, rod. jákopičevega drevoréda in jákopiče drevorèt, Jablaniški potok -ega -a [jáblaniški pôtok, rod. rod. jákopičevega drevoréda] m; zemljepisno ime jáblaniškega potóka] m; zemljepisno ime |drevored v Ljubljani|: razstava v Jakopičevem |potok pri Litiji|: dolina Jablaniškega potoka; piškurji drevoredu; sprehod po Jakopičevem drevoredu v Jablaniškem potoku; prim. Jablaniški Potok {O} ednina: im. Jakopičev drevored, rod. {O} ednina: im. Jablaniški potok, rod. Jablaniškega Jakopičevega drevoreda, daj. Jakopičevemu potoka, daj. Jablaniškemu potoku, tož. Jablaniški drevoredu, tož. Jakopičev drevored, mest. pri potok, mest. pri Jablaniškem potoku, or. z Jablaniškim Jakopičevem drevoredu, or. z Jakopičevim potokom drevoredom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena voda Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Jablaniški Potok -ega -a [jáblaniški pôtok, rod. Janin1 -a -o [jánin] prid. jáblaniškega potóka] m; zemljepisno ime Helena je Janin stavek razumela kot novo spodbudo |kraj v občini Šmartno pri Litiji|: prebivalci (< Jana) 89 {O} moški: ednina: im. Janin, rod. Janinega, daj. in Jarčanka; Jarčjedolinčanov in Jarčanov, Janinemu, tož. Janin (živostno Janinega), mest. pri Jarčjedolinčankin in Jarčankin; jarčjedolinski in Janinem, or. z Janinim; dvojina: im. Janina, rod. jarški Janinih, daj. Janinima, tož. Janina, mest. pri Janinih, {O} ednina: im. Jarčja Dolina, rod. Jarčje Doline, or. z Janinima; množina: im. Janini, rod. Janinih, daj. daj. Jarčji Dolini, tož. Jarčjo Dolino, mest. pri Jarčji Janinim, tož. Janine, mest. pri Janinih, or. z Janinimi Dolini, or. z Jarčjo Dolino ženski: ednina: im. Janina, rod. Janine, daj. Janini, Status: Predlog tož. Janino, mest. pri Janini, or. z Janino; dvojina: im. Janini, Pravopisna kategorija: Imena krajev rod. Janinih, daj. Janinima, tož. Janini, mest. pri Janinih, or. z Janinima; množina: im. Janine, rod. Janinih, daj. Janinim, tož. Janine, mest. pri Janinih, or. Jareninski Dol -ega -a [jarenínski dól] m; z Janinimi zemljepisno ime srednji: ednina: im. Janino, rod. Janinega, daj. |kraj v občini Pesnica|: prebivalec Jareninskega Janinemu, tož. Janino, mest. pri Janinem, or. z Janinim; Dola; cerkev v Jareninskem Dolu dvojina: im. Janini, rod. Janinih, daj. Janinima, tož. Kje? v Jareninskem Dolu Janini, mest. pri Janinih, or. z Janinima; množina: im. Janina, rod. Janinih, daj. Janinim, tož. Janina, mest. pri Od kod? iz Jareninskega Dola Janinih, or. z Janinimi Kam? v Jareninski Dol {B} Jareninskodolčan in Jareninčan, Status: Predlog Jareninskodolčanka in Jareninčanka; Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Jareninskodolčanov in Jareninčančanov, ženskih imen) Jareninskodolčankin in Jareninčankin; jareninskodolski Janževski Vrh in jareninski -ega -a [jánžeski vrh] m; {O} ednina: im. Jareninski Dol, rod. Jareninskega zemljepisno ime Dola, daj. Jareninskemu Dolu, tož. Jareninski Dol, |kraj v občini Podvelka|: krajanka Janževskega Vrha; mest. pri Jareninskem Dolu, or. z Jareninskim Dolom kovačija na Janževskem Vrhu; prim. Janževski Status: Predlog vrh Pravopisna kategorija: Imena krajev Kje? na Janževskem Vrhu tudi v Janževskem Vrhu Od kod? z Janževskega Vrha tudi iz Janževskega Vrha Javorniški Rovt -ega -a [jávorniški rôt] m; Kam? na Janževski Vrh tudi v Janževski Vrh zemljepisno ime {B} Janževskovršan in Janževec, Janževskovršanka |kraj v občini Jesenice|: vaščani Javorniškega Rovta; in Janževka; Janževskovršanov in Janževčanov, umetno jezero v Javorniškem Rovtu Janževskovršankin in Janževkin; janževskovrški in Kje? v Javorniškem Rovtu tudi na Javorniškem Rovtu janževski Od kod? iz Javorniškega Rovta tudi z Javorniškega {O} ednina: im. Janževski Vrh, rod. Janževskega Vrha, Rovta daj. Janževskemu Vrhu, tož. Janževski Vrh, Kam? v Javorniški Rovt tudi na Javorniški Rovt mest. pri Janževskem Vrhu, or. z Janževskim Vrhom {B} Javorniškorovtar in Rovtar, Javorniškorovtarka Status: Predlog in Rovtarka; Javorniškorovtarjev in Pravopisna kategorija: Imena krajev Rovtarjev, Javorniškorovtarkin in Rovtarkin; javorniškorovtarski in rovtarski Jarčja Dolina -e -e [járčja dolína] ž; zemljepisno {O} ednina: im. Javorniški Rovt, rod. Javorniškega ime Rovta, daj. Javorniškemu Rovtu, tož. Javorniški |kraj v občini Žiri|: vaščani Jarčje Doline; kmetije v Rovt, mest. pri Javorniškem Rovtu, or. z Javorniškim Jarčji Dolini Rovtom Kje? v Jarčji Dolini Status: Predlog Od kod? iz Jarčje Doline Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? v Jarčjo Dolino {B} Jarčjedolinčan in Jarčan, Jarčjedolinčanka 90 Jelenov Žleb -ega -a [jeléno žlép, rod. jelénovega {O} ednina: im. Jesenov Vrt, rod. Jesenovega Vrta, žléba] m; zemljepisno ime daj. Jesenovemu Vrtu, tož. Jesenov Vrt, mest. pri |kraj v občini Ribnica|: prebivalec Jelenovega Žleba; Jesenovem Vrtu, or. z Jesenovim Vrtom pohod v Jelenov Žleb Status: Predlog bitka v/pri Jelenovem Žlebu |bitka med partizani in Pravopisna kategorija: Imena krajev Italijani med drugo svetovno vojno|: obletnica bitke v/pri Jelenovem Žlebu jesolski -a -o in iesolski -a -o [jézolski] prid. Kje? v Jelenovem Žlebu jesolska/iesolska promenada Od kod? iz Jelenovega Žleba (< Jesolo) Kam? v Jelenov Žleb {O} moški: ednina: im. jesolski in iesolski, {B} Jelenovožlebar in Žlebar, Jelenovožlebarka rod. jesolskega in iesolskega, daj. jesolskemu in in Žlebarka; Jelenovožlebarjev in Žlebarjev, iesolskemu, tož. jesolski (živostno jesolskega in Jelenovožlebarkin in Žlebarkin; jelenovožlebarski in iesolski (živostno iesolskega), mest. pri jesolskem in žlebarski pri iesolskem, or. z jesolskim in z iesolskim; dvojina: {O} ednina: im. Jelenov Žleb, rod. Jelenovega Žleba, im. jesolska in iesolska, rod. jesolskih in iesolskih, daj. daj. Jelenovemu Žlebu, tož. Jelenov Žleb, mest. pri jesolskima in iesolskima, tož. jesolska in iesolska, Jelenovem Žlebu, mest. pri jesolskih in pri iesolskih, or. z jesolskima in or. z Jelenovim Žlebom z iesolskima; množina: im. jesolski in iesolski, rod. Status: Predlog jesolskih in iesolskih, daj. jesolskim in iesolskim, tož. Pravopisna kategorija: Imena krajev; Poimenovanja jesolske in iesolske, mest. pri jesolskih in pri iesolskih, zgodovinskih dogodkov or. z jesolskimi in z iesolskimi ženski: ednina: im. jesolska in iesolska, rod. jesolske Jerinov Grič -ega -a [jeríno gríč, rod. jerínovega in iesolske, daj. jesolski in iesolski, tož. jesolsko in gríča, or. z jerínovim gríčem] m; zemljepisno ime iesolsko, mest. pri jesolski in pri iesolski, or. z jesolsko |kraj v občini Vrhnika|: prebivalci Jerinovega Griča; in z iesolsko; dvojina: im. jesolski in iesolski, rod. pohod z Jerinovega Griča na Planino jesolskih in iesolskih, daj. jesolskima in iesolskima, tož. jesolski in iesolski, mest. pri jesolskih in pri Kje? na Jerinovem Griču iesolskih, or. z jesolskima in z iesolskima; množina: Od kod? z Jerinovega Griča im. jesolske in iesolske, rod. jesolskih in iesolskih, Kam? na Jerinov Grič daj. jesolskim in iesolskim, tož. jesolske in iesolske, {B} Jerinovogričan, Jerinovogričanka; mest. pri jesolskih in pri iesolskih, or. z jesolskimi in z Jerinovogričanov, Jerinovogričankin; jerinovogriški iesolskimi {O} ednina: im. Jerinov Grič, rod. Jerinovega Griča, srednji: ednina: im. jesolsko in iesolsko, rod. daj. Jerinovemu Griču, tož. Jerinov Grič, mest. pri jesolskega in iesolskega, daj. jesolskemu in Jerinovem Griču, iesolskemu, or. z Jerinovim Gričem tož. jesolsko in iesolsko, mest. pri jesolskem in pri iesolskem, or. z jesolskim in z Status: Predlog iesolskim; dvojina: im. jesolski in iesolski, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev jesolskih in iesolskih, daj. jesolskima in iesolskima, tož. jesolski in iesolski, mest. pri jesolskih in pri Jesenov Vrt -ega -a [jeséno vrt, rod. jesénovega iesolskih, or. z jesolskima in z iesolskima; množina: vrta] m; zemljepisno ime im. jesolska in iesolska, rod. jesolskih in iesolskih, |kraj v občini Kostel|: prebivalci Jesenovega Vrta; daj. jesolskim in iesolskim, tož. jesolska in iesolska, gozd na Jesenovem Vrtu mest. pri jesolskih in pri iesolskih, or. z jesolskimi in z iesolskimi Kje? na Jesenovem Vrtu Status: Predlog Od kod? z Jesenovega Vrta Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Kam? na Jesenov Vrt naselbinskih/krajevnih imen) {B} Jesenovovrtčan in Senovec, Jesenovovrtčanka in Senovka; Jesenovovrtčanov in Senovčev, Jesenovovrtčankin in Senovkin; jesenovovrtski in senovski 91 Jonsko morje -ega -a [jónsko mórje] s; zemljepisno Status: Predlog ime Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb |del Sredozemskega morja|: obala Jonskega morja; otok v Jonskem morju; počitnice na Jonskem morju Južni obronki Trnovskega gozda -ih -ov {O} ednina: im. Jonsko morje, rod. Jonskega morja, ~ ~ [júžni obrónki tərnôskega gôzda, rod. júžnih daj. Jonskemu morju, tož. Jonsko morje, mest. pri obrónko tərnôskega gôzda tudi júžni obrónki Jonskem morju, or. z Jonskim morjem tərnôskega gózda, rod. júžnih obrónko tərnôskega Status: Predlog gózda] m mn.; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena voda |krajinski park|: travniki Južnih obronkov Trnovskega gozda; naravni most na Južnih obronkih Jugovzhodna Slovenija Trnovskega gozda; kot prilastek, v imenovalniku Večji -e -e [júgoshódna del krajinskega parka Južni obronki Trnovskega slovénija] ž; stvarno ime gozda so gozdnate površine |statistična regija|: BDP v Jugovzhodni Sloveniji; kot prilastek, v imenovalniku gospodarstvo statistične regije Kje? na Južnih obronkih Trnovskega gozda Jugovzhodna Slovenija Od kod? z Južnih obronkov Trnovskega gozda {O} ednina: im. Jugovzhodna Slovenija, rod. Kam? na Južne obronke Trnovskega gozda Jugovzhodne Slovenije, daj. Jugovzhodni Sloveniji, {O} množina: im. Južni obronki Trnovskega gozda, tož. Jugovzhodno Slovenijo, mest. pri Jugovzhodni rod. Južnih obronkov Trnovskega gozda, daj. Južnim Sloveniji, obronkom Trnovskega gozda, or. z Jugovzhodno Slovenijo tož. Južne obronke Trnovskega gozda, mest. pri Južnih obronkih Status: Predlog Trnovskega gozda, or. z Južnimi obronki Trnovskega Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena gozda Jurovski Dol -ega -a [júroski dól] Status: Predlog m; zemljepisno Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena ime |kraj v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah|: Kačji Potok -ega -a [káčji pôtok, rod. káčjega vaščani Jurovskega Dola; sejem v Jurovskem Dolu potóka] m; zemljepisno ime Kje? v Jurovskem Dolu |kraj v občini Kočevje|: krajani Kačjega Potoka; Od kod? iz Jurovskega Dola Doma je iz Kačjega Potoka Kam? v Jurovski Dol Kje? v Kačjem Potoku {B} Jurovskodolčan in Jurovčan, Jurovskodolčanka in Jurovčanka; Jurovskodolčanov in Jurovčanov, Od kod? iz Kačjega Potoka Jurovskodolčankin in Jurovčankin; jurovskodolski in Kam? v Kačji Potok jurovski {B} Kačjepotočan, Kačjepotočanka; {O} ednina: im. Jurovski Dol, rod. Jurovskega Dola, Kačjepotočanov, Kačjepotočankin; kačjepotoški daj. Jurovskemu Dolu, tož. Jurovski Dol, mest. pri {O} ednina: im. Kačji Potok, rod. Kačjega Potoka, daj. Jurovskem Dolu, Kačjemu Potoku, or. z Jurovskim Dolom tož. Kačji Potok, mest. pri Kačjem Status: Predlog Potoku, or. s Kačjim Potokom Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Južna železnica -e -e [júžna želéznica] ž; Kamna Gorca -e -e [kámna gôrca] ž; zemljepisno ime zemljepisno |nekdanja železnica med Dunajem in Trstom|: ime Gradnja Južne železnice se je začela v obdobju |kraj v občini Rogaška Slatina|: prebivalci Kamne avstro-ogrske monarhije; ◎ nem. Südbahn Gorce; potok v Kamni Gorci {O} ednina: im. Južna železnica, rod. Južne železnice, Kje? v Kamni Gorci daj. Južni železnici, tož. Južno železnico, mest. pri Od kod? iz Kamne Gorce Južni železnici, or. z Južno železnico Kam? v Kamno Gorco 92 {B} Kamnogorec in Kamnogorčan, Kamnogorka in {B} Kamnopotočan, Kamnopotočanka; Kamnogorčanka; Kamnogorčev in Kamnogorčanov, Kamnopotočanov, Kamnopotočankin; kamnopotoški Kamnogorkin in Kamnogorčankin; kamnogorski {O} ednina: im. Kamni Potok, rod. Kamnega Potoka, {O} ednina: im. Kamna Gorca, rod. Kamne Gorce, daj. Kamnemu Potoku, tož. Kamni Potok, mest. pri daj. Kamni Gorci, tož. Kamno Gorco, mest. pri Kamni Kamnem Potoku, or. s Kamnim Potokom Gorci, or. s Kamno Gorco Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena krajev Kamniška bistrica -e -e [kámniška bístrica] ž; Kamna Gorica -e -e [kámna goríca] ž; zemljepisno zemljepisno ime ime |reka v osrednji Sloveniji|: izvir Kamniške bistrice; |kraj v občini Radovljica|: vaško jedro Kamne rekreacijska pot ob reki Kamniški bistrici / Gorice; kovaštvo v Kamni Gorici Kamniška bistrica; Potok se izliva v Kamniško bistrico; muharjenje na Kamniški bistrici; |dolina Kje? v Kamni Gorici v osrednji Sloveniji|: zatrep Kamniške bistrice; kot Od kod? iz Kamne Gorice prilastek, navadno v imenovalniku Planinski dom stoji v Kam? v Kamno Gorico zgornjem koncu alpske doline Kamniška bistrica; {B} Kamnogoričan in Kamničan, Kamnogoričanka prim. Kamniška Bistrica in Kamničanka; Kamnogoričanov in Kamničanov, Kamnogoričankin {B} bistriški in kamniškobistriški in Kamničankin; kamnogoriški in {O} ednina: im. Kamniška bistrica, rod. Kamniške kamniški bistrice, daj. Kamniški bistrici, tož. Kamniško bistrico, {O} ednina: im. Kamna Gorica, rod. Kamne Gorice, mest. pri Kamniški bistrici, or. s Kamniško bistrico daj. Kamni Gorici, tož. Kamno Gorico, mest. pri Kamni Gorici, Status: Predlog or. s Kamno Gorico Pravopisna kategorija: Imena voda; Nekrajevna Status: Predlog imena Pravopisna kategorija: Imena krajev Kamniška Bistrica -e -e [kámniška bístrica] ž; Kamnik -a [kámnik] m; zemljepisno ime zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: Rudolf Maister se je rodil v |kraj v občini Kamnik|: prebivalka Kamniške Kamniku; grad nad Kamnikom Bistrice; nihalka iz Kamniške Bistrice na Veliko Kje? v Kamniku planino; kot prilastek, v imenovalniku Meje naselja Od kod? iz Kamnika Kamniška Bistrica zajemajo območje, ki se v precejšnji meri ujema s porečjem zgornjega toka Kam? v Kamnik {B} Kamničan, Kamničanka; Kamničanov, reke; prim. Kamniška bistrica Kamničankin; kamniški Kje? v Kamniški Bistrici {O} ednina: im. Kamnik, rod. Kamnika, daj. Kamniku, Od kod? iz Kamniške Bistrice tož. Kamnik, mest. pri Kamniku, or. s Kamnikom Kam? v Kamniško Bistrico Status: Predlog {B} Kamniškobistričan in Bistričan, Pravopisna kategorija: Imena krajev Kamniškobistričanka in Bistričanka; Kamniškobistričanov in Bistričanov, Kamniškobistričankin Kamni Potok in Bistričankin; -ega -a [kámni pôtok, rod. kámnega kamniškobistriški in bistriški potóka] m; zemljepisno ime {O} ednina: im. Kamniška Bistrica, rod. Kamniške |kraj v občini Trebnje|: krajani Kamnega Potoka; Na Bistrice, daj. Kamniški Bistrici, tož. Kamniško Kamnem Potoku se je rodil fizik Ignac Klemenčič Bistrico, mest. pri Kamniški Bistrici, or. s Kamniško Kje? na Kamnem Potoku Bistrico Od kod? s Kamnega Potoka Status: Predlog Kam? na Kamni Potok Pravopisna kategorija: Imena krajev 93 celin, pokrajin, otokov) Kamniti lovec -ega -vca [kamníti lôvəc, rod. kamnítega lôca, or. s kamnítim lôcem] m; Kanadski arhipelag -ega -a [kánatski arhipelák, zemljepisno ime rod. kánatskega arhipelága] m; zemljepisno ime |gora v Julijskih Alpah|: krušljiva pobočja Kamnitega |drugo ime za Arktični arhipelag|: otok v Kanadskem lovca; pohod na Kamniti lovec; živostno označena arhipelagu ustrezneje Arktičnem arhipelagu; ◎ angl. pot na Kamnitega lovca; ◎ it. Cima del Cacciatore Canada Archipelago Kje? na Kamnitem lovcu Kje? v Kanadskem arhipelagu Od kod? s Kamnitega lovca Od kod? iz Kanadskega arhipelaga Kam? na Kamniti lovec in na Kamnitega lovca Kam? v Kanadski arhipelag {O} ednina: im. Kamniti lovec, rod. Kamnitega {B} kanadskoarhipelaški lovca, daj. Kamnitemu lovcu, tož. Kamniti lovec in {O} Kamnitega lovca, ednina: im. Kanadski arhipelag, rod. Kanadskega mest. pri Kamnitem lovcu, or. s arhipelaga, daj. Kanadskemu arhipelagu, tož. Kamnitim lovcem Kanadski arhipelag, mest. pri Kanadskem arhipelagu, Status: Predlog or. s Kanadskim arhipelagom Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, kampanijski -a -o [kampánijski] prid. otočij Pečene piščančje prsi v paradižnikovi omaki s parmezanom so značilna kampanijska jed Karibi -ov [karíbi, rod. karíbo] m mn.; zemljepisno (< Kampanija) ime {O} moški: ednina: im. kampanijski, rod. |otočje v Atlantskem oceanu|: severni Karibi; kampanijskega, daj. kampanijskemu, tož. kampanijski nenaseljeni otoki v/na Karibih; orkan na/v Karibih; (živostno kampanijskega), mest. pri kampanijskem, počitnice na Karibih; ◎ angl. Carribean, fr. Caraïbe, or. s kampanijskim; dvojina: im. kampanijska, rod. šp. Caribe kampanijskih, daj. kampanijskima, tož. kampanijska, Kje? v/na Karibih mest. pri kampanijskih, or. s kampanijskima; množina: im. kampanijski, rod. kampanijskih, Od kod? iz/s Karibov daj. kampanijskim, tož. kampanijske, mest. pri Kam? v/na Karibe kampanijskih, or. s kampanijskimi {B} Karibčan, Karibčanka; Karibčanov, ženski: ednina: im. kampanijska, rod. kampanijske, Karibčankin; karibski daj. kampanijski, tož. kampanijsko, mest. pri {O} množina: im. Karibi, rod. Karibov, daj. Karibom, kampanijski, or. s kampanijsko; dvojina: im. tož. Karibe, mest. pri Karibih, or. s Karibi kampanijski, rod. kampanijskih, daj. kampanijskima, Status: Predlog tož. kampanijski, mest. pri kampanijskih, or. s kampanijskima; Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, množina: im. kampanijske, rod. kampanijskih, otočij daj. kampanijskim, tož. kampanijske, mest. pri kampanijskih, or. s kampanijskimi srednji: ednina: im. kampanijsko, rod. karibski -a -o [karípski] prid. kampanijskega, daj. kampanijskemu, tož. karibski Indijanci; karibske otoške države; jeziki kampanijsko, mest. pri kampanijskem, or. s karibskih plemen kampanijskim; dvojina: im. kampanijski, rod. karibski poker |družabna igra s kartami|: Pri kampanijskih, daj. kampanijskima, tož. kampanijski, karibskem pokru igra en ali več igralcev proti mest. pri kampanijskih, or. s kampanijskima; igralnici; karibski rarog |rak|: lovljenje karibskih množina: im. kampanijska, rod. kampanijskih, rarogov; prim. Karibski otoki, Karibsko daj. kampanijskim, tož. kampanijska, mest. pri morje, Karibsko otočje kampanijskih, or. s kampanijskimi (< Karibi) Status: Predlog {O} moški: ednina: im. karibski, rod. karibskega, daj. Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, karibskemu, tož. karibski (živostno karibskega), mest. 94 pri karibskem, or. s karibskim; dvojina: im. karibska, s Kelmorajnom rod. karibskih, daj. karibskima, tož. karibska, mest. pri Status: Predlog karibskih, or. s karibskima; množina: im. karibski, Pravopisna kategorija: Imena krajev rod. karibskih, daj. karibskim, tož. karibske, mest. pri karibskih, or. s karibskimi ženski: Keltika1 -e [kéltika] ž; ednina: im. karibska, rod. karibske, daj. zemljepisno ime karibski, tož. karibsko, mest. pri karibski, or. s |cesta, ki povezuje osrednjo Slovenijo in Posočje|: karibsko; dvojina: im. karibski, rod. karibskih, daj. odsek Keltike; promet na Keltiki karibskima, tož. karibski, mest. pri karibskih, or. s Kje? na Keltiki karibskima; množina: im. karibske, rod. karibskih, Od kod? s Keltike daj. karibskim, tož. karibske, mest. pri karibskih, or. s karibskimi Kam? na Keltiko {O} srednji: ednina: im. Keltika, rod. Keltike, daj. Keltiki, tož. ednina: im. karibsko, rod. karibskega, daj. karibskemu, tož. karibsko, mest. pri karibskem, or. Keltiko, mest. pri Keltiki, or. s Keltiko s karibskim; dvojina: im. karibski, rod. karibskih, Status: Predlog daj. karibskima, tož. karibski, mest. pri karibskih, or. Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb s karibskima; množina: im. karibska, rod. karibskih, daj. karibskim, tož. karibska, mest. pri karibskih, or. s Keltika2 -e [kéltika] ž; karibskimi stvarno ime |festival|: koncertni večeri na Keltiki; kot prilastek, v Status: Predlog Pravopisna kategorija: imenovalniku Igram na festivalu Keltika v Cerknem Pridevniki (iz imen držav, {O} celin, pokrajin, otokov); Poimenovanja bolezni, iger, ednina: im. Keltika, rod. Keltike, daj. Keltiki, tož. jedi Keltiko, mest. pri Keltiki, or. s Keltiko Status: Predlog kartuzija Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena -e [kartúzija tudi kartuzíja] ž |kartuzijanski samostan|: pleterska kartuzija; prior kartuzije; redovno življenje v kartuziji; v zvezi Keltska celinska polica -e -e -e [kéltska kartuzija Žiče srednjeveški koral iz kartuzije Žiče; celínska políca] ž; zemljepisno ime prim. Žička kartuzija |morsko dno pod Keltskim morjem|: tokovi na {O} ednina: im. kartuzija, rod. kartuzije, daj. kartuziji, Keltski celinski polici; ◎ angl. Celtic Shelf tož. kartuzijo, mest. pri kartuziji, or. s kartuzijo; {B} keltskocelinskopoliški dvojina: im. kartuziji, rod. kartuzij, daj. kartuzijama, {O} ednina: im. Keltska celinska polica, rod. Keltske tož. kartuziji, mest. pri kartuzijah, or. s kartuzijama; celinske police, daj. Keltski celinski polici, tož. množina: im. kartuzije, rod. kartuzij, daj. kartuzijam, Keltsko celinsko polico, mest. pri Keltski celinski tož. kartuzije, mest. pri kartuzijah, or. s kartuzijami polici, or. s Keltsko celinsko polico Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Občna jedra stalnih besednih Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena zvez z lastnimi imeni Kettejev drevored -ega -a [kéteje drevorét, Kelmorajn -a [kélmorajn] m; zemljepisno ime rod. kétejevega drevoréda in kéteje drevorèt, rod. |zgodovinsko ime za Köln|: romanje v Kelmorajn; gl. kétejevega drevoréda] m; zemljepisno ime Köln |drevored v Novem Mestu|: kostanji v Kettejevem Kje? v Kelmorajnu drevoredu; arheološko najdišče nad Kettejevim Od kod? iz Kelmorajna drevoredom Kam? v Kelmorajn Kje? v Kettejevem drevoredu {B} Kelmorajnčan, Kelmorajnčanka; Od kod? iz Kettejevega drevoreda Kelmorajnčanov, Kelmorajnčankin; kelmorajnski Kam? v Kettejev drevored {O} ednina: im. Kelmorajn, rod. Kelmorajna, daj. {O} ednina: im. Kettejev drevored, rod. Kettejevega Kelmorajnu, tož. Kelmorajn, mest. pri Kelmorajnu, or. drevoreda, daj. Kettejevemu drevoredu, tož. Kettejev 95 drevored, mest. pri Kettejevem drevoredu, or. s obletnica postroja specialne brigade Moris na Kettejevim drevoredom Kočevski Reki Status: Predlog Kje? na Kočevski Reki tudi v Kočevski Reki Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Od kod? s Kočevske Reke tudi iz Kočevske Reke Kam? na Kočevsko Reko tudi v Kočevsko Reko Klek -a [klék] m; zemljepisno ime {B} Kočevskorečan in Rečan, Kočevskorečanka |kraj v občini Trbovlje|: pohod s Kleka na Tabor; in Rečanka; Kočevskorečanov in Rečanov, avtobusna postaja na Kleku Kočevskorečankin in Rečankin; kočevskoreški in Kje? na Kleku reški {O} Od kod? s Kleka ednina: im. Kočevska Reka, rod. Kočevske Reke, daj. Kočevski Reki, tož. Kočevsko Reko, mest. pri Kam? na Klek Kočevski Reki, or. s Kočevsko Reko {B} Klečan, Klečanka; Klečanov, Klečankin; kleški {O} Status: Predlog ednina: im. Klek, rod. Kleka, daj. Kleku, tož. Klek, Pravopisna kategorija: Imena krajev mest. pri Kleku, or. s Klekom Status: Predlog Kočevske Poljane -ih -an [kočéske poljáne] ž Pravopisna kategorija: Imena krajev mn.; zemljepisno ime |kraj v občini Dolenjske Toplice|: krajani Kočevskih Knežja Njiva -e -e [knéžja njíva] ž; zemljepisno ime Poljan; muzej v Kočevskih Poljanah |kraj v občini Loška dolina|: prebivalci Knežje Njive; Kje? v Kočevskih Poljanah cerkev na Knežji Njivi Od kod? iz Kočevskih Poljan Kje? na Knežji Njivi Kam? v Kočevske Poljane Od kod? s Knežje Njive {B} Kočevskopoljančan in Poljančan, Kam? na Knežjo Njivo Kočevskopoljančanka in Poljančanka; {B} Knežjenjivčan in Knižan, Knežjenjivčanka Kočevskopoljančanov in Poljančanov, in Knižanka; Knežjenjivčanov in Knižanov, Kočevskopoljančankin in Poljančankin; Knežjenjivčankin in Knižankin; knežjenjivski in kočevskopoljanski in poljanski kneški {O} množina: im. Kočevske Poljane, rod. Kočevskih {O} ednina: im. Knežja Njiva, rod. Knežje Njive, Poljan, daj. Kočevskim Poljanam, tož. Kočevske daj. Knežji Njivi, tož. Knežjo Njivo, mest. pri Knežji Poljane, mest. pri Kočevskih Poljanah, or. s Njivi, or. s Knežjo Njivo Kočevskimi Poljanami Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena krajev Kobariško blato -ega -a [kobaríško bláto] s; Kočevski rog -ega -a [kočéski rók, rod. zemljepisno ime kočéskega róga] m; zemljepisno ime |močvirje v Posočju|: izsuševanje Kobariškega blata; |kraška planota na Dolenjskem|: Na območju slap Svino na Kobariškem blatu Kočevskega roga je v preteklosti živelo precej {O} ednina: im. Kobariško blato, rod. Kobariškega nemško govorečih prebivalcev; divje zveri v blata, daj. Kobariškemu blatu, tož. Kobariško blato, Kočevskem rogu mest. pri Kobariškem blatu, or. s Kobariškim blatom Kje? v Kočevskem rogu Status: Predlog Od kod? iz Kočevskega roga Pravopisna kategorija: Imena voda Kam? v Kočevski rog {O} ednina: im. Kočevski rog, rod. Kočevskega roga, Kočevska Reka -e -e [kočéska réka] ž; daj. Kočevskemu rogu, tož. Kočevski rog, mest. pri zemljepisno ime Kočevskem rogu, or. s Kočevskim rogom |kraj v občini Kočevje|: krajani Kočevske Reke; Status: Predlog 96 Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena regijo Status: Predlog Köln -a [kéln in kélən, rod. kélna] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena |kraj v Nemčiji|: županja Kölna; sejem v Kölnu Kje? v Kölnu Koroški most -ega -u in -ega -a [koróški móst, rod. koróškega mostú in koróškega mósta] m; zemljepisno Od kod? iz Kölna ime Kam? v Köln {B} Kölnčan, Kölnčanka; Kölnčanov, Kölnčankin; |most v Mariboru|: gradnja Koroškega mostu/mosta; kölnski kolesarska steza na Koroškem mostu; prim. koroški {O} ednina: im. Köln, rod. Kölna, daj. Kölnu, tož. (< Koroška) Köln, mest. pri Kölnu, or. s Kölnom Kje? na Koroškem mostu Status: Predlog Od kod? s Koroškega mostu in s Koroškega mosta Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? na Koroški most {O} ednina: im. Koroški most, rod. Koroškega Kongresni trg -ega -a [kongrésni trk, rod. mostu in Koroškega mosta, daj. Koroškemu mostu, tož. Koroški most, mest. pri Koroškem mostu, or. s kongrésnega trga] m; zemljepisno ime |trg v Ljubljani|: ploščad Kongresnega trga; koncert Koroškim mostom na Kongresnem trgu Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Kje? na Kongresnem trgu Od kod? s Kongresnega trga Kostelsko -ega [kostélsko] s; zemljepisno ime Kam? na Kongresni trg |pokrajina ob Kolpi|: tamburaši s Kostelskega; V {O} ednina: im. Kongresni trg, rod. Kongresnega trga, srednjem veku je bil grad Kostel pomembno središče daj. Kongresnemu trgu, tož. Kongresni trg, mest. pri na Kostelskem Kongresnem trgu, or. s Kongresnim trgom Kje? na Kostelskem Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Od kod? s Kostelskega Kam? na Kostelsko Koroška cesta -e -e [koróška césta] ž; {B} Kostelec, Kostelka; Kostelčev, Kostelkin; zemljepisno kostelski ime |ulica|: obnova Koroške ceste v Mariboru; {O} ednina: im. Kostelsko, rod. Kostelskega, daj. Kostelskemu, tož. Kostelsko, mest. pri Kostelskem, or. stanovanjski blok na Koroški cesti; prim. koroški s Kostelskim (< Koroška) {O} Status: Predlog ednina: im. Koroška cesta, rod. Koroške ceste, Pravopisna kategorija: Imena pokrajin daj. Koroški cesti, tož. Koroško cesto, mest. pri Koroški cesti, or. s Koroško cesto Košuta Status: Predlog -e [košúta] ž; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena |masiv v Karavankah|: Po grebenu Košute poteka državna meja med Avstrijo in Slovenijo; Koroška statistična regija Najzahodnejši dvatisočak v Košuti je Veliki vrh -e -e -e [koróška Kje? v Košuti statístična régija] ž; stvarno ime |statistična regija|: predstavniki Koroške statistične Od kod? iz Košute regije; Slovenj Gradec je edina mestna občina v Kam? v Košuto Koroški statistični regiji {B} Košutin {O} ednina: im. Koroška statistična regija, rod. {O} ednina: im. Košuta, rod. Košute, daj. Košuti, tož. Koroške statistične regije, daj. Koroški statistični Košuto, mest. pri Košuti, or. s Košuto regiji, tož. Koroško statistično regijo, mest. pri Status: Predlog Koroški statistični regiji, or. s Koroško statistično 97 Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Kozina1 -e tudi Kozina -a [kozína] m; ime bitja, osebno ime Kovač1 -a [kováč, rod. kováča, or. s kováčem] m; ime |priimek|; |slovenski skladatelj|: Ob novomeškem bitja, osebno ime občinskem prazniku so obeležili obletnico rojstva |priimek|: Vratarja Kovača so izključili; Soglašali so skladatelja Marjana Kozine z dr. Kovačem {B} Kozinov {B} Kovačev {O} ednina: im. Kozina, rod. Kozine tudi Kozina, daj. {O} Kozini ednina: im. Kovač, rod. Kovača, daj. Kovaču, tož. tudi Kozinu, tož. Kozino tudi Kozina, mest. pri Kovača, mest. pri Kovaču, or. s Kovačem; Kozini dvojina: im. tudi pri Kozinu, or. s Kozino tudi s Kozinom; Kovača, rod. Kovačev, daj. Kovačema, tož. Kovača, dvojina: im. Kozini tudi Kozina, rod. Kozin tudi mest. pri Kovačih, or. s Kovačema; Kozinov, množina: im. daj. Kozinama tudi Kozinoma, tož. Kozini Kovači, rod. Kovačev, daj. Kovačem, tož. Kovače, tudi Kozina, mest. pri Kozinah tudi pri Kozinih, or. s Kozinama tudi s Kozinoma; množina: im. Kozine mest. pri Kovačih, or. s Kovači tudi Kozini, rod. Kozin tudi Kozinov, daj. Kozinam Status: Predlog tudi Kozinom, tož. Kozine, mest. pri Kozinah tudi pri Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki) Kozinih, or. s Kozinami tudi s Kozini Status: Predlog Kovač2 -- [kováč] ž; ime bitja, osebno ime Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki) |priimek|: navadno za ženskim rojstnim imenom, nazivom koncert pevke Kovač; pesem Tinkare Kovač Kozina2 {O} -e [kozína] ž; zemljepisno ime ednina: im. Kovač, rod. Kovač, daj. Kovač, tož. Kovač, |kraj v občini Hrpelje – Kozina|: Kolesarska pot mest. pri Kovač, or. s Kovač; dvojina: im. Kovač, po trasi stare železnice se konča na Kozini; fosilni rod. Kovač, daj. Kovač, tož. Kovač, mest. pri Kovač, or. s Kovač; ostanki s Kozine množina: im. Kovač, rod. Kovač, daj. Kovač, tož. Kovač, mest. pri Kovač, or. s Kovač Kje? na Kozini tudi v Kozini Status: Predlog Od kod? s Kozine tudi iz Kozine Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki) Kam? na Kozino tudi v Kozino {B} Kozinec, Kozinka; Kozinčev, Kozinkin; Kovačji Grad -ega -u tudi -ega -a [kováčji grát, kozinski rod. kováčjega gradú tudi kováčjega gráda] m; {O} ednina: im. Kozina, rod. Kozine, daj. Kozini, tož. zemljepisno ime Kozino, mest. pri Kozini, or. s Kozino |kraj v občini Črnomelj|: prebivalci Kovačjega Status: Predlog Gradu; razvaline gradu v Kovačjem Gradu Pravopisna kategorija: Imena krajev Kje? v Kovačjem Gradu Od kod? iz Kovačjega Gradu tudi iz Kovačjega Grada kozinski -a -o [kozínski] prid. Kam? v Kovačji Grad ostanki alg v kozinskih plasteh; kozinsko podjetje {B} Kovačjegrajec in Grajanec, Kovačjegrajka (< Kozina2) in Grajanka; Kovačjegrajčev in Grajančev, {O} moški: ednina: im. kozinski, rod. kozinskega, daj. Kovačjegrajkin in Grajankin; kovačjegrajski in kozinskemu, tož. kozinski (živostno kozinskega), mest. grajanski pri kozinskem, or. s kozinskim; dvojina: im. kozinska, {O} ednina: im. Kovačji Grad, rod. Kovačjega Gradu rod. kozinskih, daj. kozinskima, tož. kozinska, mest. pri tudi Kovačjega Grada, daj. Kovačjemu Gradu, tož. kozinskih, or. s kozinskima; množina: im. kozinski, Kovačji Grad, mest. pri Kovačjem Gradu, or. s rod. kozinskih, daj. kozinskim, tož. kozinske, mest. pri Kovačjim Gradom kozinskih, or. s kozinskimi Status: Predlog ženski: ednina: im. kozinska, rod. kozinske, daj. Pravopisna kategorija: Imena krajev kozinski, tož. kozinsko, mest. pri kozinski, or. s kozinsko; dvojina: im. kozinski, rod. kozinskih, daj. kozinskima, tož. kozinski, mest. pri kozinskih, or. s kozinskima; množina: im. kozinske, rod. kozinskih, 98 daj. kozinskim, tož. kozinske, mest. pri kozinskih, or. s Kranjska Gora -e -e [kránʼska gôra] ž; zemljepisno kozinskimi ime srednji: ednina: im. kozinsko, rod. kozinskega, daj. |kraj v Sloveniji|: Veliko obiskovalcev Kranjske kozinskemu, tož. kozinsko, mest. pri kozinskem, or. Gore je dnevnih; smučišče v Kranjski Gori; v s kozinskim; dvojina: im. kozinski, rod. kozinskih, prenesenem pomenu |športna prireditev v Kranjski daj. kozinskima, tož. kozinski, mest. pri kozinskih, or. Gori|: zmagovalec Kranjske Gore; v prenesenem s kozinskima; množina: im. kozinska, rod. kozinskih, pomenu |športni klub iz Kranjske Gore|: trener daj. kozinskim, tož. kozinska, mest. pri kozinskih, or. s Kranjske Gore kozinskimi Kje? v Kranjski Gori Status: Predlog Od kod? iz Kranjske Gore Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) Kam? v Kranjsko Goro {B} Kranjskogorčan, Kranjskogorčanka; Kranjskogorčanov, Kranjskogorčankin; Krajinski park Sečoveljske soline -ega -a ~ kranjskogorski ~ [krajínski párk sečôvəlʼske solíne] m; zemljepisno ime {O} ednina: im. Kranjska Gora, rod. Kranjske Gore, |krajinski park pri Sečovljah|: upravljanje daj. Kranjski Gori, tož. Kranjsko Goro, mest. pri Krajinskega parka Sečoveljske soline; gnezdišča v Krajinskem parku Sečoveljske soline; Kranjski Gori, or. s Kranjsko Goro prim. sečoveljski Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev (< Sečovlje) Kje? v Krajinskem parku Sečoveljske soline Krstenica -e [kərsteníca] ž; zemljepisno ime Od kod? iz Krajinskega parka Sečoveljske soline |planina v Julijskih Alpah|: sirarna na Krstenici; kot Kam? v Krajinski park Sečoveljske soline prilastek pašniki planine Krstenica/Krstenice {O} ednina: im. Krajinski park Sečoveljske soline, Kje? na Krstenici rod. Krajinskega parka Sečoveljske soline, daj. Krajinskemu parku Sečoveljske soline, tož. Krajinski Od kod? s Krstenice park Sečoveljske soline, mest. pri Krajinskem Kam? na Krstenico parku Sečoveljske soline, or. s Krajinskim parkom {B} krsteniški Sečoveljske soline {O} ednina: im. Krstenica, rod. Krstenice, daj. Status: Predlog Krstenici, tož. Krstenico, mest. pri Krstenici, or. s Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Krstenico naselbinskih/krajevnih imen) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Kranj -a [kránʼ, rod. kránja, or. s kránjem] m; zemljepisno ime Krška jama -e -e [krška jáma] ž; zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: staro mestno jedro Kranja; |jama pri Krki|: obisk Krške jame; izvir Krke v Krški Prešeren je pokopan v Kranju jami Kje? v Kranju {O} ednina: im. Krška jama, rod. Krške jame, daj. Od kod? iz Kranja Krški jami, tož. Krško jamo, mest. pri Krški jami, or. s Kam? v Kranj Krško jamo {B} Kranjčan, Kranjčanka; Kranjčanov, Status: Predlog Kranjčankin; kranjski Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena {O} ednina: im. Kranj, rod. Kranja, daj. Kranju, tož. Kranj, mest. pri Kranju, or. s Kranjem Krško -ega [krško] s; zemljepisno ime Status: Predlog |kraj v Sloveniji|: poselitev Krškega v rimski dobi; Pravopisna kategorija: Imena krajev nuklearna elektrarna v Krškem Kje? v Krškem Od kod? iz Krškega 99 Kam? v Krško kuzneški {B} Krčan, Krčanka; Krčanov, Krčankin; krški (< Kuzneck) {O} ednina: im. Krško, rod. Krškega, daj. Krškemu, Kje? v Kuzneškem bazenu tož. Krško, mest. pri Krškem, or. s Krškim Od kod? iz Kuzneškega bazena Status: Predlog Kam? v Kuzneški bazen Pravopisna kategorija: Imena krajev {B} kuzneškobazenski {O} ednina: im. Kuzneški bazen, rod. Kuzneškega Krvava Peč -e -i [kərváva péč, rod. kərváve pečí, bazena, daj. Kuzneškemu bazenu, tož. Kuzneški or. s kərvávo pečjó] ž; zemljepisno ime bazen, mest. pri Kuzneškem bazenu, or. s Kuzneškim |kraj v občini Velike Lašče|: krajani Krvave Peči; S bazenom kolesi smo se odpeljali v Krvavo Peč; kot prilastek, v Status: Predlog imenovalniku legenda o nastanku imena vasi Krvava Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Peč Kje? v Krvavi Peči Lahov Graben -ega -bna [láho grábǝn, rod. Od kod? iz Krvave Peči láhovega grábna] m; zemljepisno ime Kam? v Krvavo Peč |kraj v občini Laško|: krajani Lahovega Grabna; pot {B} Krvavopečan in Krvavec, Krvavopečanka iz Lahovega Grabna na Lisco in Krvavka; Krvavopečanov in Krvavčev, Krvavopečankin Kje? v Lahovem Grabnu in Krvavkin; krvavopeški in krvavski Od kod? iz Lahovega Grabna in krvavški {O} ednina: im. Krvava Peč, rod. Krvave Peči, daj. Kam? v Lahov Graben Krvavi Peči, tož. Krvavo Peč, mest. pri Krvavi Peči, {B} Lahovograbnar, Lahovograbnarka; Lahovograbnarjev, Lahovograbnarkin; or. s Krvavo Pečjo Status: Predlog lahovograbenski Pravopisna kategorija: Imena krajev {O} ednina: im. Lahov Graben, rod. Lahovega Grabna, daj. Lahovemu Grabnu, tož. Lahov Graben, Krvavi Potok -ega -a [kərvávi pôtok, mest. pri Lahovem Grabnu, or. z Lahovim Grabnom rod. Status: Predlog kərvávega potóka] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v občini Hrpelje – Kozina|: krajani Krvavega Potoka; mejni kamen v Krvavem Potoku Lamborghini1 -ja [lamborgíni, rod. lamborgínija, Kje? v Krvavem Potoku or. z lamborgínijem] m; ime bitja, osebno ime Od kod? iz Krvavega Potoka |priimek|; |italijanski podjetnik|: Podjetnik Kam? v Krvavi Potok Lamborghini je v svoji tovarni najprej izdeloval {B} Krvavopotočan in Krvavčan, Krvavopotočanka traktorje; prestižni avtomobili Ferruccia in Krvavčanka; Krvavopotočanov in Krvavčanov, Lamborghinija Krvavopotočankin in Krvavčankin; krvavopotoški in {B} Lamborghinijev krvavški {O} ednina: im. Lamborghini, rod. Lamborghinija, {O} ednina: im. Krvavi Potok, rod. Krvavega Potoka, daj. Lamborghiniju, tož. Lamborghinija, mest. pri daj. Krvavemu Potoku, tož. Krvavi Potok, mest. pri Lamborghiniju, or. z Lamborghinijem; dvojina: Krvavem Potoku, or. s Krvavim Potokom im. Lamborghinija, rod. Lamborghinijev, daj. Status: Predlog Lamborghinijema, tož. Lamborghinija, mest. pri Pravopisna kategorija: Imena krajev Lamborghinijih, or. z Lamborghinijema; množina: im. Lamborghiniji, rod. Lamborghinijev, daj. Kuzneški bazen Lamborghinijem, -ega -a [kuznéški bazén] tož. Lamborghinije, mest. pri m; Lamborghinijih, or. z Lamborghiniji zemljepisno ime |premogovniško območje v Rusiji|: rudarjenje v Status: Predlog Kuzneškem bazenu; ◎ rus. Kuzneckij bassejn; prim. Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); 100 Italijanščina Lamborghinijeve, daj. Lamborghinijevi, tož. Lamborghinijevo, mest. pri Lamborghinijevi, or. z Lamborghini Lamborghinijevo; dvojina: im. Lamborghinijevi, 2 -ja [lamborgíni, rod. lamborgínija, rod. Lamborghinijevih, daj. Lamborghinijevima, tož. or. z lamborgínijem] m; stvarno ime Lamborghinijevi, mest. pri Lamborghinijevih, or. z |podjetje|: direktor Lamborghinija; Dela kot Lamborghinijevima; množina: im. Lamborghinijeve, oblikovalec pri Lamborghiniju; kot prilastek, v ime- rod. Lamborghinijevih, daj. Lamborghinijevim, tož. novalniku V tovarni Lamborghini so lani izdelali Lamborghinijeve, mest. pri Lamborghinijevih, or. z več kot 1500 vozil; |znamka|: kot prilastek, v imeno- Lamborghinijevimi valniku Dirkalnik ima vodno hlajeni motor znamke Lamborghini; |izdelek znamke Lamborghini|: srednji: navadno ednina: im. Lamborghinijevo, rod. Lamborghinijevega, daj. Lamborghinijevemu, tož. z malo začetnico lamborghini Italijanski policisti v Lamborghinijih/lamborghinijih lovijo prehitre Lamborghinijevo, mest. pri Lamborghinijevem, or. voznike; živostno Z višjo plačo si boš lahko kupil z Lamborghinijevim; dvojina: im. Lamborghinijevi, rod. Lamborghinijevih, daj. Lamborghinijevima, tož. Lamborghinija/lamborghinija Lamborghinijevi, mest. pri Lamborghinijevih, or. z {B} Lamborghinijev Lamborghinijevima; množina: im. Lamborghinijeva, {O} ednina: im. Lamborghini, rod. Lamborghinija, rod. Lamborghinijevih, daj. Lamborghinijevim, tož. daj. Lamborghiniju, tož. Lamborghini (živostno Lamborghinijeva, mest. pri Lamborghinijevih, or. z Lamborghinija), mest. pri Lamborghiniju, or. z Lamborghinijevimi Lamborghinijem; dvojina: im. Lamborghinija, Status: Predlog rod. Lamborghinijev, daj. Lamborghinijema, tož. Lamborghinija, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz mest. pri Lamborghinijih, or. z Lamborghinijema; priimkov); Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) množina: im. Lamborghiniji, rod. Lamborghinijev, daj. Lamborghinijem, tož. Lamborghinije, mest. pri Lamborghinijih, or. z Lanciano -a [lančáno] m; zemljepisno ime Lamborghiniji |kraj v Italiji|: bazilika v Lancianu; kot prilastek, v ime- Status: Predlog novalniku tekmovanje v kraju Lanciano pri Pescari Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena; Kje? v Lancianu Znamke in izdelki; Italijanščina Od kod? iz Lanciana Kam? v Lanciano Lamborghinijev -a -o [lamborgínije, ž. lam- {B} Lanciančan, Lanciančanka; Lanciančanov, borgínijeva, s. lamborgínijevo] prid. Lanciančankin; lancianski |nanašajoč se na italijanskega podjetnika {O} ednina: im. Lanciano, rod. Lanciana, daj. Lamborghinija|: V filmu je v vlogi Lancianu, tož. Lanciano, mest. pri Lancianu, or. z Lamborghinijevega tekmeca Enza Ferrarija Lancianom nastopil Alec Baldwin; |nanašajoč se na podjetje Lamborghini|: Na dirkališču Lamborghinijevi Status: Predlog inženirji urejajo še zadnje podrobnosti pred Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina predstavitvijo motorja (< Lamborghini Laški Rovt -ega -a [láški rôt] 1, Lamborghini2) m; zemljepisno ime {O} moški: |kraj v občini Bohinj|: krajani Laškega Rovta; tečaj ednina: im. Lamborghinijev, rod. Lamborghinijevega, daj. Lamborghinijevemu, tož. smučarskega teka v Laškem Rovtu Lamborghinijev (živostno Lamborghinijevega), mest. Kje? v Laškem Rovtu pri Lamborghinijevem, or. z Lamborghinijevim; Od kod? iz Laškega Rovta dvojina: im. Lamborghinijeva, rod. Lamborghinijevih, daj. Lamborghinijevima, tož. Lamborghinijeva, mest. Kam? v Laški Rovt pri Lamborghinijevih, or. z Lamborghinijevima; {B} Laškorovtar in Rovtar, Laškorovtarka in Rovtarka; Laškorovtarjev in Rovtarjev, množina: im. Lamborghinijevi, rod. Lamborghinijevih, daj. Lamborghinijevim, tož. Lamborghinijeve, mest. Laškorovtarkin in Rovtarkin; laškorovtski in pri Lamborghinijevih, or. z Lamborghinijevimi rovtarski ženski: {O} ednina: im. Lamborghinijeva, rod. ednina: im. Laški Rovt, rod. Laškega Rovta, daj. Laškemu Rovtu, tož. Laški Rovt, mest. pri Laškem 101 Rovtu, or. z Laškim Rovtom Leipzižankin; leipziški Status: Predlog {O} ednina: im. Leipzig, rod. Leipziga, daj. Leipzigu, Pravopisna kategorija: Imena krajev tož. Leipzig, mest. pri Leipzigu, or. z Leipzigom Status: Predlog Lecce -ja [léče, rod. léčeja, or. z léčejem] m; Pravopisna kategorija: Imena krajev; Poimenovanja zemljepisno ime zgodovinskih dogodkov |kraj v Italiji|: dirka v Lecceju Kje? v Lecceju leipziški -a -o [lájpciški] prid. Na leipziškem sejmu je prejel nagrado za Od kod? iz Lecceja beletristiko; leipziška borza; prim. Leipziški Kam? v Lecce knjižni sejem {B} Leccan, Leccanka; Leccanov, Leccankin; leški {O} (< Leipzig) ednina: im. Lecce, rod. Lecceja, daj. Lecceju, tož. {O} moški: ednina: im. leipziški, rod. leipziškega, Lecce, mest. pri Lecceju, or. z Leccejem daj. leipziškemu, tož. leipziški (živostno leipziškega), Status: Predlog mest. pri leipziškem, or. z leipziškim; dvojina: Pravopisna kategorija: Imena krajev; Stvarna lastna im. leipziška, rod. leipziških, daj. leipziškima, tož. imena; Italijanščina leipziška, mest. pri leipziških, or. z leipziškima; množina: im. leipziški, rod. leipziških, daj. leipziškim, Ledinske Krnice -ih -ic [ledínske kərníce] ž mn.; tož. leipziške, mest. pri leipziških, or. z leipziškimi zemljepisno ime ženski: ednina: im. leipziška, rod. leipziške, daj. |kraj v občini Idrija|: krajani Ledinskih Krnic; leipziški, tož. leipziško, mest. pri leipziški, or. z leipziško; Počitnice sem preživel v Ledinskih Krnicah dvojina: im. leipziški, rod. leipziških, daj. leipziškima, tož. leipziški, mest. pri leipziških, or. z Kje? v Ledinskih Krnicah leipziškima; množina: im. leipziške, rod. leipziških, Od kod? iz Ledinskih Krnic daj. leipziškim, tož. leipziške, mest. pri leipziških, or. z Kam? v Ledinske Krnice leipziškimi {B} Ledinskokrničan in Krničan, Ledinskokrničanka srednji: ednina: im. leipziško, rod. leipziškega, daj. in Krničanka; Ledinskokrničanov in Krničanov, leipziškemu, tož. leipziško, mest. pri leipziškem, or. Ledinskokrničankin in Krničankin; ledinskokrniški in z leipziškim; dvojina: im. leipziški, rod. leipziških, krniški daj. leipziškima, tož. leipziški, mest. pri leipziških, or. {O} z leipziškima; množina: im. Ledinske Krnice, rod. Ledinskih množina: im. leipziška, rod. leipziških, Krnic, daj. Ledinskim Krnicam, tož. Ledinske daj. leipziškim, tož. leipziška, mest. pri leipziških, or. z Krnice, mest. pri Ledinskih Krnicah, or. z Ledinskimi leipziškimi Krnicami Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Pravopisna kategorija: Imena krajev naselbinskih/krajevnih imen) Leipzig -a [lájpcik, Lendavske gorice -ih -ic [léndaske goríce] ž rod. lájpciga] m; zemljepisno ime |kraj v Nemčiji|: predmestje Leipziga; Nastopili mn.; zemljepisno ime so na glasbenem festivalu v Leipzigu; v prenesenem |gričevje nad Lendavo|: vinorodnost Lendavskih pomenu |športni klub iz Leipziga|: tekma proti goric; razgledni stolp v Lendavskih goricah; prim. Leipzigu lendavski, Lendavske Gorice bitka pri Leipzigu |zgodovinski dogodek|: Leta 1813 se (< Lendava) je začela bitka pri Leipzigu, znana kot bitka narodov Kje? v Lendavskih goricah Kje? v Leipzigu Od kod? iz Lendavskih goric Od kod? iz Leipziga Kam? v Lendavske gorice Kam? v Leipzig {B} lendavskogoriški {B} Leipzižan, Leipzižanka; Leipzižanov, {O} množina: im. Lendavske gorice, rod. Lendavskih goric, daj. Lendavskim goricam, tož. Lendavske 102 gorice, mest. pri Lendavskih goricah, or. z Lesnobrdčankin; lesnobrdski in brdski Lendavskimi goricami {O} ednina: im. Lesno Brdo, rod. Lesnega Brda, daj. Status: Predlog Lesnemu Brdu, tož. Lesno Brdo, mest. pri Lesnem Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Brdu, or. z Lesnim Brdom Status: Predlog Lendavske Gorice -ih -ic [léndaske goríce] ž Pravopisna kategorija: Imena krajev mn.; zemljepisno ime |kraj v občini Lendava|: prebivalci Lendavskih Letališče Edvarda Rusjana Maribor -a ~ ~ Goric; V cerkvi v Lendavskih Goricah je ~ [letalíšče édvarda rúsjana máribọr] s; zemljepisno ime razstavljena mumija Mihaela Hadika; ◎ madž. |letališče v Mariboru|: let z Letališča Edvarda Lendvahegy; prim. lendavski, Lendavske gorice Rusjana Maribor; tovorni promet na Letališču (< Lendava) Edvarda Rusjana Maribor Kje? v Lendavskih Goricah Kje? na Letališču Edvarda Rusjana Maribor Od kod? iz Lendavskih Goric Od kod? z Letališča Edvarda Rusjana Maribor Kam? v Lendavske Gorice Kam? na Letališče Edvarda Rusjana Maribor {B} Lendavskogoričan, Lendavskogoričanka; {O} ednina: im. Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Lendavskogoričanov, Lendavskogoričankin; rod. Letališča Edvarda Rusjana Maribor, daj. Letališču lendavskogoriški Edvarda Rusjana Maribor, tož. Letališče Edvarda {O} Rusjana Maribor, množina: im. Lendavske Gorice, rod. Lendavskih mest. pri Letališču Edvarda Rusjana Goric, daj. Lendavskim Goricam, tož. Lendavske Maribor, or. z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor Gorice, mest. pri Lendavskih Goricah, or. z Status: Predlog Lendavskimi Goricami Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Lienz -a [líjenc, rod. líjenca, or. z líjencem] m; zemljepisno ime Lepa Njiva -e -e [lépa njíva] ž; zemljepisno ime |kraj v Avstriji|: grad v Lienzu; kot prilastek, v imenoval- |kraj v občini Mozirje|: občani Lepe Njive; niku ogled mesta Lienz skakalnica na/v Lepi Njivi Kje? v Lienzu Kje? na Lepi Njivi in v Lepi Njivi Od kod? iz Lienza Od kod? z Lepe Njive in iz Lepe Njive Kam? v Lienz Kam? na Lepo Njivo in v Lepo Njivo {B} Lienčan, Lienčanka; Lienčanov, Lienčankin; {B} Leponjivčan, Leponjivčanka; Leponjivčanov, lienški Leponjivčankin; leponjivski {O} ednina: im. Lienz, rod. Lienza, daj. Lienzu, tož. {O} ednina: im. Lepa Njiva, rod. Lepe Njive, daj. Lepi Lienz, mest. pri Lienzu, or. z Lienzem in z Lienzom Njivi, tož. Lepo Njivo, mest. pri Lepi Njivi, or. z Lepo Status: Predlog Njivo Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Lipsko -ega [lípsko] s; zemljepisno ime |zgodovinsko ime za Leipzig|: Matija Murko je bil Lesno Brdo -ega -a [lésno brdo] s; zemljepisno ime profesor slavistike v Lipskem |kraj v občini Vrhnika|: krajani Lesnega Brda; bitka pri Lipskem |zgodovinski dogodek|: Napoleon je kamnolom na Lesnem Brdu bil poražen v bitki pri Lipskem; gl. Leipzig Kje? na Lesnem Brdu Kje? v Lipskem Od kod? z Lesnega Brda Od kod? iz Lipskega Kam? na Lesno Brdo Kam? v Lipsko {B} Lesnobrdčan, Lesnobrdčanka; Lesnobrdčanov, {B} Lipčan, Lipčanka; Lipčanov, Lipčankin; lipski 103 {O} ednina: im. Lipsko, rod. Lipskega, daj. Lipskemu, srednji: ednina: im. Liviino, rod. Liviinega, daj. tož. Lipsko, mest. pri Lipskem, or. z Lipskim Liviinemu, tož. Liviino, mest. pri Liviinem, or. Status: Predlog z Liviinim; dvojina: im. Liviini, rod. Liviinih, Pravopisna kategorija: Imena krajev; Poimenovanja daj. Liviinima, tož. Liviini, mest. pri Liviinih, or. zgodovinskih dogodkov z Liviinima; množina: im. Liviina, rod. Liviinih, daj. Liviinim, tož. Liviina, mest. pri Liviinih, or. z Liviinimi Livia1 -e [lívija] ž; ime bitja, osebno ime |žensko ime v več jezikih|: Pri svojem delu ne more Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih brez pomoči sestre Livie ženskih imen) {B} Liviin {O} ednina: im. Livia, rod. Livie, daj. Livii, tož. Livio, mest. pri Livii, or. z Livio; dvojina: im. Livii, rod. Livij, Liviin2 -a -o [líjin] prid. daj. Liviama, tož. Livii, mest. pri Liviah, or. z Liviama; stenska freska iz Liviine vile množina: im. Livie, rod. Livij, daj. Liviam, tož. Livie, (< Livia2) mest. pri Liviah, or. z Liviami {O} moški: ednina: im. Liviin, rod. Liviinega, daj. Status: Predlog Liviinemu, tož. Liviin (živostno Liviinega), mest. pri Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, Liviinem, or. z Liviinim; dvojina: im. Liviina, rod. ženska) Liviinih, daj. Liviinima, tož. Liviina, mest. pri Liviinih, or. z Liviinima; množina: im. Liviini, rod. Liviinih, daj. Liviinim, tož. Liviine, mest. pri Liviinih, or. z Livia2 -e [líja] ž; ime bitja, osebno ime Liviinimi |italijansko žensko ime|: Kaligulov izgon cesarice ženski: ednina: im. Liviina, rod. Liviine, daj. Liviini, Livie Orestille tož. Liviino, mest. pri Liviini, or. z Liviino; dvojina: {B} Liviin im. Liviini, rod. Liviinih, daj. Liviinima, tož. Liviini, {O} ednina: im. Livia, rod. Livie, daj. Livii, tož. Livio, mest. pri Liviinih, or. z Liviinima; množina: im. mest. pri Livii, or. z Livio; dvojina: im. Livii, rod. Livij, Liviine, rod. Liviinih, daj. Liviinim, tož. Liviine, mest. daj. Liviama, tož. Livii, mest. pri Liviah, or. z Liviama; pri Liviinih, or. z Liviinimi množina: im. Livie, rod. Livij, daj. Liviam, tož. Livie, srednji: ednina: im. Liviino, rod. Liviinega, daj. mest. pri Liviah, or. z Liviami Liviinemu, tož. Liviino, mest. pri Liviinem, or. Status: Predlog z Liviinim; dvojina: im. Liviini, rod. Liviinih, Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, daj. Liviinima, tož. Liviini, mest. pri Liviinih, or. ženska); Italijanščina z Liviinima; množina: im. Liviina, rod. Liviinih, daj. Liviinim, tož. Liviina, mest. pri Liviinih, or. z Liviinimi Liviin1 -a -o [lívijin] prid. Status: Predlog Liviina torbica mi ni preveč všeč Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih (< Livia1) ženskih imen) {O} moški: ednina: im. Liviin, rod. Liviinega, daj. Liviinemu, tož. Liviin (živostno Liviinega), mest. pri Logarska dolina -e -e [lógarska dolína] ž; Liviinem, or. z Liviinim; dvojina: im. Liviina, rod. Liviinih, daj. Liviinima, tož. Liviina, mest. pri Liviinih, zemljepisno ime or. z Liviinima; |dolina v Zgornji Savinjski dolini|: Savinja izvira množina: im. Liviini, rod. Liviinih, daj. Liviinim, tož. Liviine, mest. pri Liviinih, or. z v zatrepu Logarske doline; taborjenje v Logarski Liviinimi dolini; prim. Logarska Dolina ženski: ednina: im. Liviina, rod. Liviine, daj. Liviini, Kje? v Logarski dolini tož. Liviino, mest. pri Liviini, or. z Liviino; dvojina: Od kod? iz Logarske doline im. Liviini, rod. Liviinih, daj. Liviinima, tož. Liviini, Kam? v Logarsko dolino mest. pri Liviinih, or. z Liviinima; množina: im. {O} Liviine ednina: im. Logarska dolina, rod. Logarske in Livijine, rod. Liviinih, daj. Liviinim, tož. doline, daj. Logarski dolini, tož. Logarsko dolino, Liviine, mest. pri Liviinih, or. z Liviinimi mest. pri Logarski dolini, or. z Logarsko dolino 104 Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Lovrenc na Dravskem polju -a ~ ~ ~ [lôrenc na dráskem pólju, rod. lôrenca na dráskem pólju, Logarska Dolina -e -e [lógarska dolína] ž; or. z lôrencem na dráskem pólju] m; zemljepisno ime zemljepisno ime |kraj v občini Kidričevo|: prebivalci Lovrenca na |kraj v občini Solčava|: prebivalci Logarske Doline; Dravskem polju; pustne maske v Lovrencu na Logarska Dolina je edino naselje v Krajinskem Dravskem polju parku Logarska dolina; prim. Logarska dolina Kje? v Lovrencu na Dravskem polju Kje? v Logarski Dolini Od kod? iz Lovrenca na Dravskem polju Od kod? iz Logarske Doline Kam? v Lovrenc na Dravskem polju Kam? v Logarsko Dolino {B} Lovrenčan, Lovrenčanka; Lovrenčanov, {B} Logarskodolinčan in Logarčan, Lovrenčankin; lovrenški Logarskodolinčanka in Logarčanka; {O} ednina: im. Lovrenc na Dravskem polju, Logarskodolinčanov in Logarčanov, rod. Lovrenca na Dravskem polju, daj. Lovrencu Logarskodolinčankin in Logarčankin; na Dravskem polju, tož. Lovrenc na Dravskem logarskodolinski in logarski polju, mest. pri Lovrencu na Dravskem polju, or. z {O} ednina: im. Logarska Dolina, rod. Logarske Lovrencem na Dravskem polju Doline, daj. Logarski Dolini, tož. Logarsko Dolino, Status: Predlog mest. pri Logarski Dolini, or. z Logarsko Dolino Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Luče Luč [lúče] ž mn.; zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: turistične kmetije na območju Luč; Lončarjev Dol -ega -a [lončárje dól, rod. lončár- Zametki gorniškega kluba v Lučah segajo v trideseta jevega dóla] m; zemljepisno ime leta 20. stoletja |kraj v občini Sevnica|: krajani Lončarjevega Dola; Kje? v Lučah potok v Lončarjevem Dolu Od kod? iz Luč Kje? v Lončarjevem Dolu Kam? v Luče Od kod? iz Lončarjevega Dola {B} Lučan, Lučanka; Lučanov, Lučankin; luški in Kam? v Lončarjev Dol lučki {B} Lončarjevodolčan, Lončarjevodolčanka; {O} množina: im. Luče, rod. Luč, daj. Lučam, tož. Lončarjevodolčanov, Lončarjevodolčankin; Luče, mest. pri Lučah, or. z Lučami lončarjevodolski Status: Predlog {O} ednina: im. Lončarjev Dol, rod. Lončarjevega Pravopisna kategorija: Imena krajev Dola, daj. Lončarjevemu Dolu, tož. Lončarjev Dol, mest. pri Lončarjevem Dolu, or. z Lončarjevim Dolom Luč miru iz Betlehema -i ~ ~ ~ [lúč mirú Status: Predlog iz bétlehema/bêtlehema, rod. lučí/lúči mirú iz Pravopisna kategorija: Imena krajev bétlehema/bêtlehema] ž; stvarno ime |dobrodelna akcija|: Geslo Luči miru iz Betlehema Loški grad -ega -u tudi -ega -a [lóški grát, rod. leta 2012 je bilo »Z roko v roki«; kot prilastek, v lóškega gradú tudi lóškega gráda] m; zemljepisno ime imenovalniku Mladi so v okviru akcije Luč miru iz |grad v Škofji Loki|: vhod v Loški grad; freske na/v Betlehema delili plamen Loškem gradu; prim. Škofjeloški grad (< Betlehem) {O} ednina: im. Loški grad, rod. Loškega gradu tudi {O} ednina: im. Luč miru iz Betlehema, rod. Luči Loškega grada, daj. Loškemu gradu, tož. Loški grad, miru iz Betlehema, daj. Luči miru iz Betlehema, mest. pri Loškem gradu, or. z Loškim gradom tož. Luč miru iz Betlehema, mest. pri Luči miru iz Status: Predlog Betlehema, or. z Lučjo miru iz Betlehema Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Status: Predlog 105 Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena; Lužica -e [lúžica] ž; zemljepisno ime Pravopisne zanimivosti |pokrajina v Nemčiji in na Poljskem|: V Lužici živi etnična skupina Lužiških Srbov; Manjšinski jezik Luigi -ja [luídži, rod. luídžija, or. z luídžijem] m; ime Lužice je lužiščina; ◎ nem. Lausitz, pol. Łużyce, bitja, osebno ime luž. Łužica; prim. Spodnja Lužica, Zgornja |italijansko moško ime|: romanca med Jolando in Lužica, Dolnja Lužica, Gornja Lužica Luigijem Kje? v Lužici {B} Luigijev Od kod? iz Lužice {O} ednina: im. Luigi, rod. Luigija, daj. Luigiju, tož. Luigija, Kam? v Lužico mest. pri Luigiju, or. z Luigijem; dvojina: {B} Lužičan, Lužičanka; Lužičančev, Lužičankin; im. Luigija, rod. Luigijev, daj. Luigijema, tož. Luigija, mest. pri Luigijih, or. z Luigijema; množina: im. lužiški Luigiji, rod. Luigijev, daj. Luigijem, tož. Luigije, mest. {O} ednina: im. Lužica, rod. Lužice, daj. Lužici, tož. pri Luigijih, or. z Luigiji Lužico, mest. pri Lužici, or. z Lužico Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, Pravopisna kategorija: Imena pokrajin moška); Italijanščina lužiški -a -o [lúžiški] prid. Luigijev -a -o [luídžije, ž. luídžijeva, s. luídžijevo] lužiška srbščina; Arheološki dokaz za venetsko prid. teorijo naj bi bila lužiška kultura žarnih grobišč; prim. Domačini, ki se zbirajo v Luigijevi točilnici, z Lužiško hribovje veseljem poklepetajo o kmetijstvu in vremenu (< Lužica) (< Luigi) {O} moški: ednina: im. lužiški, rod. lužiškega, daj. {O} moški: lužiškemu, tož. lužiški (živostno lužiškega), mest. pri ednina: im. Luigijev, rod. Luigijevega, daj. Luigijevemu, tož. Luigijev (živostno Luigijevega), lužiškem, or. z lužiškim; dvojina: im. lužiška, rod. mest. pri Luigijevem, or. z Luigijevim; lužiških, daj. lužiškima, tož. lužiška, mest. pri lužiških, dvojina: im. Luigijeva, rod. Luigijevih, daj. Luigijevima, tož. or. z lužiškima; množina: im. lužiški, rod. lužiških, daj. Luigijeva, mest. pri Luigijevih, or. z Luigijevima; lužiškim, tož. lužiške, mest. pri lužiških, or. z lužiškimi množina: im. Luigijevi, rod. Luigijevih, daj. ženski: ednina: im. lužiška, rod. lužiške, daj. lužiški, Luigijevim, tož. Luigijeve, mest. pri Luigijevih, or. z tož. lužiško, mest. pri lužiški, or. z lužiško; dvojina: im. Luigijevimi lužiški, rod. lužiških, daj. lužiškima, tož. lužiški, mest. ženski: pri lužiških, or. z lužiškima; ednina: im. Luigijeva, rod. Luigijeve, daj. množina: im. lužiške, rod. Luigijevi, tož. Luigijevo, mest. pri Luigijevi, or. z lužiških, daj. lužiškim, tož. lužiške, mest. pri lužiških, Luigijevo; dvojina: im. Luigijevi, rod. Luigijevih, daj. or. z lužiškimi Luigijevima, tož. Luigijevi, mest. pri Luigijevih, or. z srednji: ednina: im. lužiško, rod. lužiškega, daj. Luigijevima; množina: im. Luigijeve, rod. Luigijevih, lužiškemu, tož. lužiško, mest. pri lužiškem, or. z daj. Luigijevim, tož. Luigijeve, mest. pri Luigijevih, or. lužiškim; dvojina: im. lužiški, rod. lužiških, daj. z Luigijevimi lužiškima, tož. lužiški, mest. pri lužiških, or. z srednji: lužiškima; ednina: im. Luigijevo, rod. Luigijevega, daj. množina: im. lužiška, rod. lužiških, daj. Luigijevemu, tož. Luigijevo, mest. pri Luigijevem, or. lužiškim, tož. lužiška, mest. pri lužiških, or. z lužiškimi z Luigijevim; dvojina: im. Luigijevi, rod. Luigijevih, Status: Predlog daj. Luigijevima, tož. Luigijevi, mest. pri Luigijevih, Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih or. z Luigijevima; množina: im. Luigijeva, rod. naselbinskih/krajevnih imen) Luigijevih, daj. Luigijevim, tož. Luigijeva, mest. pri Luigijevih, or. z Luigijevimi Lužiško hribovje -ega -a [lúžiško hribôje] s; Status: Predlog zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih |hribovje v Srednji Evropi|: zemljevid Lužiškega moških imen) hribovja; vrhovi v Lužiškem hribovju; ◎ luž. Łužiske hory, nem. Lausitzer Bergland, češ. 106 Šluknovská pahorkatina; prim. lužiški |smučišče v Italiji|: slalom v Madonni di Campiglio; (< Lužica) kot prilastek, v imenovalniku Na smučišču Madonna di Campiglio je Bojan Križaj leta 1984 osvojil zlato Kje? v Lužiškem hribovju medaljo Od kod? iz Lužiškega hribovja Kje? v Madonni di Campiglio Kam? v Lužiško hribovje {O} Od kod? iz Madonne di Campiglio ednina: im. Lužiško hribovje, rod. Lužiškega hribovja, daj. Lužiškemu hribovju, tož. Lužiško Kam? v Madonno di Campiglio hribovje, mest. pri Lužiškem hribovju, or. z Lužiškim {B} madonnadicampigliski hribovjem {O} ednina: im. Madonna di Campiglio, rod. Status: Predlog Madonne di Campiglio, daj. Madonni di Campiglio, Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij tož. Madonno di Campiglio, mest. pri Madonni di Campiglio, or. z Madonno di Campiglio Madisonova avenija -e -e [mêdisonova aveníja] Status: Predlog ž; Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena; Imena zemljepisno ime |ulica v New Yorku|: stolpnice na Madisonovi objektov in stavb; Pravopisne zanimivosti aveniji; ◎ angl. Madison Avenue Magdalenski park -ega -a [magdalénski párk] m; Kje? na Madisonovi aveniji zemljepisno ime Od kod? z Madisonove avenije |park v Mariboru|: S sinom greva zelo rada v Kam? na Madisonovo avenijo Magdalenski park {O} ednina: im. Madisonova avenija, rod. Madisonove avenije, daj. Madisonovi aveniji, tož. Kje? v Magdalenskem parku Madisonovo avenijo, mest. pri Madisonovi aveniji, or. Od kod? iz Magdalenskega parka z Madisonovo avenijo Kam? v Magdalenski park Status: Predlog {O} ednina: im. Magdalenski park, rod. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Magdalenskega parka, daj. Magdalenskemu parku, tož. Magdalenski park, mest. pri Magdalenskem Madonna di Campiglio parku, or. z Magdalenskim parkom 1 -e ~ ~ [madôna di kampíljo Status: Predlog in madóna di kampíljo] ž; zemljepisno ime |kraj v Italiji|: V Madonni di Campiglio je bila Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb zaključna etapa Dirke po Italiji Magnelli -ja [manjéli, rod. manjélija, or. z Kje? v Madonni di Campiglio manjélijem] m; ime bitja, osebno ime Od kod? iz Madonne di Campiglio |priimek|; |italijanski slikar|: slika Alberta Kam? v Madonno di Campiglio Magnellija; Nicolas de Staël se je zgledoval po {B} Madonnadicampigličan, Albertu Magnelliju Madonnadicampigličanka; Madonnadicampigličanov, {B} Magnellijev {O} Madonnadicampigličankin; madonnadicampigliski ednina: im. Magnelli, rod. Magnellija, daj. Magnelliju, tož. Magnellija, mest. pri Magnelliju, {O} ednina: im. Madonna di Campiglio, rod. or. z Magnellijem; Madonne di Campiglio, dvojina: im. Magnellija, rod. daj. Madonni di Campiglio, Magnellijev, daj. Magnellijema, tož. Magnellija, mest. tož. Madonno di Campiglio, mest. pri Madonni di pri Magnellijih, or. z Magnellijema; množina: im. Campiglio, or. z Madonno di Campiglio Magnelliji, rod. Magnellijev, daj. Magnellijem, tož. Status: Predlog Magnellije, mest. pri Magnellijih, or. z Magnelliji Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Madonna di Campiglio2 -e ~ ~ [madôna di Italijanščina kampíljo in madóna di kampíljo] ž; zemljepisno ime 107 Magnellijev -a -o [manjélije, ž. manjélijeva, s. Maistrovi, tož. Maistrovo, mest. pri Maistrovi, or. z manjélijevo] prid. Maistrovo; dvojina: im. Maistrovi, rod. Maistrovih, razstava Magnellijevih del daj. Maistrovima, tož. Maistrovi, mest. pri Maistrovih, or. z Maistrovima; množina: im. Maistrove, rod. (< Magnelli) Maistrovih, daj. Maistrovim, tož. Maistrove, mest. pri {O} moški: ednina: im. Magnellijev, rod. Maistrovih, Magnellijevega, or. z Maistrovimi daj. Magnellijevemu, tož. srednji: Magnellijev (živostno Magnellijevega), ednina: im. Maistrovo, rod. Maistrovega, daj. mest. Maistrovemu, pri Magnellijevem, tož. Maistrovo, mest. pri Maistrovem, or. z Magnellijevim; or. z Maistrovim; dvojina: im. Maistrovi, rod. dvojina: im. Magnellijeva, rod. Magnellijevih, Maistrovih, daj. Maistrovima, tož. Maistrovi, mest. daj. Magnellijevima, tož. Magnellijeva, mest. pri pri Maistrovih, Magnellijevih, or. z Maistrovima; množina: im. or. z Magnellijevima; množina: im. Maistrova, Magnellijevi, rod. Maistrovih, daj. Maistrovim, tož. rod. Magnellijevih, daj. Magnellijevim, tož. Magnellijeve, mest. pri Magnellijevih, or. z Maistrova, mest. pri Maistrovih, or. z Maistrovimi Magnellijevimi Status: Predlog ženski: Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz ednina: im. Magnellijeva, rod. Magnellijeve, daj. Magnellijevi, tož. Magnellijevo, mest. pri priimkov) Magnellijevi, or. z Magnellijevo; dvojina: im. Magnellijevi, rod. Magnellijevih, daj. Magnellijevima, Mala Brda -ih Brd [mála brda, rod. málih brt] s tož. Magnellijevi, mest. pri Magnellijevih, or. z mn.; zemljepisno ime Magnellijevima; množina: im. Magnellijeve, rod. |kraj v občini Postojna|: prebivalci Malih Brd; pot z/ Magnellijevih, daj. Magnellijevim, tož. Magnellijeve, iz Malih Brd na Nanos mest. pri Magnellijevih, or. z Magnellijevimi srednji: Kje? na Malih Brdih in v Malih Brdih ednina: im. Magnellijevo, rod. Magnellijevega, daj. Magnellijevemu, tož. Od kod? z Malih Brd in iz Malih Brd Magnellijevo, mest. pri Magnellijevem, or. z Kam? na Mala Brda in v Mala Brda Magnellijevim; dvojina: im. Magnellijevi, rod. {B} Malobrdčan, Malobrdčanka; Malobrdčanov, Magnellijevih, daj. Magnellijevima, tož. Magnellijevi, Malobrdčankin; malobrdski in malobrški mest. pri Magnellijevih, or. z Magnellijevima; {O} množina: im. Mala Brda, rod. Malih Brd, daj. množina: im. Magnellijeva, rod. Magnellijevih, Malim Brdom, tož. Mala Brda, mest. pri Malih Brdih, daj. Magnellijevim, tož. Magnellijeva, mest. pri or. z Malimi Brdi Magnellijevih, or. z Magnellijevimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) Mala Ilova Gora -e -e -e [mála ílova gôra] ž; Maistrov -a -o [májstro, ž. májstrova, zemljepisno ime s. |kraj v občini Grosuplje|: krajani Male Ilove Gore; májstrovo] prid. Predsednik je odlikoval Maistrove borce z zlatim domačije na Mali Ilovi Gori častnim znakom svobode Republike Slovenije; Kje? na Mali Ilovi Gori tudi v Mali Ilovi Gori Srečali se bomo pri Maistrovem spomeniku Od kod? z Male Ilove Gore tudi iz Male Ilove Gore (< Maister) Kam? na Malo Ilovo Goro tudi v Malo Ilovo Goro {O} moški: ednina: im. Maistrov, rod. Maistrovega, {B} Maloilovogorčan in Maloilovec in Ilovec, daj. Maistrovemu, tož. Maistrov (živostno Maloilovogorčanka in Maloilovka in Ilovka; Maistrovega), mest. pri Maistrovem, or. z Maistrovim; Maloilovogorčanov in Maloilovčev in Ilovčev, dvojina: im. Maistrova, rod. Maistrovih, daj. Maloilovogorčankin in Maloilovkin in Ilovkin; Maistrovima, tož. Maistrova, mest. pri Maistrovih, maloilovogorski in maloilovski in ilovski or. z Maistrovima; množina: im. Maistrovi, rod. {O} ednina: im. Mala Ilova Gora, rod. Male Ilove Maistrovih, daj. Maistrovim, tož. Maistrove, mest. pri Gore, daj. Mali Ilovi Gori, tož. Malo Ilovo Goro, mest. Maistrovih, or. z Maistrovimi pri Mali Ilovi Gori, or. z Malo Ilovo Goro ženski: ednina: im. Maistrova, rod. Maistrove, daj. Status: Predlog 108 Pravopisna kategorija: Imena krajev Kje? v Malem Hribu Od kod? iz Malega Hriba Mala Loka1 -e -e [mála lóka] ž; zemljepisno ime Kam? v Mali Hrib |kraj v občini Trebnje|: krajani Male Loke; grad na {B} Malohribljan in Hribljan, Malohribljanka Mali Loki in Hribljanka; Malohribljanov in Hribljanov, Kje? na Mali Loki tudi v Mali Loki Malohribljankin in Hribljankin; malohribovski in Od kod? z Male Loke tudi iz Male Loke hribovski {O} ednina: im. Mali Hrib, rod. Malega Hriba, daj. Kam? na Malo Loko tudi v Malo Loko Malemu Hribu, tož. Mali Hrib, mest. pri Malem {B} Maloločan in Ločan, Maloločanka in Ločanka; Maloločanov in Ločanov, Maloločankin in Ločankin; Hribu, or. z Malim Hribom malološki in loški Status: Predlog {O} Pravopisna kategorija: Imena krajev ednina: im. Mala Loka, rod. Male Loke, daj. Mali Loki, tož. Malo Loko, mest. pri Mali Loki, or. z Malo Loko Mali Kal -ega -a [máli ká, rod. málega kála] m; Status: Predlog zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v občini Mirna Peč|: prebivalci Malega Kala; Na Malem Kalu je Lojze Slak preživel svojo mladost Mala Loka Kje? na Malem Kalu 2 -e -e [mála lóka] ž; zemljepisno ime |grad na Dolenjskem|: kmetijska šola na/v Mali Loki; Od kod? z Malega Kala kot prilastek, v imenovalniku graščak z gradu Mala Loka Kam? na Mali Kal {O} ednina: im. Mala Loka, rod. Male Loke, daj. Mali {B} Malokalanec, Malokalanka; Malokalančev, Loki, tož. Malo Loko, mest. pri Mali Loki, or. z Malo Malokalankin; malokalski in kalski in kalanski Loko {O} ednina: im. Mali Kal, rod. Malega Kala, daj. Status: Predlog Malemu Kalu, tož. Mali Kal, mest. pri Malem Kalu, Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb or. z Malim Kalom Status: Predlog Mali Breg -ega -a [máli brék, rod. málega bréga] Pravopisna kategorija: Imena krajev m; zemljepisno ime |kraj v občini Slovenske Konjice|: krajani Malega Mali Konec -ega -nca [máli kônəc, rod. málega Brega; kmetija na Malem Bregu kônca, or. z málim kôncem] m; zemljepisno ime |kraj v občini Grosuplje|: prebivalci Malega Konca; Kje? na Malem Bregu kamnolom v Malem Koncu Od kod? z Malega Brega Kje? v Malem Koncu Kam? na Mali Breg {B} Malobrežan in Brežan, Malobrežanka Od kod? iz Malega Konca in Brežanka; Malobrežanov in Brežanov, Kam? v Mali Konec Malobrežankin in Brežankin; malobreški in breški {B} Malokončan, Malokončanka; Malokončanov, {O} ednina: im. Mali Breg, rod. Malega Brega, daj. Malokončankin; malokonški Malemu Bregu, tož. Mali Breg, mest. pri Malem {O} ednina: im. Mali Konec, rod. Malega Konca, daj. Bregu, or. z Malim Bregom Malemu Koncu, tož. Mali Konec, mest. pri Malem Status: Predlog Koncu, or. z Malim Koncem Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Mali Hrib -ega -a [máli hríp, rod. málega hríba] m; zemljepisno ime Mali Otok -ega -a [máli ôtok, rod. málega otóka] |kraj v občini Kamnik|: prebivalci Malega Hriba; m; zemljepisno ime kapelica v Malem Hribu |kraj v občini Postojna|: prebivalci Malega Otoka; 109 kmečki turizem v Malem Otoku Margherita -e [margeríta] ž; ime bitja, osebno ime Kje? v Malem Otoku |italijansko žensko ime|: šivilja italijanske meščanke Od kod? iz Malega Otoka Margherite Kam? v Mali Otok {B} Margheritin {B} Malootočan in Otočan, Malootočanka {O} ednina: im. Margherita, rod. Margherite, daj. in Otočanka; Malootočanov in Otočanov, Margheriti, tož. Margherito, mest. pri Margheriti, Malootočankin or. z Margherito; in Otočankin; malootoški in otoški dvojina: im. Margheriti, rod. {O} Margherit, daj. Margheritama, tož. Margheriti, mest. ednina: im. Mali Otok, rod. Malega Otoka, daj. Malemu Otoku, pri Margheritah, or. z Margheritama; tož. Mali Otok, mest. pri Malem množina: im. Margherite, rod. Margherit, daj. Margheritam, tož. Otoku, or. z Malim Otokom Margherite, mest. pri Margheritah, or. z Margheritami Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, ženska); Italijanščina mandrač -a [mandráč, rod. mandráča, or. z mandráčem] m Mariev1 -a -o in Mariov -a -o [márije, ž. |manjše pristanišče v mestnem jedru|: izolski, piranski, semedelski mandrač; privez v mandraču; márijeva, s. márijevo] prid. Zbudilo me je Marievo/Mariovo trkanje prim. Mandrač {B} mandračev (< Mario1) {O} {O} moški: ednina: im. Mariev in Mariov, rod. ednina: im. mandrač, rod. mandrača, daj. mandraču, Marievega in Mariovega, daj. Marievemu in tož. mandrača, mest. pri mandraču, or. z mandračem; Mariovemu, tož. Mariev in Mariov (živostno dvojina: im. mandrača, rod. mandračev, Marievega in Mariovega), mest. pri Marievem daj. mandračema, tož. mandrača, mest. pri mandračih, in pri Mariovem, or. z Marievim in z Mariovim; or. z mandračema; množina: im. mandrači, rod. mandračev, daj. mandračem, tož. mandrače, mest. pri dvojina: im. Marieva in Mariova, rod. Marievih in Mariovih, daj. Marievima in Mariovima, tož. Marieva mandračih, or. z mandrači in Mariova, mest. pri Marievih in pri Mariovih, or. z Status: Predlog Marievima in z Mariovima; množina: im. Marievi in Pravopisna kategorija: Enakozvočnice Mariovi, rod. Marievih in Mariovih, daj. Marievim in Mariovim, tož. Marieve in Mariove, mest. pri Marievih Mandrač -a [mandráč, rod. mandráča, or. z in pri Mariovih, or. z Marievimi in z Mariovimi mandráčem] m ženski: ednina: im. Marieva in Mariova, rod. Marieve |izolski časopis|: objava v Mandraču; živostno branje in Mariove, daj. Marievi in Mariovi, tož. Marievo Mandrača; kot prilastek, v imenovalniku urednik tednika in Mariovo, mest. pri Marievi in pri Mariovi, or. z Marievo Mandrač; in z Mariovo; dvojina: im. Marievi in prim. mandrač Mariovi, rod. Marievih in Mariovih, daj. Marievima {B} Mandračev in Mariovima, tož. Marievi in Mariovi, mest. pri {O} ednina: im. Mandrač, rod. Mandrača, daj. Marievih in pri Mariovih, or. z Marievima in z Mandraču, tož. Mandrač in Mandrača, mest. pri Mariovima; množina: im. Marieve in Mariove, rod. Mandraču, or. z Mandračem Marievih in Mariovih, daj. Marievim in Mariovim, Status: Predlog tož. Marieve in Mariove, mest. pri Marievih in pri Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena; Mariovih, or. z Marievimi in z Mariovimi Enakozvočnice srednji: ednina: im. Marievo in Mariovo, rod. Marievega in Mariovega, daj. Marievemu in Mangrt Mariovemu, -a [mángərt] tož. Marievo in Mariovo, mest. pri m; zemljepisno ime Marievem in pri Mariovem, or. z Marievim in z |gora v Julijskih Alpah|; gl. Mangart Mariovim; dvojina: im. Marievi in Mariovi, rod. Status: Predlog Marievih in Mariovih, daj. Marievima in Mariovima, Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij tož. Marievi in Mariovi, mest. pri Marievih in pri Mariovih, or. z Marievima in z Mariovima; množina: im. Marieva in Mariova, rod. Marievih in Mariovih, 110 daj. Marievim in Mariovim, tož. Marieva in Mariova, Marij -a [márij, rod. márija, or. z márijem] m; ime mest. pri Marievih in pri Mariovih, or. z Marievimi in bitja, osebno ime z Mariovimi |moško ime|: Društvo so poimenovali po skladatelju Status: Predlog Mariju Kogoju; srečanje s slikarjem Marijem Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Pregljem moških imen) {B} Marijev {O} ednina: im. Marij, rod. Marija, daj. Mariju, tož. Mariev2 -a -o in Mariov -a -o [márje, ž. márjeva, Marija, mest. pri Mariju, or. z Marijem; dvojina: im. Marija, rod. Marijev, daj. Marijema, tož. Marija, mest. s. márjevo] prid. pri Marijih, or. z Marijema; množina: im. Mariji, rod. Marieva/Mariova voščilnica Marijev, daj. Marijem, tož. Marije, mest. pri Marijih, (< Mario1) or. z Mariji {O} moški: ednina: im. Mariev in Mariov, rod. Marievega Status: Predlog in Mariovega, daj. Marievemu in Mariovemu, Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, tož. Mariev in Mariov (živostno Marievega moška) in Mariovega), mest. pri Marievem in pri Mariovem, or. z Marievim in z Mariovim; dvojina: im. Marieva in Mariova, rod. Marievih in Marija Gradec ~ -dca [maríja grádəc, rod. maríja Mariovih, daj. Marievima in Mariovima, tož. Marieva grátca, or. z maríja grátcem] m; zemljepisno ime in Mariova, mest. pri Marievih in pri Mariovih, or. z |kraj v občini Laško|: krajani Marija Gradca; gotska Marievima in z Mariovima; množina: im. Marievi in cerkev v Marija Gradcu Mariovi, rod. Marievih in Mariovih, daj. Marievim in Mariovim, tož. Marieve in Mariove, mest. pri Marievih Kje? v Marija Gradcu in pri Mariovih, or. z Marievimi in z Mariovimi Od kod? iz Marija Gradca ženski: ednina: im. Marieva in Mariova, rod. Marieve Kam? v Marija Gradec in Mariove, daj. Marievi in Mariovi, tož. Marievo {B} Marijagradčan, Marijagradčanka; in Mariovo, mest. pri Marievi in pri Mariovi, or. Marijagradčanov, Marijagradčankin; marijagraški z Marievo in z Mariovo; dvojina: im. Marievi in {O} ednina: im. Marija Gradec, rod. Marija Gradca, Mariovi, rod. Marievih in Mariovih, daj. Marievima daj. Marija Gradcu, tož. Marija Gradec, mest. pri in Mariovima, tož. Marievi in Mariovi, mest. pri Marija Gradcu, or. z Marija Gradcem Marievih in pri Mariovih, or. z Marievima in z Mariovima; Status: Predlog množina: im. Marieve in Mariove, rod. Marievih in Mariovih, daj. Marievim in Mariovim, Pravopisna kategorija: Imena krajev tož. Marieve in Mariove, mest. pri Marievih in pri Mariovih, or. z Marievimi in z Mariovimi Marija Reka -e -e in Marija Reka ~ -e [maríja srednji: ednina: im. Marievo in Mariovo, rod. réka] ž; zemljepisno ime Marievega in Mariovega, daj. Marievemu in |kraj v občini Prebold|: krajani Marije Reke / Marija Mariovemu, tož. Marievo in Mariovo, mest. pri Reke; zimski pohod v Marijo Reko / Marija Reko Marievem in pri Mariovem, or. z Marievim in z Mariovim; Kje? v Mariji Reki in v Marija Reki dvojina: im. Marievi in Mariovi, rod. Marievih in Mariovih, daj. Marievima in Mariovima, Od kod? iz Marije Reke in iz Marija Reke tož. Marievi in Mariovi, mest. pri Marievih in pri Kam? v Marijo Reko in v Marija Reko Mariovih, or. z Marievima in z Mariovima; množina: {B} Marijerečan in Marijarečan in Rečan, im. Marieva in Mariova, rod. Marievih in Mariovih, Marijerečanka in Marijarečanka in Rečanka; daj. Marievim in Mariovim, tož. Marieva in Mariova, Marijerečanov in Marijarečanov in Rečanov, mest. pri Marievih in pri Mariovih, or. z Marievimi in Marijerečankin in Marijarečankin in Rečankin; z Mariovimi marijereški in marijareški in reški Status: Predlog {O} ednina: im. Marija Reka, rod. Marije Reke in Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Marija Reke, daj. Mariji Reki in Marija Reki, tož. moških imen) Marijo Reko in Marija Reko, mest. pri Mariji Reki in pri Marija Reki, or. z Marijo Reko in z Marija Reko 111 Status: Predlog moška); Italijanščina Pravopisna kategorija: Imena krajev Mariov1 prid.; obširneje glej pri Mariev1 Marijino brezno -ega -a [maríjino brêzno] s; zemljepisno ime Mariov2 prid.; obširneje glej pri Mariev2 |kraška jama v bližini Škofje Loke|: ogled Marijinega brezna; vhod v Marijino brezno; kot prilastek, v ime- Markovec1 -vca [márkovəc, rod. márkoca, or. z novalniku prezimovanje netopirjev v jami Marijino brezno márkocem] m; zemljepisno ime |vzpetina nad Koprom|: Na Markovec so se Kje? v Marijinem breznu pohodniki iz Kopra odpravili z baklami; grad na Od kod? iz Marijinega brezna Markovcu; kot prilastek, v imenovalniku predor pod Kam? v Marijino brezno hribom Markovec {O} ednina: im. Marijino brezno, rod. Marijinega Kje? na Markovcu brezna, daj. Marijinemu breznu, tož. Marijino brezno, Od kod? z Markovca mest. pri Marijinem breznu, or. z Marijinim breznom Kam? na Markovec Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena {B} markovški {O} ednina: im. Markovec, rod. Markovca, daj. Markovcu, tož. Markovec, mest. pri Markovcu, or. z Mario1 -a [márijo, rod. márija, or. z márijem] m; ime Markovcem bitja, osebno ime Status: Predlog |moško ime|: V televizijski oddaji je voditelju Mariu Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij predstavil svojo družino in nov glasbeni album {B} Mariev in Mariov {O} Markovec2 -vca [márkovəc, rod. márkoca, or. z ednina: im. Mario, rod. Maria, daj. Mariu, tož. Maria, mest. pri Mariu, or. z Mariem in Mariom; márkocem] m; zemljepisno ime dvojina: im. Maria, rod. Mariev in Mariov, daj. |del Kopra|: Živi na Markovcu, kjer ji je najbolj všeč Mariema in Marioma, tož. Maria, mest. pri Mariih, pogled na morje; kot prilastek, v imenovalniku V naselju or. z Mariema in z Marioma; množina: im. Marii, rod. Markovec je tudi manjša cvetličarna Mariev in Mariov, daj. Mariem in Mariom, tož. Marie, Kje? na Markovcu mest. pri Mariih, or. z Marii Od kod? z Markovca Status: Predlog Kam? na Markovec Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, {B} Markovčan, Markovčanka; Markovčanov, moška) Markovčankin; markovški {O} ednina: im. Markovec, rod. Markovca, daj. Mario2 -a [márjo, rod. márja, or. z márjem] m; ime Markovcu, tož. Markovec, mest. pri Markovcu, or. z bitja, osebno ime Markovcem |italijansko moško ime|: Z Mariem/Mariom najraje Status: Predlog klepetam o filmih Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena {B} Mariev in Mariov {O} ednina: im. Mario, rod. Maria, daj. Mariu, tož. Markovec3 -vca [márkovəc, rod. márkoca, or. z Maria, mest. pri Mariu, or. z Mariem in Mariom; márkocem] m; zemljepisno ime dvojina: im. Maria, rod. Mariev in Mariov, daj. Mariema |predor pri Kopru|: vožnja skozi Markovec; kot in Marioma, tož. Maria, mest. pri Mariih, or. z Mariema in z Marioma; množina: im. Marii, rod. prilastek, v imenovalniku gradnja predora Markovec Mariev in Mariov, daj. Mariem in Mariom, tož. Marie, Kje? v Markovcu mest. pri Mariih, or. z Marii Od kod? iz Markovca Status: Predlog Kam? v Markovec Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, 112 {B} markovški Mascagnijevega, daj. Mascagnijevemu, tož. {O} ednina: im. Markovec, rod. Markovca, daj. Mascagnijevo, mest. pri Mascagnijevem, or. Markovcu, tož. Markovec, mest. pri Markovcu, or. z z Mascagnijevim; dvojina: im. Mascagnijevi, Markovcem rod. Mascagnijevih, daj. Mascagnijevima, tož. Mascagnijevi, mest. pri Mascagnijevih, or. z Status: Predlog Mascagnijevima; Pravopisna kategorija: množina: im. Mascagnijeva, Nekrajevna imena rod. Mascagnijevih, daj. Mascagnijevim, tož. Mascagnijeva, mest. pri Mascagnijevih, or. z Mascagni -ja [maskánji, rod. maskánjija, or. z Mascagnijevimi maskánjijem] m; ime bitja, osebno ime Status: Predlog |priimek|; |italijanski operni skladatelj|: opera Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz »Cavalleria rusticana« Pietra Mascagnija; Konec priimkov) 19. stoletja je Leoncavallo skupaj z Mascagnijem in Puccinijem ustvaril nov tip opere Mediteran1 -a [mediterán] m; zemljepisno ime {B} Mascagnijev |drugo ime za Sredozemlje; pokrajina ob {O} ednina: im. Mascagni, rod. Mascagnija, daj. Sredozemskem morju|: Brokoli izvira prvotno iz Mascagniju, tož. Mascagnija, mest. pri Mascagniju, Mediterana, danes pa ga gojimo po celem svetu or. z Mascagnijem; dvojina: im. Mascagnija, rod. ustrezneje iz Sredozemlja; Večino otroštva je preživel Mascagnijev, daj. Mascagnijema, tož. Mascagnija, na Mediteranu ustrezneje na Sredozemlju; Granatno mest. pri Mascagnijih, or. z Mascagnijema; množina: jabolko preživi samo v Mediteranu ustrezneje v im. Mascagniji, rod. Mascagnijev, daj. Mascagnijem, Sredozemlju; kolesarska dirka po Mediteranu tož. Mascagnije, mest. pri Mascagnijih, or. z ustrezneje po Sredozemlju Mascagniji {B} Mediteranec, Mediteranka; Mediterančev, Status: Predlog Mediterankin; mediteranski Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); {O} ednina: im. Mediteran, rod. Mediterana, daj. Italijanščina Mediteranu, tož. Mediteran, mest. pri Mediteranu, or. z Mediteranom Mascagnijev -a -o [maskánjije, ž. maskánjijeva, Status: Predlog s. maskánjijevo] prid. Pravopisna kategorija: Imena pokrajin Leta 2012 so izvedli Mascagnijevo delo »Iris« (< Mascagni) Mediteran2 -a [mediterán] {O} moški: m; zemljepisno ime ednina: im. Mascagnijev, rod. |drugo ime za Sredozemlje; morje med Evropo, Mascagnijevega, daj. Mascagnijevemu, tož. Afriko in Azijo|: Od odprtja Sueškega prekopa je Mascagnijev (živostno Mascagnijevega), mest. prišlo v Mediteran kar šestdeset vrst rdečemorskih pri Mascagnijevem, or. z Mascagnijevim; rib ustrezneje v Sredozemlje; Meduza mesečinka je dvojina: im. Mascagnijeva, rod. Mascagnijevih, običajna v Mediteranu ustrezneje v Sredozemlju; daj. Mascagnijevima, tož. Mascagnijeva, mest. pri Mascagnijevih, or. z Mascagnijevima; plovba po Mediteranu ustrezneje po Sredozemlju množina: im. Mascagnijevi, rod. Mascagnijevih, Kje? na Mediteranu in v Mediteranu daj. Mascagnijevim, tož. Mascagnijeve, mest. pri Od kod? z Mediterana in iz Mediterana Mascagnijevih, or. z Mascagnijevimi Kam? na Mediteran in v Mediteran ženski: ednina: im. Mascagnijeva, rod. Mascagnijeve, {B} mediteranski daj. Mascagnijevi, tož. Mascagnijevo, mest. pri {O} Mascagnijevi, ednina: im. Mediteran, rod. Mediterana, daj. or. z Mascagnijevo; dvojina: Mediteranu, tož. Mediteran, mest. pri Mediteranu, or. z im. Mascagnijevi, rod. Mascagnijevih, daj. Mascagnijevima, tož. Mascagnijevi, mest. pri Mediteranom Mascagnijevih, or. z Mascagnijevima; množina: Status: Predlog im. Mascagnijeve, rod. Mascagnijevih, daj. Pravopisna kategorija: Imena voda Mascagnijevim, tož. Mascagnijeve, mest. pri Mascagnijevih, or. z Mascagnijevimi srednji: ednina: im. Mascagnijevo, rod. 113 Medji dol -ega -a [médji dól] m; zemljepisno ime |dolina v Karavankah|: botanični izlet v Medji dol; V Meljski Hrib -ega -a [mélʼski hríp, rod. mélʼskega preteklosti so pod Medjim dolom kopali železovo in hríba] m; zemljepisno ime manganovo rudo |kraj v občini Maribor|: prebivalci Meljskega Hriba; Kje? v Medjem dolu Stanuje na Meljskem Hribu; prim. Meljski hrib Od kod? iz Medjega dola Kje? na Meljskem Hribu Kam? v Medji dol Od kod? z Meljskega Hriba {B} medjedolski Kam? na Meljski Hrib {O} ednina: im. Medji dol, rod. Medjega dola, daj. {B} Meljskohribčan, Meljskohribčanka; Medjemu dolu, tož. Medji dol, mest. pri Medjem dolu, Meljskohribčanov, Meljskohribčankin; or. z Medjim dolom meljskohribski Status: Predlog {O} ednina: im. Meljski Hrib, rod. Meljskega Hriba, Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena daj. Meljskemu Hribu, tož. Meljski Hrib, mest. pri Meljskem Hribu, or. z Meljskim Hribom Medvedje Brdo -ega -a [medvédje brdo] s; Status: Predlog zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v občini Logatec|: prebivalci Medvedjega Brda; kmečke igre na Medvedjem Brdu Mincio -a [mínčo, rod. mínča, or. z mínčem] m; Kje? na Medvedjem Brdu zemljepisno ime Od kod? z Medvedjega Brda |reka v severni Italiji|: na drugem bregu Mincia; Rimski odposlanci in hunski kralj Atila so se leta Kam? na Medvedje Brdo 452 srečali ob Minciu; kot prilastek, v imenovalniku {B} Medvedjebrdec in Medvejbrdec in Medvejec, Medvedjebrdka in Medvejbrdka in Medvejka; mesto ob reki Mincio Medvedjebrdčev in Medvejbrdčev in Medvejčev, {B} minški Medvedjebrdkin in Medvejbrdkin in Medvejkin; {O} ednina: im. Mincio, rod. Mincia, daj. Minciu, tož. medvedjebrdski in medvejbrdski in medvejski Mincio, mest. pri Minciu, or. z Minciem in z Minciom {O} ednina: im. Medvedje Brdo, rod. Medvedjega Status: Predlog Brda, daj. Medvedjemu Brdu, tož. Medvedje Brdo, Pravopisna kategorija: Imena voda; Italijanščina mest. pri Medvedjem Brdu, or. z Medvedjim Brdom Status: Predlog Mirna Peč -e -i [mírna péč, rod. mírne pečí, or. z Pravopisna kategorija: Imena krajev mírno pečjó] ž; zemljepisno ime |kraj v Sloveniji|: kmečka hiša v središču Mirne Peči; Medvedji dol -ega -a [medvédji dól] m; zemljepisno vinorodni griči nad Mirno Pečjo ime Kje? v Mirni Peči |dolina v Karavankah na avstrijskem Koroškem|: Od kod? iz Mirne Peči sprehod po dolini Medvedjega dola; pot iz Medvedjega dola na Mačensko planino; ◎ nem. Kam? v Mirno Peč {B} Mirnopečan, Mirnopečanka; Mirnopečanov, Bärental Mirnopečankin; mirnopeški Kje? v Medvedjem dolu {O} ednina: im. Mirna Peč, rod. Mirne Peči, daj. Mirni Od kod? iz Medvedjega dola Peči, tož. Mirno Peč, mest. pri Mirni Peči, or. z Mirno Kam? v Medvedji dol Pečjo {B} medvedjedolski Status: Predlog {O} ednina: im. Medvedji dol, rod. Medvedjega dola, Pravopisna kategorija: Imena krajev daj. Medvedjemu dolu, tož. Medvedji dol, mest. pri Medvedjem dolu, or. z Medvedjim dolom Mislinjska Dobrava -e -e [mislínʼska dóbrava] ž; Status: Predlog zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena |kraj v občini Slovenj Gradec|: krajani Mislinjske 114 Dobrave; letališče v Mislinjski Dobravi daj. Modiglianijevim, tož. Modiglianijeve, mest. pri Kje? v Mislinjski Dobravi Modiglianijevih, or. z Modiglianijevimi Od kod? iz Mislinjske Dobrave ženski: ednina: im. Modiglianijeva, rod. Modiglianijeve, daj. Modiglianijevi, tož. Kam? v Mislinjsko Dobravo Modiglianijevo, mest. pri Modiglianijevi, or. z {B} Mislinjskodobravčan in Dobravčan, Modiglianijevo; Mislinjskodobravčanka dvojina: im. Modiglianijevi, in Dobravčanka; rod. Modiglianijevih, daj. Modiglianijevima, tož. Mislinjskodobravčanov in Dobravčanov, Modiglianijevi, mest. pri Modiglianijevih, or. z Mislinjskodobravčankin in Dobravčankin; Modiglianijevima; množina: im. Modiglianijeve, mislinjskodobravski in dobravski rod. Modiglianijevih, daj. Modiglianijevim, tož. {O} ednina: im. Mislinjska Dobrava, rod. Mislinjske Modiglianijeve, mest. pri Modiglianijevih, or. z Dobrave, daj. Mislinjski Dobravi, tož. Mislinjsko Modiglianijevimi Dobravo, mest. pri Mislinjski Dobravi, or. z srednji: ednina: im. Modiglianijevo, rod. Mislinjsko Dobravo Modiglianijevega, daj. Modiglianijevemu, tož. Status: Predlog Modiglianijevo, mest. pri Modiglianijevem, or. Pravopisna kategorija: Imena krajev z Modiglianijevim; dvojina: im. Modiglianijevi, rod. Modiglianijevih, daj. Modiglianijevima, tož. Modigliani -ja [modiljáni, Modiglianijevi, mest. pri Modiglianijevih, or. z rod. modiljánija, or. z Modiglianijevima; množina: im. Modiglianijeva, modiljánijem] m; ime bitja, osebno ime rod. Modiglianijevih, daj. Modiglianijevim, tož. |priimek|; |italijanski umetnik, slikar in kipar|: Modiglianijeva, mest. pri Modiglianijevih, or. z umetnost Amadea Modiglianija; Razstava je posvečena ljubezni med italijanskim kiparjem Modiglianijevimi Amedeom Modiglianijem in rusko pesnico Ano Status: Predlog Ahmatovo Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) {B} Modiglianijev {O} ednina: im. Modigliani, rod. Modiglianija, Mogherini1 daj. Modiglianiju, tož. Modiglianija, mest. pri -ja [mogeríni, rod. mogerínija, or. z Modiglianiju, or. z Modiglianijem; dvojina: mogerínijem] m; ime bitja, osebno ime im. Modiglianija, rod. Modiglianijev, daj. |priimek|; |italijanski režiser|: filmi Flavia Modiglianijema, tož. Modiglianija, mest. pri Mogherinija; Pri umetniškem projektu je sodeloval z Modiglianijih, or. z Modiglianijema; množina: im. režiserjem Mogherinijem Modiglianiji, rod. Modiglianijev, daj. Modiglianijem, {B} Mogherinijev tož. Modiglianije, mest. pri Modiglianijih, or. z {O} ednina: im. Mogherini, rod. Mogherinija, daj. Modiglianiji Mogheriniju, tož. Mogherinija, mest. pri Mogheriniju, Status: Predlog or. z Mogherinijem; dvojina: im. Mogherinija, rod. Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Mogherinijev, daj. Mogherinijema, tož. Mogherinija, Italijanščina mest. pri Mogherinijih, or. z Mogherinijema; množina: im. Mogheriniji, rod. Mogherinijev, Modiglianijev -a -o [modiljánije, ž. modiljánije- daj. Mogherinijem, tož. Mogherinije, mest. pri va, Mogherinijih, or. z Mogheriniji s. modiljánijevo] prid. Modiglianijev portret sedečega moža s palico Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); (< Modigliani) {O} moški: Italijanščina ednina: im. Modiglianijev, rod. Modiglianijevega, daj. Modiglianijevemu, tož. Modiglianijev (živostno Modiglianijevega), mest. Mogherini2 -- [mogeríni] ž; ime bitja, osebno ime pri Modiglianijevem, or. z Modiglianijevim; |priimek|; |italijanska političarka|: navadno ob ženskem dvojina: im. Modiglianijeva, rod. Modiglianijevih, imenu tiskovna predstavnica Federice Mogherini daj. Modiglianijevima, tož. Modiglianijeva, mest. {O} ednina: im. Mogherini, rod. Mogherini, daj. pri Modiglianijevih, or. z Modiglianijevima; Mogherini, tož. Mogherini, mest. pri Mogherini, or. z množina: im. Modiglianijevi, rod. Modiglianijevih, Mogherini; dvojina: im. Mogherini, rod. Mogherini, 115 daj. Mogherini, tož. Mogherini, mest. pri Mogherini, or. Od kod? iz Mojstrane z Mogherini; množina: im. Mogherini, rod. Mogherini, Kam? v Mojstrano daj. Mogherini, tož. Mogherini, mest. pri Mogherini, or. {B} Mojstrančan, Mojstrančanka; Mojstrančanov, z Mogherini Mojstrančankin; mojstranski Status: Predlog {O} ednina: im. Mojstrana, rod. Mojstrane, daj. Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Mojstrani, tož. Mojstrano, mest. pri Mojstrani, or. z Italijanščina Mojstrano Mogherinijev Status: Predlog -a -o [mogerínije, ž. mogerínijeva, Pravopisna kategorija: Imena krajev s. mogerínijevo] prid. Mogherinijeva hči Federica je evropska političarka Mokrine1 -in [mokríne] ž mn.; zemljepisno ime (< Mogherini1) |gorski prelaz na meji med Italijo in Avstrijo|: Z {O} moški: ednina: im. Mogherinijev, rod. Mokrin sem šel na Krniške skale; cesta na Mokrine; Mogherinijevega, daj. Mogherinijevemu, tož. kot prilastek, v imenovalniku Prek prelaza Mokrine teče Mogherinijev (živostno Mogherinijevega), mest. zahodna meja slovenske poselitve na tem območju; pri Mogherinijevem, or. z Mogherinijevim; ◎ nem. Nassfeld, it. Passo di Pramollo dvojina: im. Mogherinijeva, rod. Mogherinijevih, daj. Mogherinijevima, tož. Mogherinijeva, mest. Kje? na Mokrinah pri Mogherinijevih, or. z Mogherinijevima; Od kod? z Mokrin množina: im. Mogherinijevi, rod. Mogherinijevih, Kam? na Mokrine daj. Mogherinijevim, tož. Mogherinijeve, mest. pri {B} mokrinski Mogherinijevih, or. z Mogherinijevimi {O} množina: im. Mokrine, rod. Mokrin, daj. ženski: ednina: im. Mogherinijeva, rod. Mokrinam, tož. Mokrine, mest. pri Mokrinah, or. z Mogherinijeve, daj. Mogherinijevi, tož. Mokrinami Mogherinijevo, mest. pri Mogherinijevi, or. z Mogherinijevo; Status: Predlog dvojina: im. Mogherinijevi, Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena; rod. Mogherinijevih, daj. Mogherinijevima, tož. Mogherinijevi, mest. pri Mogherinijevih, or. z Pravopisne zanimivosti Mogherinijevima; množina: im. Mogherinijeve, rod. Mogherinijevih, daj. Mogherinijevim, tož. Mokrine2 -in [mokríne] ž mn.; zemljepisno ime Mogherinijeve, mest. pri Mogherinijevih, or. z |smučišče v Avstriji|: smučanje na/v Mokrinah; izlet Mogherinijevimi na/v Mokrine; kot prilastek, v imenovalniku Na smučišču srednji: ednina: im. Mogherinijevo, rod. Mokrine je veliko naravnega snega; ◎ nem. Nassfeld Mogherinijevega, daj. Mogherinijevemu, tož. Mogherinijevo, mest. pri Mogherinijevem, or. Kje? na Mokrinah in v Mokrinah z Mogherinijevim; dvojina: im. Mogherinijevi, Od kod? z Mokrin in iz Mokrin rod. Mogherinijevih, daj. Mogherinijevima, tož. Kam? na Mokrine in v Mokrine Mogherinijevi, mest. pri Mogherinijevih, or. z {B} mokrinski Mogherinijevima; množina: im. Mogherinijeva, {O} množina: im. Mokrine, rod. Mokrin, daj. rod. Mogherinijevih, daj. Mogherinijevim, tož. Mokrinam, tož. Mokrine, mest. pri Mokrinah, or. z Mogherinijeva, mest. pri Mogherinijevih, or. z Mokrinami Mogherinijevimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena; Imena Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz objektov in stavb; Pravopisne zanimivosti priimkov) mokrinski Mojstrana -a -o [mokrínski] prid. -e [mójstrana] ž; zemljepisno ime |nanašajoč se na prelaz|: mokrinska cesta; |nanašajoč |kraj v občini Kranjska Gora|: muzej v Mojstrani; se na smučišče|: mokrinska smučišča kolesarska pot med Mojstrano in Trbižem (< Mokrine1, Mokrine2) Kje? v Mojstrani 116 {O} moški: ednina: im. mokrinski, rod. dvojina: im. montecassinska, rod. montecassinskih, mokrinskega, daj. mokrinskemu, tož. mokrinski daj. montecassinskima, tož. montecassinska, mest. (živostno mokrinskega), mest. pri mokrinskem, pri montecassinskih, or. z montecassinskima; or. z mokrinskim; dvojina: im. mokrinska, rod. množina: im. montecassinski, rod. montecassinskih, mokrinskih, daj. mokrinskima, tož. mokrinska, mest. daj. montecassinskim, tož. montecassinske, mest. pri pri mokrinskih, or. z mokrinskima; množina: im. montecassinskih, or. z montecassinskimi mokrinski, rod. mokrinskih, daj. mokrinskim, tož. ženski: ednina: im. montecassinska, rod. mokrinske, mest. pri mokrinskih, or. z mokrinskimi montecassinske, daj. montecassinski, tož. ženski: ednina: im. mokrinska, rod. mokrinske, montecassinsko, mest. pri montecassinski, or. z daj. mokrinski, tož. mokrinsko, mest. pri mokrinski, montecassinsko; dvojina: im. montecassinski, or. z mokrinsko; dvojina: im. mokrinski, rod. rod. montecassinskih, daj. montecassinskima, tož. mokrinskih, daj. mokrinskima, tož. mokrinski, mest. montecassinski, mest. pri montecassinskih, or. z pri mokrinskih, or. z mokrinskima; množina: im. montecassinskima; množina: im. montecassinske, mokrinske, rod. mokrinskih, daj. mokrinskim, tož. rod. montecassinskih, daj. montecassinskim, tož. mokrinske, mest. pri mokrinskih, or. z mokrinskimi montecassinske, mest. pri montecassinskih, or. z srednji: ednina: im. mokrinsko, rod. mokrinskega, daj. montecassinskimi mokrinskemu, tož. mokrinsko, mest. pri mokrinskem, srednji: ednina: im. montecassinsko, rod. or. z mokrinskim; dvojina: im. mokrinski, rod. montecassinskega, daj. montecassinskemu, tož. mokrinskih, daj. mokrinskima, tož. mokrinski, mest. montecassinsko, mest. pri montecassinskem, or. pri mokrinskih, or. z mokrinskima; množina: im. z montecassinskim; dvojina: im. montecassinski, mokrinska, rod. mokrinskih, daj. mokrinskim, tož. rod. montecassinskih, daj. montecassinskima, tož. mokrinska, mest. pri mokrinskih, or. z mokrinskimi montecassinski, mest. pri montecassinskih, or. z Status: Predlog montecassinskima; množina: im. montecassinska, Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih rod. montecassinskih, daj. montecassinskim, tož. nenaselbinskih/nekrajevnih imen) montecassinska, mest. pri montecassinskih, or. z montecassinskimi Monakovo -a [monákovo] Status: Predlog s; zemljepisno ime |zgodovinsko ime za München|: Jakopič je nekaj Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen); Pridevniki (iz časa živel v Monakovem; gl. München zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen) Kje? v Monakovem Od kod? iz Monakovega Moraviev -a -o [morávije, ž. morávijeva, s. Kam? v Monakovo morávijevo] prid. {B} Monakovčan, Monakovčanka; Monakovčanov, Besede si je izposodil iz Moravievega romana Monakovčankin; monakovski (< Moravia) {O} ednina: im. Monakovo, rod. Monakovega, daj. {O} moški: Monakovemu, ednina: im. Moraviev, rod. tož. Monakovo, mest. pri Monakovem, Moravievega, daj. Moravievemu, tož. Moraviev or. z Monakovim (živostno Moravievega), mest. pri Moravievem, Status: Predlog or. z Moravievim; dvojina: im. Moravieva, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev Moravievih, daj. Moravievima, tož. Moravieva, mest. pri Moravievih, or. z Moravievima; množina: im. montecassinski Moravievi, rod. Moravievih, daj. Moravievim, tož. -a -o [mọntekasínski] prid. |nanašajoč se na goro v Italiji|: montecassinska Moravieve, mest. pri Moravievih, or. z Moravievimi pobočja; |nanašajoč se na samostan v Italiji|: vstop v ženski: ednina: im. Moravieva, rod. Moravieve, daj. Moravievi, tož. Moravievo, mest. pri Moravievi, montecassinski samostan or. z Moravievo; dvojina: im. Moravievi, rod. (< Montecassino) Moravievih, daj. Moravievima, tož. Moravievi, mest. {O} moški: ednina: im. montecassinski, rod. pri Moravievih, or. z Moravievima; množina: im. montecassinskega, daj. montecassinskemu, tož. Moravieve, rod. Moravievih, daj. Moravievim, tož. montecassinski (živostno montecassinskega), Moravieve, mest. pri Moravievih, or. z Moravievimi mest. pri montecassinskem, or. z montecassinskim; srednji: ednina: im. Moravievo, rod. Moravievega, 117 daj. Moravievemu, tož. Moravievo, mest. pri Kje? na Mrzli Luži in v Mrzli Luži Moravievem, or. z Moravievim; dvojina: im. Moravievi, Od kod? z Mrzle Luže in iz Mrzle Luže rod. Moravievih, daj. Moravievima, tož. Moravievi, mest. pri Moravievih, or. z Moravievima; Kam? na Mrzlo Lužo in v Mrzlo Lužo {B} Mrzlolužan, Mrzlolužanka; Mrzlolužanov, množina: im. Moravieva, rod. Moravievih, daj. Moravievim, tož. Moravieva, mest. pri Moravievih, or. Mrzlolužankin; mrzloluški z Moravievimi {O} ednina: im. Mrzla Luža, rod. Mrzle Luže, daj. Mrzli Luži, Status: tož. Mrzlo Lužo, mest. pri Mrzli Luži, or. z Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Mrzlo Lužo priimkov) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Moravske Toplice -ih -ic [moráske toplíce] ž mn.; zemljepisno ime Mrzla Planina -e -e [mrzla planína] ž; zemljepisno |kraj v Sloveniji|: prebivalci Moravskih Toplic; ime Zdravilišča za bolnike z luskavico so toplice v |kraj v občini Sevnica|: krajani Mrzle Planine; gorska Moravskih Toplicah, Atomske toplice in toplice v domačija na Mrzli Planini Podčetrtku Kje? na Mrzli Planini Kje? v Moravskih Toplicah Od kod? z Mrzle Planine Od kod? iz Moravskih Toplic Kam? na Mrzlo Planino Kam? v Moravske Toplice {B} Mrzloplaninčan in Mrzloplaninec, {B} Moravskotopličan, Moravskotopličanka; Mrzloplaninčanka in Mrzloplaninka; Moravskotopličanov, Moravskotopličankin; Mrzloplaninčanov in Mrzloplaninčev, moravskotopliški Mrzloplaninčankin in Mrzloplaninkin; {O} množina: im. Moravske Toplice, rod. Moravskih mrzloplaninski in planinski Toplic, daj. Moravskim Toplicam, tož. Moravske {O} ednina: im. Mrzla Planina, rod. Mrzle Planine, Toplice, mest. pri Moravskih Toplicah, or. z daj. Mrzli Planini, tož. Mrzlo Planino, mest. pri Mrzli Moravskimi Toplicami Planini, or. z Mrzlo Planino Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena krajev Mozirski gaj -ega -a [mozírski gáj, rod. München -chna [mínhən, rod. mínhna] m; mozírskega gája, or. z mozírskim gájem] m; zemljepisno ime zemljepisno ime |kraj v Nemčiji|: predmestje Münchna; V Münchnu |park v Mozirju|: obiskovalci Mozirskega gaja; potekajo priprave na tradicionalni praznik piva razstava cvetja v Mozirskem gaju Oktoberfest Kje? v Mozirskem gaju Kje? v Münchnu Od kod? iz Mozirskega gaja Od kod? iz Münchna Kam? v Mozirski gaj Kam? v München {O} ednina: im. Mozirski gaj, rod. Mozirskega gaja, {B} Münchenčan, Münchenčanka; Münchenčanov, daj. Mozirskemu gaju, tož. Mozirski gaj, mest. pri Münchenčankin; nski Mozirskem gaju, or. z Mozirskim gajem {O} ednina: im. München, rod. Münchna, daj. Status: Predlog Münchnu, tož. München, mest. pri Münchnu, or. z Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Münchnom Status: Predlog Mrzla Luža -e -e [mrzla lúža] ž; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v občini Trebnje|: prebivalci Mrzle Luže; Moj ded je bil kmet na/v Mrzli Luži münchenski -a -o [mínhənski] prid. Obiskali smo münchenski Oktoberfest; münchensko 118 sejmišče Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena münchenska secesija |umetnostni slog|: predstavniki münchenske secesije; Jakopič je o münchenski Münchenski sporazum -ega -a [mínhənski secesiji pripovedoval Podbevšku; prim. Münchenski filharmoniki sporazúm] , Münchenski m; stvarno ime |mednarodni sporazum|: razveljavitev Münchenskega sporazum sporazuma; Z Münchenskim sporazumom 30. (< München) septembra 1938 si je Tretji rajh prisvojil sudetsko {O} moški: ednina: im. münchenski, rod. ozemlje; ◎ nem. Münchner Abkommen; prim. münchenskega, daj. münchenskemu, tož. münchenski münchenski (živostno münchenskega), mest. pri münchenskem, (< München) or. z münchenskim; dvojina: im. münchenska, rod. {O} münchenskih, ednina: im. Münchenski sporazum, rod. daj. münchenskima, tož. münchenska, Münchenskega sporazuma, daj. Münchenskemu mest. pri münchenskih, or. z münchenskima; množina: sporazumu, tož. Münchenski sporazum, mest. pri im. münchenski, rod. münchenskih, daj. münchenskim, Münchenskem sporazumu, or. z Münchenskim tož. münchenske, mest. pri münchenskih, or. z sporazumom münchenskimi ženski: Status: Predlog ednina: im. münchenska, rod. münchenske, daj. münchenski, tož. münchensko, mest. pri Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena münchenski, or. z münchensko; dvojina: im. münchenski, rod. münchenskih, daj. münchenskima, Murska Sobota -e -e [múrska sóbota] ž; tož. münchenski, mest. pri münchenskih, or. z zemljepisno ime münchenskima; množina: im. münchenske, rod. |kraj v Sloveniji|: Cilj teka bo v središču Murske münchenskih, daj. münchenskim, tož. münchenske, Sobote; grad v Murski Soboti mest. pri münchenskih, or. z münchenskimi srednji: Kje? v Murski Soboti ednina: im. münchensko, rod. münchenskega, daj. münchenskemu, tož. münchensko, mest. pri Od kod? iz Murske Sobote münchenskem, or. z münchenskim; dvojina: im. Kam? v Mursko Soboto münchenski, rod. münchenskih, daj. münchenskima, {B} Murskosobočan, Murskosobočanka; tož. münchenski, mest. pri münchenskih, or. z Murskosobočanov, Murskosobočankin; münchenskima; množina: im. münchenska, rod. murskosoboški münchenskih, daj. münchenskim, tož. münchenska, {O} ednina: im. Murska Sobota, rod. Murske Sobote, mest. pri münchenskih, or. z münchenskimi daj. Murski Soboti, tož. Mursko Soboto, mest. pri Status: Predlog Murski Soboti, or. z Mursko Soboto Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Status: Predlog naselbinskih/krajevnih imen); Smeri, nazori, gibanja Pravopisna kategorija: Imena krajev Münchenski filharmoniki -ih -ov [mínhənski Nad Šitom glava ~ ~ -e [nad šítom gláva] ž; filharmóniki, rod. mínhənskih filharmóniko] m mn.; zemljepisno ime stvarno ime |gora v Julijskih Alpah|: severna stena Nad Šitom |orkester|: koncert Münchenskih filharmonikov; glave; vzpon na Nad Šitom glavo; prim. Šitna Pianistka je nastopila z Münchenskimi filharmoniki; ◎ glava nem. Münchner Philharmoniker; prim. münchenski Kje? na Nad Šitom glavi (< München) Od kod? z Nad Šitom glave {O} množina: im. Münchenski filharmoniki, rod. Kam? na Nad Šitom glavo Münchenskih filharmonikov, daj. Münchenskim {O} ednina: im. Nad Šitom glava, rod. Nad Šitom filharmonikom, tož. Münchenske filharmonike, mest. glave, daj. Nad Šitom glavi, tož. Nad Šitom glavo, pri Münchenskih filharmonikih, or. z Münchenskimi mest. pri Nad Šitom glavi, or. z Nad Šitom glavo filharmoniki Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij 119 -ov/-ev ali -in v stalnih besednih zvezah Nagode -ta [nagodè, rod. nagodéta, or. z nagodétom] m; ime bitja, osebno ime Navje -a [náje] s; zemljepisno ime |priimek|; |slovenski politik|: proces proti Črtomirju |spominski park v Ljubljani|: Na Navju je pokopanih Nagodetu veliko znanih Slovencev; Za Pisateljsko grobnico {B} Nagodetov na Navju so uporabili repentabrski, šentanski in {O} salzburški kamen ter beljaški in kararski marmor; kot ednina: im. Nagode, rod. Nagodeta, daj. Nagodetu, tož. Nagodeta, mest. pri Nagodetu, or. z prilastek, v imenovalniku nagrobnik Valentina Vodnika Nagodetom; dvojina: im. Nagodeta, rod. Nagodetov, v parku Navje daj. Nagodetoma, tož. Nagodeta, mest. pri Nagodetih, Kje? na Navju or. z Nagodetoma; množina: im. Nagodeti, rod. Od kod? z Navja Nagodetov, daj. Nagodetom, tož. Nagodete, mest. pri Kam? na Navje Nagodetih, or. z Nagodeti {B} navijski Status: Predlog {O} ednina: im. Navje, rod. Navja, daj. Navju, tož. Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki) Navje, mest. pri Navju, or. z Navjem Nagodetov -a -o [nagodéto, Status: Predlog ž. nagodétova, s. Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb nagodétovo] prid. Nagodetov dnevnik Nebotičnik -a [nebotíčnik] m; zemljepisno ime Nagodetov proces |zgodovinski dogodek|: Po koncu vojne je bila Angela Vode na Nagodetovem procesu |stavba v Ljubljani|: kavarna na vrhu Nebotičnika; obsojena na dvajsetletno zaporno kazen spiralno stopnišče v Nebotičniku {O} ednina: im. Nebotičnik, rod. Nebotičnika, daj. (< Nagode) Nebotičniku, tož. Nebotičnik, mest. pri Nebotičniku, {O} moški: ednina: im. Nagodetov, rod. Nagodetovega, or. z Nebotičnikom daj. Nagodetovemu, tož. Nagodetov (živostno Nagodetovega), mest. pri Nagodetovem, Status: Predlog or. z Nagodetovim; dvojina: im. Nagodetova, rod. Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Nagodetovih, daj. Nagodetovima, tož. Nagodetova, mest. pri Nagodetovih, or. z Nagodetovima; množina: Nemška Vas -e -i [némška vás, rod. némške vasí, im. Nagodetovi, rod. Nagodetovih, daj. Nagodetovim, or. z némško vasjó] ž; zemljepisno ime tož. Nagodetove, mest. pri Nagodetovih, or. z |kraj v občini Krško|: prebivalci Nemške Vasi; Nagodetovimi vinogradniška kmetija v Nemški Vasi ženski: ednina: im. Nagodetova, rod. Nagodetove, daj. Nagodetovi, tož. Nagodetovo, mest. pri Nagodetovi, Kje? v Nemški Vasi or. z Nagodetovo; dvojina: im. Nagodetovi, rod. Od kod? iz Nemške Vasi Nagodetovih, daj. Nagodetovima, tož. Nagodetovi, Kam? v Nemško Vas mest. pri Nagodetovih, or. z Nagodetovima; množina: {B} Nemškovaščan, Nemškovaščanka; im. Nagodetove, rod. Nagodetovih, daj. Nagodetovim, Nemškovaščanov, Nemškovaščankin; nemškovaški tož. Nagodetove, mest. pri Nagodetovih, or. z {O} ednina: im. Nemška Vas, rod. Nemške Vasi, daj. Nagodetovimi Nemški Vasi, tož. Nemško Vas, mest. pri Nemški srednji: ednina: im. Nagodetovo, rod. Nagodetovega, Vasi, or. z Nemško Vasjo daj. Nagodetovemu, tož. Nagodetovo, mest. pri Nagodetovem, Status: Predlog or. z Nagodetovim; dvojina: im. Nagodetovi, Pravopisna kategorija: Imena krajev rod. Nagodetovih, daj. Nagodetovima, tož. Nagodetovi, mest. pri Nagodetovih, or. z Nagodetovima; množina: im. Nagodetova, rod. Nemški Rovt -ega -a [némški rôt] m; zemljepisno Nagodetovih, daj. Nagodetovim, tož. Nagodetova, ime mest. pri Nagodetovih, or. z Nagodetovimi |kraj v občini Bohinj|: krajani Nemškega Rovta; Jože Status: Predlog Toporišič je imel dve knjižnici: eno v Ljubljani, Pravopisna kategorija: Izlastnoimenski pridevniki na drugo na Nemškem Rovtu 120 Kje? na Nemškem Rovtu tudi v Nemškem Rovtu ime bitja, osebno ime Od kod? z Nemškega Rovta tudi iz Nemškega Rovta |priimek|; |italijanski letalec, letalski inženir in raziskovalec Arktike|: polarna ekspedicija Umberta Kam? na Nemški Rovt tudi v Nemški Rovt {B} Nemškorovtar in Rovtar, Nemškorovtarka Nobileja; monografija o Nobileju in Rovtarka; Nemškorovtarjev in Rovtarjev, {B} Nobilejev tudi Nobilov Nemškorovtarkin in Rovtarkin; nemškorovtski in {O} ednina: im. Nobile, rod. Nobileja tudi Nobila, rovtarski daj. Nobileju tudi Nobilu, tož. Nobileja tudi Nobila, {O} ednina: im. Nemški Rovt, rod. Nemškega Rovta, mest. pri Nobileju tudi pri Nobilu, or. z Nobilejem daj. Nemškemu Rovtu, tož. Nemški Rovt, mest. pri tudi z Nobilom; dvojina: im. Nobileja tudi Nobila, Nemškem Rovtu, rod. Nobilejev tudi Nobilov, daj. Nobilejema tudi or. z Nemškim Rovtom Nobiloma, tož. Nobileja tudi Nobila, mest. pri Status: Predlog Nobilejih tudi pri Nobilih, or. z Nobilejema tudi z Pravopisna kategorija: Imena krajev Nobiloma; množina: im. Nobileji tudi Nobili, rod. Nobilejev tudi Nobilov, daj. Nobilejem tudi Nobilom, Niccolòjev -a -o [nikolóje, ž. nikolójeva, s. tož. Nobileje tudi Nobile, mest. pri Nobilejih tudi pri nikolójevo] prid. Nobilih, or. z Nobileji tudi z Nobili Podrobnosti iz časa Niccolòjevega odraščanja so Status: Predlog neznane; ◎ citn. Niccolòjev Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); (< Niccolò) Italijanščina {O} moški: ednina: im. Niccolójev, rod. Niccolójevega, daj. Niccolójevemu, tož. Niccolójev Nobilejev -a -o tudi Nobilov -a -o [nóbileje, ž. (živostno Niccolójevega), mest. pri Niccolójevem, nóbilejeva, s. nóbilejevo tudi nóbilo, ž. nóbilova, s. or. z Niccolójevim; dvojina: im. Niccolójeva, rod. nóbilovo] prid. Niccolójevih, daj. Niccolójevima, tož. Niccolójeva, kopija Nobilejeve risbe mest. pri Niccolójevih, or. z Niccolójevima; množina: im. Niccolójevi, rod. Niccolójevih, daj. Niccolójevim, (< Nobile) tož. Niccolójeve, mest. pri Niccolójevih, or. z {O} moški: ednina: im. Nobilejev tudi Nobilov, rod. Niccolójevimi Nobilejevega tudi Nobilovega, daj. Nobilejevemu tudi ženski: Nobilovemu, tož. Nobilejev tudi Nobilov (živostno ednina: im. Niccolójeva, rod. Niccolójeve, daj. Niccolójevi, Nobilejevega tudi Nobilovega), mest. pri Nobilejevem tož. Niccolójevo, mest. pri Niccolójevi, tudi pri Nobilovem, or. z Nobilejevim tudi z or. z Niccolójevo; dvojina: im. Niccolójevi, rod. Niccolójevih, Nobilovim; daj. Niccolójevima, tož. Niccolójevi, dvojina: im. Nobilejeva tudi Nobilova, rod. Nobilovih tudi Nobilejevih, daj. Nobilejevima tudi mest. pri Niccolójevih, or. z Niccolójevima; množina: Nobilovima, tož. Nobilejeva tudi Nobilova, mest. pri im. Niccolójeve, rod. Niccolójevih, daj. Niccolójevim, Nobilejevih tudi pri Nobilovih, or. z Nobilejevima tudi tož. Niccolójeve, mest. pri Niccolójevih, or. z z Nobilovima; množina: im. Nobilejevi tudi Nobilovi, Niccolójevimi rod. Nobilejevih tudi Nobilovih, daj. Nobilejevim tudi srednji: ednina: im. Niccolójevo, rod. Niccolójevega, Nobilovim, tož. Nobilejeve tudi Nobilove, mest. pri daj. Niccolójevemu, tož. Niccolójevo, mest. pri Nobilejevih tudi pri Nobilovih, or. z Nobilejevimi tudi Niccolójevem, or. z Niccolójevim; dvojina: im. Niccolójevi, z Nobilovimi rod. Niccolójevih, daj. Niccolójevima, ženski: tož. Niccolójevi, mest. pri Niccolójevih, or. z ednina: im. Nobilejeva tudi Nobilova, Niccolójevima; rod. Nobilejeve tudi Nobilove, daj. Nobilejevi tudi množina: im. Niccolójeva, rod. Niccolójevih, Nobilovi, tož. Nobilejevo tudi Nobilovo, mest. pri daj. Niccolójevim, tož. Niccolójeva, Nobilejevi tudi pri Nobilovi, or. z Nobilejevo tudi z mest. pri Niccolójevih, or. z Niccolójevimi Nobilovo; dvojina: im. Nobilejevi tudi Nobilovi, rod. Status: Predlog Nobilovih tudi Nobilejevih, daj. Nobilejevima tudi Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Nobilovima, tož. Nobilejevi tudi Nobilovi, mest. pri moških imen) Nobilejevih tudi pri Nobilovih, or. z Nobilejevima tudi z Nobilovima; množina: im. Nobilejeve tudi Nobilove, Nobile -ja tudi Nobile -la [nóbile, rod. nóbileja, or. rod. Nobilejevih tudi Nobilovih, daj. Nobilovim tudi z nóbilejem tudi nóbile, rod. nóbila, or. z nóbilom] m; Nobilejevim, tož. Nobilejeve tudi Nobilove, mest. pri Nobilejevih tudi pri Nobilovih, or. z Nobilejevimi tudi 121 z Nobilovimi {O} množina: im. Novi Lazi, rod. Novih Lazov, daj. srednji: ednina: im. Nobilejevo tudi Nobilovo, rod. Novim Lazom, tož. Nove Laze, mest. pri Novih Lazih, Nobilejevega tudi Nobilovega, daj. Nobilejevemu tudi or. z Novimi Lazi Nobilovemu, tož. Nobilejevo tudi Nobilovo, mest. pri Status: Predlog Nobilejevem tudi pri Nobilovem, or. z Nobilejevim Pravopisna kategorija: Imena krajev tudi z Nobilovim; dvojina: im. Nobilejevi tudi Nobilovi, rod. Nobilejevih tudi Nobilovih, daj. Nobilejevima tudi Nobilovima, tož. Nobilejevi tudi Novi Pot -ega -a [nôvi pót] m; zemljepisno ime Nobilovi, mest. pri Nobilejevih tudi pri Nobilovih, |kraj v občini Sodražica|: krajani Novega Pota; or. z Nobilejevima tudi z Nobilovima; množina: ostanki rimskega limesa na Novem Potu im. Nobilejeva tudi Nobilova, rod. Nobilejevih tudi Kje? na Novem Potu Nobilovih, daj. Nobilejevim tudi Nobilovim, tož. Nobilejeva tudi Nobilova, mest. pri Nobilejevih tudi Od kod? z Novega Pota pri Nobilovih, or. z Nobilejevimi tudi z Nobilovimi Kam? na Novi Pot {B} Novopotčan, Novopotčanka; Novopotčanov, Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Novopotčankin; novopoški priimkov) {O} ednina: im. Novi Pot, rod. Novega Pota, daj. Novemu Potu, tož. Novi Pot, mest. pri Novem Potu, Nobilov or. z Novim Potom prid.; obširneje glej pri Nobilejev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Novi Kot -ega -a [nôvi kót] m; zemljepisno ime |kraj v občini Loški Potok|: vaščani Novega Kota; Nubijska puščava -e -e [núbijska puščáva] ž; Kot otrok je pasel živino v Novem Kotu zemljepisno ime Kje? v Novem Kotu |puščava v vzhodnem delu Sahare|: oaze v Nubijski Od kod? iz Novega Kota puščavi; ◎ arab. Şaḩrā’ an-Nūbyah Kam? v Novi Kot Kje? v Nubijski puščavi {B} Novokotčan in Novokotar, Novokotčanka in Novokotarka; Novokotčanov in Novokotarjev, Od kod? iz Nubijske puščave Novokotčankin in Novokotarkin; novokoški in Kam? v Nubijsko puščavo novokotarski {B} nubijskopuščavski {O} ednina: im. Novi Kot, rod. Novega Kota, daj. {O} ednina: im. Nubijska puščava, rod. Nubijske Novemu Kotu, tož. Novi Kot, mest. pri Novem Kotu, puščave, daj. Nubijski puščavi, tož. Nubijsko puščavo, or. z Novim Kotom mest. pri Nubijski puščavi, or. z Nubijsko puščavo Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Novi Lazi -ih -ov [nôvi lázi, rod. nôvih lázo] m Obalno-Kraška statistična regija -e -e -e mn.; zemljepisno ime [obálno-kráška statístična régija] ž; stvarno ime |kraj v občini Kočevje|: prebivalci Novih Lazov; V |statistična regija|: regionalni razvoj Obalno-Kraške Novih Lazih je pokopališče kočevskih Nemcev oz. statistične regije; nevladne organizacije v Obalno- Kočevarjev Kraški statistični regiji Kje? v Novih Lazih {O} ednina: im. Obalno-Kraška statistična regija, rod. Obalno-Kraške statistične regije, daj. Obalno-Kraški Od kod? iz Novih Lazov statistični regiji, tož. Obalno-Kraško statistično Kam? v Nove Laze regijo, mest. pri Obalno-Kraški statistični regiji, or. z {B} Novolazenc in Novolažčan, Novolazenka in Obalno-Kraško statistično regijo Novolažčanka; Novolazenčev in Novolažčanov, Novolazenkin in Novolažčankin; novolaški in Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena novolazarski in lazarski 122 Obsotelje -a [opsótəlje] s; zemljepisno ime niku neoklasicistična podoba mesta Oldenburg |pokrajina ob reki Sotli|: ravninsko Obsotelje; Po Kje? v Oldenburgu vojni smo se vrnili na domačijo v Obsotelje Od kod? iz Oldenburga Kje? v Obsotelju Kam? v Oldenburg Od kod? iz Obsotelja {B} Oldenburžan, Oldenburžanka; Oldenburžanov, Kam? v Obsotelje Oldenburžankin; oldenburški {B} Obsotelčan, Obsotelčanka; Obsotelčanov, {O} ednina: im. Oldenburg, rod. Oldenburga, daj. Obsotelčankin; obsotelski Oldenburgu, tož. Oldenburg, mest. pri Oldenburgu, or. {O} ednina: im. Obsotelje, rod. Obsotelja, daj. z Oldenburgom Obsotelju, tož. Obsotelje, mest. pri Obsotelju, or. z Status: Predlog Obsoteljem Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena pokrajin; Pravopisne Olimp1 -a [olímp] m; zemljepisno ime zanimivosti |gora v Grčiji|: vzpon na Olimp; Atletsko tekmovanje je bilo v stari Grčiji ena od oblik čaščenja bogov, obsotelski -a -o [opsótəlski] prid. ki so prebivali na Olimpu; kot prilastek, v imenovalniku obsotelska železniška proga; obsotelske ravnice Olimpijske igre so ime dobile po mestu Olimpija in (< Obsotelje) gori Olimp {O} moški: ednina: im. obsotelski, rod. Kje? na Olimpu obsotelskega, daj. obsotelskemu, tož. obsotelski Od kod? z Olimpa (živostno obsotelskega), mest. pri obsotelskem, Kam? na Olimp or. z obsotelskim; dvojina: im. obsotelska, rod. obsotelskih, {B} olimpski daj. obsotelskima, tož. obsotelska, mest. pri obsotelskih, {O} or. z obsotelskima; ednina: im. Olimp, rod. Olimpa, daj. Olimpu, tož. množina: im. obsotelski, rod. obsotelskih, daj. obsotelskim, tož. Olimp, mest. pri Olimpu, or. z Olimpom obsotelske, mest. pri obsotelskih, or. z obsotelskimi Status: Predlog ženski: ednina: im. obsotelska, rod. obsotelske, Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij daj. obsotelski, tož. obsotelsko, mest. pri obsotelski, or. z obsotelsko; dvojina: im. obsotelski, rod. obsotelskih, Olimp2 -a [olímp] m daj. obsotelskima, tož. obsotelski, mest. pri obsotelskih, |najboljši, najvišji položaj|: tudi z malo začetnico olimp or. z obsotelskima; množina: im. obsotelske, Uspelo se mu je povzpeti na vrh poslovnega Olimpa/ rod. obsotelskih, daj. obsotelskim, tož. olimpa; Za nogometni Olimp/olimp se bo potegovalo obsotelske, mest. pri obsotelskih, or. z obsotelskimi 32 reprezentanc; Ni nastopil na olimpijskih igrah, se srednji: ednina: im. obsotelsko, rod. obsotelskega, daj. obsotelskemu, je pa povzpel na evropski Olimp/olimp tož. obsotelsko, mest. pri obsotelskem, or. z obsotelskim; dvojina: im. obsotelski, rod. {B} olimpski obsotelskih, daj. obsotelskima, tož. obsotelski, mest. {O} ednina: im. Olimp, rod. Olimpa, daj. Olimpu, tož. pri obsotelskih, or. z obsotelskima; množina: im. Olimp, mest. pri Olimpu, or. z Olimpom; dvojina: im. obsotelska, rod. obsotelskih, daj. obsotelskim, tož. Olimpa, rod. Olimpov, daj. Olimpoma, tož. Olimpa, obsotelska, mest. pri Olimpih, or. z Olimpoma; mest. pri obsotelskih, or. z obsotelskimi množina: im. Olimpi, rod. Olimpov, daj. Olimpom, tož. Olimpe, Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, mest. pri Olimpih, or. z Olimpi celin, pokrajin, otokov) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij Oldenburg -a [óldənburk, rod. óldənburga] m; zemljepisno ime Opatje Selo -ega -a [opátje sêlo] s; zemljepisno ime |kraj v Nemčiji|: Ob koncu 12. stoletja sta bremenski |kraj v občini Miren – Kostanjevica|: prebivalci nadškof in grof Oldenburga združila vojsko Opatjega Sela; prvomajsko praznovanje v Opatjem plemičev; hotel v Oldenburgu; kot prilastek, v imenoval- Selu 123 Kje? v Opatjem Selu z orvietskima; množina: im. orvietska, rod. orvietskih, Od kod? iz Opatjega Sela daj. orvietskim, tož. orvietska, mest. pri orvietskih, or. z Kam? v Opatje Selo orvietskimi {B} Opatjeselec, Opatjeselka; Opatjeselčev, Status: Predlog Opatjeselkin; opatjeselski Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih {O} naselbinskih/krajevnih imen) ednina: im. Opatje Selo, rod. Opatjega Sela, daj. Opatjemu Selu, tož. Opatje Selo, mest. pri Opatjem Selu, or. z Opatjim Selom Osojščica1 -e [osójščica] ž; zemljepisno ime Status: Predlog |gora na avstrijskem Koroškem|: vzpon na Osojščico; Pravopisna kategorija: Imena krajev observatorij na Osojščici; ◎ nem. Gerlitzen Kje? na Osojščici Orla Vas -e -i [ôrla vás, rod. ôrle vasí, or. z ôrlo Od kod? z Osojščice vasjó] ž; zemljepisno ime Kam? na Osojščico |kraj v občini Braslovče|: krajani Orle Vasi; {B} osojščiški hmeljišče v Orli Vasi {O} ednina: im. Osojščica, rod. Osojščice, daj. Kje? v Orli Vasi Osojščici, tož. Osojščico, mest. pri Osojščici, or. z Od kod? iz Orle Vasi Osojščico Kam? v Orlo Vas Status: Predlog {B} Orlovaščan in Orlovčan, Orlovaščanka Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij in Orlovčanka; Orlovaščanov in Orlovčanov, Orlovaščankin in Orlovčankin; orlovaški in orlovski Osojščica2 -e [osójščica] ž; zemljepisno ime {O} ednina: im. Orla Vas, rod. Orle Vasi, daj. Orli |smučišče na avstrijskem Koroškem|: smučanje Vasi, tož. Orlo Vas, mest. pri Orli Vasi, or. z Orlo na Osojščici; kot prilastek, v imenovalniku Slovenski Vasjo smučarji radi obiščejo koroško smučišče Osojščica; Status: Predlog ◎ nem. Gerlitzen Pravopisna kategorija: Imena krajev Kje? na Osojščici Od kod? z Osojščice orvietski -a -o [orvjétski] prid. Kam? na Osojščico orvietska stolnica {B} osojščiški (< Orvieto) {O} ednina: im. Osojščica, rod. Osojščice, daj. {O} moški: ednina: im. orvietski, rod. orvietskega, Osojščici, tož. Osojščico, mest. pri Osojščici, or. z daj. orvietskemu, tož. orvietski (živostno orvietskega), Osojščico mest. pri orvietskem, or. z orvietskim; dvojina: Status: Predlog im. orvietska, rod. orvietskih, daj. orvietskima, tož. orvietska, Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena; Imena mest. pri orvietskih, or. z orvietskima; objektov in stavb; Pravopisne zanimivosti množina: im. orvietski, rod. orvietskih, daj. orvietskim, tož. orvietske, mest. pri orvietskih, or. z orvietskimi ženski: Osrednjeslovenska statistična regija -e -e -e ednina: im. orvietska, rod. orvietske, daj. orvietski, tož. orvietsko, mest. pri orvietski, or. z [osrédnjeslovénska statístična régija] ž; stvarno ime orvietsko; dvojina: im. orvietski, rod. orvietskih, daj. |statistična regija|: razvitost Osrednjeslovenske orvietskima, tož. orvietski, mest. pri orvietskih, or. z statistične regije; delovne migracije v orvietskima; množina: im. orvietske, rod. orvietskih, Osrednjeslovenski statistični regiji daj. orvietskim, tož. orvietske, mest. pri orvietskih, or. z {O} ednina: im. Osrednjeslovenska statistična orvietskimi regija, rod. Osrednjeslovenske statistične regije, srednji: ednina: im. orvietsko, rod. orvietskega, daj. daj. Osrednjeslovenski statistični regiji, tož. orvietskemu, tož. orvietsko, mest. pri orvietskem, or. Osrednjeslovensko statistično regijo, mest. z orvietskim; dvojina: im. orvietski, rod. orvietskih, pri Osrednjeslovenski statistični regiji, or. z daj. orvietskima, tož. orvietski, mest. pri orvietskih, or. Osrednjeslovensko statistično regijo 124 Status: Predlog daj. Palazzeschijevim, tož. Palazzeschijeve, mest. pri Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Palazzeschijevih, or. s Palazzeschijevimi ženski: ednina: im. Palazzeschijeva, rod. Otiški Vrh -ega -a [otíški vrh] m; zemljepisno ime Palazzeschijeve, daj. Palazzeschijevi, tož. |kraj v občini Dravograd|: prebivalci Otiškega Vrha; Palazzeschijevo, mest. pri Palazzeschijevi, or. s Palazzeschijevo; obrat lesne žage v Otiškem Vrhu dvojina: im. Palazzeschijevi, rod. Palazzeschijevih, daj. Palazzeschijevima, tož. Kje? v Otiškem Vrhu Palazzeschijevi, mest. pri Palazzeschijevih, or. s Od kod? iz Otiškega Vrha Palazzeschijevima; množina: im. Palazzeschijeve, Kam? v Otiški Vrh rod. Palazzeschijevih, daj. Palazzeschijevim, tož. {B} Otiškovršan, Otiškovršanka; Otiškovršanov, Palazzeschijeve, mest. pri Palazzeschijevih, or. s Otiškovršankin; otiškovrški in otiški Palazzeschijevimi {O} srednji: ednina: im. Otiški Vrh, rod. Otiškega Vrha, daj. ednina: im. Palazzeschijevo, rod. Otiškemu Vrhu, tož. Otiški Vrh, mest. pri Otiškem Palazzeschijevega, daj. Palazzeschijevemu, tož. Palazzeschijevo, mest. pri Palazzeschijevem, or. Vrhu, or. z Otiškim Vrhom s Palazzeschijevim; dvojina: im. Palazzeschijevi, Status: Predlog rod. Palazzeschijevih, daj. Palazzeschijevima, tož. Pravopisna kategorija: Imena krajev Palazzeschijevi, mest. pri Palazzeschijevih, or. s Palazzeschijevima; množina: im. Palazzeschijeva, Palazzeschi -ja [palacéski, rod. palacéskija, or. s rod. Palazzeschijevih, daj. Palazzeschijevim, tož. palacéskijem] Palazzeschijeva, mest. pri Palazzeschijevih, or. s m; ime bitja, osebno ime |priimek|; |umetniški priimek Alda Giurlanija, Palazzeschijevimi italijanskega pisatelja|: Firence so rojstni kraj Status: Predlog pisatelja Alda Palazzeschija Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz {B} Palazzeschijev psevdonimov) {O} ednina: im. Palazzeschi, rod. Palazzeschija, daj. Palazzeschiju, tož. Palazzeschija, mest. pri pantellerijski -a -o [panteleríjski] prid. Palazzeschiju, or. s Palazzeschijem; dvojina: S pantellerijskih hribčkov je mogoče videti im. Palazzeschija, rod. Palazzeschijev, daj. severnoafriško obalo Palazzeschijema, tož. Palazzeschija, mest. pri Palazzeschijih, (< Pantelleria) or. s Palazzeschijema; množina: {O} moški: im. Palazzeschiji, rod. Palazzeschijev, daj. ednina: im. pantellerijski, rod. Palazzeschijem, pantellerijskega, daj. pantellerijskemu, tož. tož. Palazzeschije, mest. pri pantellerijski (živostno pantellerijskega), Palazzeschijih, or. s Palazzeschiji mest. pri pantellerijskem, or. s pantellerijskim; Status: Predlog dvojina: im. pantellerijska, rod. pantellerijskih, Pravopisna kategorija: Psevdonimi (vzdevki ter daj. pantellerijskima, tož. pantellerijska, mest. pri skrivna in umetniška imena); Italijanščina pantellerijskih, or. s pantellerijskima; množina: im. pantellerijski, rod. pantellerijskih, daj. pantellerijskim, Palazzeschijev -a -o [palacéskije, ž. palacéskije- tož. pantellerijske, mest. pri pantellerijskih, or. s va, s. palacéskijevo] prid. pantellerijskimi ženski: ogled Palazzeschijevega rojstnega kraja ednina: im. pantellerijska, rod. pantellerijske, daj. pantellerijski, tož. pantellerijsko, mest. pri (< Palazzeschi) pantellerijski, or. s pantellerijsko; dvojina: {O} moški: ednina: im. Palazzeschijev, rod. im. pantellerijski, rod. pantellerijskih, daj. Palazzeschijevega, daj. Palazzeschijevemu, tož. pantellerijskima, tož. pantellerijski, mest. pri Palazzeschijev (živostno Palazzeschijevega), mest. pantellerijskih, or. s pantellerijskima; množina: im. pri Palazzeschijevem, or. s Palazzeschijevim; pantellerijske, rod. pantellerijskih, daj. pantellerijskim, dvojina: im. Palazzeschijeva, rod. Palazzeschijevih, tož. pantellerijske, mest. pri pantellerijskih, or. s daj. Palazzeschijevima, tož. Palazzeschijeva, mest. pantellerijskimi pri Palazzeschijevih, or. s Palazzeschijevima; srednji: ednina: im. pantellerijsko, rod. množina: im. Palazzeschijevi, rod. Palazzeschijevih, pantellerijskega, daj. pantellerijskemu, tož. 125 pantellerijsko, mest. pri pantellerijskem, or. Pasolinijem; dvojina: im. Pasolinija, rod. Pasolinijev, s pantellerijskim; dvojina: im. pantellerijski, daj. Pasolinijema, tož. Pasolinija, mest. pri Pasolinijih, rod. pantellerijskih, daj. pantellerijskima, tož. or. s Pasolinijema; množina: im. Pasoliniji, rod. pantellerijski, mest. pri pantellerijskih, or. s Pasolinijev, daj. Pasolinijem, tož. Pasolinije, mest. pri pantellerijskima; množina: im. pantellerijska, rod. Pasolinijih, or. s Pasoliniji pantellerijskih, daj. pantellerijskim, tož. pantellerijska, Status: Predlog mest. pri pantellerijskih, or. s pantellerijskimi Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Status: Predlog Italijanščina Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, celin, pokrajin, otokov) Pasolinijev -a -o [pazolínije, ž. pazolínijeva, s. pazolínijevo] Pascolijev prid. -a -o [páskolije, ž. páskolijeva, s. Pasolinijevi dokumentarci páskolijevo] prid. (< Pasolini) Pascolijeve pesnitve {O} moški: ednina: im. Pasolinijev, rod. (< Pascoli) Pasolinijevega, daj. Pasolinijevemu, tož. Pasolinijev {O} moški: ednina: im. Pascolijev, rod. (živostno Pasolinijevega), mest. pri Pasolinijevem, Pascolijevega, daj. Pascolijevemu, tož. Pascolijev or. s Pasolinijevim; dvojina: im. Pasolinijeva, rod. (živostno Pascolijevega), mest. pri Pascolijevem, Pasolinijevih, daj. Pasolinijevima, tož. Pasolinijeva, or. s Pascolijevim; dvojina: im. Pascolijeva, rod. mest. pri Pasolinijevih, or. s Pasolinijevima; množina: Pascolijevih, daj. Pascolijevima, tož. Pascolijeva, mest. im. Pasolinijevi, rod. Pasolinijevih, daj. Pasolinijevim, pri Pascolijevih, or. s Pascolijevima; množina: im. tož. Pasolinijeve, mest. pri Pasolinijevih, or. s Pascolijevi, rod. Pascolijevih, daj. Pascolijevim, tož. Pasolinijevimi Pascolijeve, mest. pri Pascolijevih, or. s Pascolijevimi ženski: ednina: im. Pasolinijeva, rod. Pasolinijeve, daj. ženski: ednina: im. Pascolijeva, rod. Pascolijeve, daj. Pasolinijevi, tož. Pasolinijevo, mest. pri Pasolinijevi, Pascolijevi, tož. Pascolijevo, mest. pri Pascolijevi, or. s Pasolinijevo; dvojina: im. Pasolinijevi, rod. or. s Pascolijevo; dvojina: im. Pascolijevi, rod. Pasolinijevih, daj. Pasolinijevima, tož. Pasolinijevi, Pascolijevih, daj. Pascolijevima, tož. Pascolijevi, mest. mest. pri Pasolinijevih, or. s Pasolinijevima; množina: pri Pascolijevih, or. s Pascolijevima; množina: im. im. Pasolinijeve, rod. Pasolinijevih, daj. Pasolinijevim, Pascolijeve, rod. Pascolijevih, daj. Pascolijevim, tož. tož. Pasolinijeve, mest. pri Pasolinijevih, or. s Pascolijeve, mest. pri Pascolijevih, or. s Pascolijevimi Pasolinijevimi srednji: ednina: im. Pascolijevo, rod. Pascolijevega, srednji: ednina: im. Pasolinijevo, rod. Pasolinijevega, daj. Pascolijevemu, tož. Pascolijevo, mest. pri daj. Pasolinijevemu, tož. Pasolinijevo, mest. pri Pascolijevem, or. s Pascolijevim; dvojina: im. Pasolinijevem, or. s Pasolinijevim; dvojina: im. Pascolijevi, rod. Pascolijevih, daj. Pascolijevima, tož. Pasolinijevi, rod. Pasolinijevih, daj. Pasolinijevima, Pascolijevi, mest. pri Pascolijevih, or. s Pascolijevima; tož. Pasolinijevi, mest. pri Pasolinijevih, or. s množina: im. Pascolijeva, rod. Pascolijevih, daj. Pasolinijevima; množina: im. Pasolinijeva, rod. Pascolijevim, tož. Pascolijeva, mest. pri Pascolijevih, Pasolinijevih, daj. Pasolinijevim, tož. Pasolinijeva, or. s Pascolijevimi mest. pri Pasolinijevih, or. s Pasolinijevimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) priimkov) Pasolini -ja [pazolíni, rod. pazolínija, or. s pavijski -a -o [pavíjski] prid. pazolínijem] m; ime bitja, osebno ime pavijska kartuzija; raziskovalci s pavijske in |priimek|; |italijanski režiser in pisec|: Razstavo genovske univerze so posvetili italijanskemu pisatelju in filmskemu (< Pavia) režiserju Pieru Paolu Pasoliniju {O} moški: ednina: im. pavijski, rod. pavijskega, daj. {B} Pasolinijev pavijskemu, tož. pavijski (živostno pavijskega), mest. {O} ednina: im. Pasolini, rod. Pasolinija, daj. pri pavijskem, or. s pavijskim; dvojina: im. pavijska, Pasoliniju, tož. Pasolinija, mest. pri Pasoliniju, or. s rod. pavijskih, daj. pavijskima, tož. pavijska, mest. pri 126 pavijskih, or. s pavijskima; množina: im. pavijski, Status: Predlog rod. pavijskih, daj. pavijskim, tož. pavijske, mest. pri Pravopisna kategorija: Prebivalska imena (iz imen pavijskih, or. s pavijskimi krajev) ženski: ednina: im. pavijska, rod. pavijske, daj. pavijski, tož. pavijsko, mest. pri pavijski, or. s Pekrčanka -e [pékərčanka] ž; ime bitja, prebivalsko pavijsko; dvojina: im. pavijski, rod. pavijskih, daj. pavijskima, ime tož. pavijski, mest. pri pavijskih, or. s pavijskima; upor Pekrčank in Pekrčanov Jugoslovanski ljudski množina: im. pavijske, rod. pavijskih, daj. pavijskim, tož. pavijske, mest. pri pavijskih, or. s armadi leta 1991 pavijskimi (< Pekre) srednji: ednina: im. pavijsko, rod. pavijskega, daj. {B} Pekrčankin pavijskemu, tož. pavijsko, mest. pri pavijskem, or. {O} ednina: im. Pekrčanka, rod. Pekrčanke, daj. s pavijskim; dvojina: im. pavijski, rod. pavijskih, Pekrčanki, tož. Pekrčanko, mest. pri Pekrčanki, or. s daj. pavijskima, tož. pavijski, mest. pri pavijskih, or. Pekrčanko; dvojina: im. Pekrčanki, rod. Pekrčank, daj. s pavijskima; množina: im. pavijska, rod. pavijskih, Pekrčankama, tož. Pekrčanki, mest. pri Pekrčankah, daj. pavijskim, tož. pavijska, mest. pri pavijskih, or. s or. s Pekrčankama; množina: im. Pekrčanke, rod. pavijskimi Pekrčank, daj. Pekrčankam, tož. Pekrčanke, mest. pri Status: Predlog Pekrčankah, or. s Pekrčankami Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Status: Predlog naselbinskih/krajevnih imen) Pravopisna kategorija: Prebivalska imena (iz imen krajev) pekrčan -a [pékərčan] m |vino|: kozarec pekrčana; živostno Že leta 1886 med Pekre -ker [pékre, rod. pékər] ž mn.; zemljepisno ime buteljčnimi vini zasledimo pekrčana in jeruzalemča- |kraj v občini Maribor|: JLA je 23. maja 1991 na; kot prilastek, navadno v imenovalniku Pekre so znane obkolila učni center v Pekrah; makadamska cesta iz po vinu pekrčan; prim. Pekrčan Peker na Bolfenk (< Pekre) Kje? v Pekrah {O} ednina: im. pekrčan, rod. pekrčana, daj. Od kod? iz Peker pekrčanu, tož. pekrčana, mest. pri pekrčanu, or. s pekrčanom; Kam? v Pekre dvojina: im. pekrčana, rod. pekrčanov, {B} Pekrčan, Pekrčanka; Pekrčanov, Pekrčankin; daj. pekrčanoma, tož. pekrčana, mest. pri pekrčanih, or. s pekrčanoma; množina: im. pekrčani, rod. pekrčanov, pekrski daj. pekrčanom, tož. pekrčane, mest. pri pekrčanih, or. {O} množina: im. Pekre, rod. Peker, daj. Pekram, tož. s pekrčani Pekre, mest. pri Pekrah, or. s Pekrami Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Enakozvočnice Pravopisna kategorija: Imena krajev Pekrčan -a [pékərčan] Peschiera del Garda m; ime bitja, prebivalsko ime -e ~ ~ [peskjêra del gárda] Pekrčanke in Pekrčani so se JLA leta 1991 uprli z ž; zemljepisno ime živim zidom; prim. pekrčan |kraj v Italiji|: prebivalci Peschiere del Garda; kot prilastek, v imenovalniku poletni oddih v italijanskem (< Pekre) mestecu Peschiera del Garda {B} Pekrčanov {O} Kje? v Peschieri del Garda ednina: im. Pekrčan, rod. Pekrčana, daj. Pekrčanu, tož. Pekrčana, mest. pri Pekrčanu, or. s Od kod? iz Peschiere del Garda Pekrčanom; dvojina: im. Pekrčana, rod. Pekrčanov, Kam? v Peschiero del Garda daj. Pekrčanoma, tož. Pekrčana, mest. pri Pekrčanih, or. {B} peschieradelgardski s Pekrčanoma; množina: im. Pekrčani, rod. Pekrčanov, {O} ednina: im. Peschiera del Garda, rod. Peschiere daj. Pekrčanom, tož. Pekrčane, mest. pri Pekrčanih, or. del Garda, daj. Peschieri del Garda, tož. Peschiero del s Pekrčani Garda, mest. pri Peschieri del Garda, or. s Peschiero 127 del Garda srednji: ednina: im. piacenško, rod. piacenškega, daj. Status: Predlog piacenškemu, tož. piacenško, mest. pri piacenškem, or. Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina s piacenškim; dvojina: im. piacenški, rod. piacenških, daj. piacenškima, tož. piacenški, mest. pri piacenških, Pesniški Dvor or. s piacenškima; množina: im. piacenška, rod. -ega -a [pésniški dvór] m; piacenških, daj. piacenškim, tož. piacenška, mest. pri zemljepisno ime piacenških, or. s piacenškimi |kraj v občini Pesnica|: prebivalci Pesniškega Dvora; Status: Predlog dvorec v Pesniškem Dvoru; prim. Pesniški dvor Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Kje? v Pesniškem Dvoru naselbinskih/krajevnih imen) Od kod? iz Pesniškega Dvora Kam? v Pesniški Dvor Piccinni -ja [pičíni, rod. pičínija, or. s pičínijem] m; {B} Pesniškodvorčan, Pesniškodvorčanka; ime bitja, osebno ime Pesniškodvorčanov, Pesniškodvorčankin; |priimek|; |italijanski skladatelj|: Mozart je v delih pesniškodvorski Niccolòja Piccinnija našel veliko navdiha {O} ednina: im. Pesniški Dvor, rod. Pesniškega {B} Piccinnijev Dvora, daj. Pesniškemu Dvoru, tož. Pesniški Dvor, {O} ednina: im. Piccinni, rod. Piccinnija, daj. mest. pri Pesniškem Dvoru, or. s Pesniškim Dvorom Piccinniju, tož. Piccinnija, mest. pri Piccinniju, or. s Status: Predlog Piccinnijem; dvojina: im. Piccinnija, rod. Piccinnijev, Pravopisna kategorija: Imena krajev daj. Piccinnijema, tož. Piccinnija, mest. pri Piccinnijih, or. s Piccinnijema; množina: im. Piccinniji, rod. Peta avenija Piccinnijev, daj. Piccinnijem, tož. Piccinnije, mest. pri -e -e [pêta aveníja] ž; zemljepisno ime |ulica v New Yorku|: V septembru vzdolž Pete Piccinnijih, or. s Piccinniji avenije poteka parada ob prazniku dela; stolpnice na Status: Predlog newyorški Peti aveniji; ◎ angl. 5th/ Fifth Avenue Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); {O} Italijanščina ednina: im. Peta avenija, rod. Pete avenije, daj. Peti aveniji, tož. Peto avenijo, mest. pri Peti aveniji, or. s Peto avenijo Piccinnijev -a -o [pičínije, ž. pičínijeva, s. Status: Predlog pičínijevo] prid. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena razplet Piccinnijeve komične opere (< Piccinni) piacenški -a -o [pjačénški] prid. {O} moški: ednina: im. Piccinnijev, rod. piacenški kult boginje Ankarije Piccinnijevega, daj. Piccinnijevemu, tož. Piccinnijev (živostno Piccinnijevega), mest. pri Piccinnijevem, (< Piacenza) or. s Piccinnijevim; dvojina: im. Piccinnijeva, rod. {O} moški: ednina: im. piacenški, rod. piacenškega, Piccinnijevih, daj. Piccinnijevima, tož. Piccinnijeva, daj. piacenškemu, tož. piacenški (živostno mest. pri Piccinnijevih, or. s Piccinnijevima; množina: piacenškega), mest. pri piacenškem, or. s piacenškim; im. Piccinnijevi, rod. Piccinnijevih, daj. Piccinnijevim, dvojina: im. piacenška, rod. piacenških, daj. tož. Piccinnijeve, mest. pri Piccinnijevih, or. s piacenškima, tož. piacenška, mest. pri piacenških, or. s piacenškima; Piccinnijevimi množina: im. piacenški, rod. piacenških, ženski: ednina: im. Piccinnijeva, rod. Piccinnijeve, daj. piacenškim, tož. piacenške, mest. pri piacenških, daj. Piccinnijevi, tož. Piccinnijevo, mest. pri or. s piacenškimi Piccinnijevi, or. s Piccinnijevo; dvojina: im. ženski: ednina: im. piacenška, rod. piacenške, daj. Piccinnijevi, rod. Piccinnijevih, daj. Piccinnijevima, piacenški, tož. piacenško, mest. pri piacenški, or. s tož. Piccinnijevi, mest. pri Piccinnijevih, or. s piacenško; dvojina: im. piacenški, rod. piacenških, daj. Piccinnijevima; množina: im. Piccinnijeve, rod. piacenškima, tož. piacenški, mest. pri piacenških, or. s Piccinnijevih, daj. Piccinnijevim, tož. Piccinnijeve, piacenškima; množina: im. piacenške, rod. piacenških, mest. pri Piccinnijevih, or. s Piccinnijevimi daj. piacenškim, tož. piacenške, mest. pri piacenških, srednji: ednina: im. Piccinnijevo, rod. Piccinnijevega, or. s piacenškimi daj. Piccinnijevemu, tož. Piccinnijevo, mest. pri 128 Piccinnijevem, or. s Piccinnijevim; dvojina: im. Plavški Rovt -ega -a [pláški rôt] m; zemljepisno Piccinnijevi, rod. Piccinnijevih, daj. Piccinnijevima, ime tož. Piccinnijevi, mest. pri Piccinnijevih, or. s |kraj v občini Jesenice|: prebivalci Plavškega Rovta; Piccinnijevima; množina: im. Piccinnijeva, rod. Piccinnijevih, daj. Piccinnijevim, tož. Piccinnijeva, travniki narcis v Plavškem Rovtu mest. pri Piccinnijevih, or. s Piccinnijevimi Kje? v Plavškem Rovtu Status: Predlog Od kod? iz Plavškega Rovta Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz Kam? v Plavški Rovt priimkov) {B} Plavškorovtar in Rovtar, Plavškorovtarka in Rovtarka; Plavškorovtarjev in Rovtarjev, Piccolominijev -a -o [pikolóminije, ž. pikolómi- Plavškorovtarkin in Rovtarkin; plavškorovtarski in nijeva, rovtarski s. pikolóminijevo] prid. {O} ednina: im. Plavški Rovt, rod. Plavškega Rovta, Piccolominijevo pismo Nikolaju V. daj. Plavškemu Rovtu, tož. Plavški Rovt, mest. pri (< Piccolomini) Plavškem Rovtu, or. s Plavškim Rovtom {O} moški: ednina: im. Piccolominijev, rod. Piccolominijevega, Status: Predlog daj. Piccolominijevemu, tož. Piccolominijev (živostno Piccolominijevega), Pravopisna kategorija: Imena krajev mest. pri Piccolominijevem, or. s Piccolominijevim; dvojina: im. Piccolominijeva, rod. Piccolominijevih, Podjetniško Naselje Kočevje -ega -a ~ daj. Piccolominijevima, tož. Piccolominijeva, mest. [podjétniško nasélje kočéje] s; zemljepisno ime pri Piccolominijevih, or. s Piccolominijevima; |kraj v občini Kočevje|: krajan Podjetniškega Naselja množina: im. Piccolominijevi, rod. Piccolominijevih, Kočevje; avtomehanična delavnica v Podjetniškem daj. Piccolominijevim, tož. Piccolominijeve, mest. pri Naselju Kočevje Piccolominijevih, or. s Piccolominijevimi Kje? v Podjetniškem Naselju Kočevje ženski: ednina: im. Piccolominijeva, rod. Piccolominijeve, daj. Piccolominijevi, tož. Od kod? iz Podjetniškega Naselja Kočevje Piccolominijevo, mest. pri Piccolominijevi, or. s Kam? v Podjetniško Naselje Kočevje Piccolominijevo; dvojina: im. Piccolominijevi, {O} ednina: im. Podjetniško Naselje Kočevje, rod. rod. Piccolominijevih, daj. Piccolominijevima, tož. Podjetniškega Naselja Kočevje, daj. Podjetniškemu Piccolominijevi, mest. pri Piccolominijevih, or. s Naselju Kočevje, tož. Podjetniško Naselje Kočevje, Piccolominijevima; množina: im. Piccolominijeve, mest. pri Podjetniškem Naselju Kočevje, or. s rod. Piccolominijevih, daj. Piccolominijevim, tož. Podjetniškim Naseljem Kočevje Piccolominijeve, mest. pri Piccolominijevih, or. s Status: Predlog Piccolominijevimi Pravopisna kategorija: Imena krajev srednji: ednina: im. Piccolominijevo, rod. Piccolominijevega, daj. Piccolominijevemu, tož. Piccolominijevo, Podnanos mest. pri Piccolominijevem, or. -a [podnános] m; zemljepisno ime s Piccolominijevim; |kraj v občini Vipava|: Burja je najmočnejša v dvojina: im. Piccolominijevi, rod. Piccolominijevih, daj. Piccolominijevima, tož. okolici Podnanosa; Stanko Premrl se je rodil leta Piccolominijevi, mest. pri Piccolominijevih, or. s 1880 v Podnanosu Piccolominijevima; množina: im. Piccolominijeva, Kje? v Podnanosu rod. Piccolominijevih, daj. Piccolominijevim, tož. Od kod? iz Podnanosa Piccolominijeva, mest. pri Piccolominijevih, or. s Kam? v Podnanos Piccolominijevimi {B} Podnanoščan, Podnanoščanka; Podnanoščanov, Status: Predlog Podnanoščankin; podnanoški Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz {O} ednina: im. Podnanos, rod. Podnanosa, daj. priimkov) Podnanosu, tož. Podnanos, mest. pri Podnanosu, or. s Podnanosom Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev 129 polhograjskega, daj. polhograjskemu, tož. Podravska statistična regija -e -e -e polhograjsko, mest. pri polhograjskem, or. s [podráska statístična régija] ž; polhograjskim; stvarno ime dvojina: im. polhograjski, rod. |statistična regija|: Maribor je središče Podravske polhograjskih, daj. polhograjskima, tož. polhograjski, statistične regije; V Podravski statistični regiji je 41 mest. pri polhograjskih, or. s polhograjskima; množina: im. polhograjska, rod. polhograjskih, občin daj. polhograjskim, tož. polhograjska, mest. pri {O} ednina: im. Podravska statistična regija, rod. Podravske statistične regije, polhograjskih, or. s polhograjskimi daj. Podravski statistični regiji, tož. Podravsko statistično regijo, mest. pri Status: Predlog Podravski statistični regiji, or. s Podravsko statistično Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih regijo naselbinskih/krajevnih imen) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Polhov Gradec -ega -dca [pôho grádəc, rod. pôhovega grátca, or. s pôhovim grátcem] m; Pogodba iz Nice -e ~ ~ [pogódba iz níce] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Dobrova – Polhov Gradec|: Dokazi o stvarno ime poselitvi Polhovega Gradca segajo v železno dobo; |listina o temeljnih pravicah Evropske unije|: podpis Pogodbe iz Nice; določila v Pogodbi iz Nice; ◎ graščina v Polhovem Gradcu angl. Treaty of Nice Kje? v Polhovem Gradcu {O} ednina: im. Pogodba iz Nice, rod. Pogodbe iz Od kod? iz Polhovega Gradca Nice, daj. Pogodbi iz Nice, tož. Pogodbo iz Nice, mest. Kam? v Polhov Gradec pri Pogodbi iz Nice, or. s Pogodbo iz Nice {B} Polhograjčan, Polhograjčanka; Polhograjčanov, Status: Predlog Polhograjčankin; polhograjski Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena {O} ednina: im. Polhov Gradec, rod. Polhovega Gradca, daj. Polhovemu Gradcu, tož. Polhov Gradec, polhograjski -a -o [pohográjski] mest. pri Polhovem Gradcu, or. s Polhovim Gradcem prid. čebelarstvo v polhograjski dolini; pohod po Status: Predlog polhograjskih hribih; prim. Polhograjski Pravopisna kategorija: Imena krajev dolomiti, Polhograjska Grmada, Polhog- rajsko hribovje Polžanska Gorca -e -e [požánska gôrca] ž; (< Polhov Gradec) zemljepisno ime {O} moški: |kraj v občini Šmarje pri Jelšah|: prebivalci ednina: im. polhograjski, rod. polhograjskega, daj. polhograjskemu, tož. Polžanske Gorce; kmetija v Polžanski Gorci polhograjski (živostno polhograjskega), mest. pri Kje? v Polžanski Gorci polhograjskem, or. s polhograjskim; dvojina: im. polhograjska, Od kod? iz Polžanske Gorce rod. polhograjskih, daj. polhograjskima, tož. polhograjska, mest. pri polhograjskih, or. s Kam? v Polžansko Gorco polhograjskima; {B} Polžanskogorčan in Polžan, Polžanskogorčanka množina: im. polhograjski, rod. polhograjskih, daj. polhograjskim, tož. polhograjske, in Polžanka; Polžanskogorčanov in Polžanov, Polžanskogorčankin in Polžankin; polžanskogorški in mest. pri polhograjskih, or. s polhograjskimi ženski: polžanski ednina: im. polhograjska, rod. polhograjske, daj. polhograjski, tož. polhograjsko, mest. pri {O} ednina: im. Polžanska Gorca, rod. Polžanske polhograjski, or. s polhograjsko; Gorce, daj. Polžanski Gorci, tož. Polžansko Gorco, dvojina: im. polhograjski, rod. polhograjskih, daj. polhograjskima, mest. pri Polžanski Gorci, or. s Polžansko Gorco tož. polhograjski, mest. pri polhograjskih, or. s Status: Predlog polhograjskima; množina: im. polhograjske, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev polhograjskih, daj. polhograjskim, tož. polhograjske, mest. pri polhograjskih, or. s polhograjskimi Pomurska statistična regija -e -e -e [pomúrska srednji: ednina: im. polhograjsko, rod. statístična régija] ž; stvarno ime 130 |statistična regija|: 27 občin Pomurske statistične leta 2019 živeli štirje odstotki prebivalcev Slovenije regije; V Pomurski statistični regiji se je zvišala {O} ednina: im. Posavska statistična regija, rod. stopnja brezposelnosti Posavske statistične regije, daj. Posavski statistični {O} ednina: im. Pomurska statistična regija, rod. regiji, tož. Posavsko statistično regijo, mest. pri Pomurske statistične regije, daj. Pomurski statistični Posavski statistični regiji, or. s Posavsko statistično regiji, tož. Pomursko statistično regijo, mest. pri regijo Pomurski statistični regiji, or. s Pomursko statistično Status: Predlog regijo Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Posotelje -a [posótəlje] s; zemljepisno ime Portici |pokrajina ob reki Sotli|: ekskurzija v Posotelje -ja [pórtiči, rod. pórtičija, or. s pórtičijem] m; Kje? v Posotelje zemljepisno ime |kraj v Italiji|: operna predstava »Nema deklica Od kod? iz Posotelja iz Porticija«; kot prilastek, v imenovalniku Največ Kam? v Posotelje prebivalcev je v kraju Portici pri Neaplju {B} Posotelčan, Posotelčanka; Posotelčanov, Posotelčankin; posotelski Kje? v Porticiju {O} ednina: im. Posotelje, rod. Posotelja, daj. Od kod? iz Porticija Posotelju, tož. Posotelje, mest. pri Posotelju, or. s Kam? v Portici Posoteljem {B} Porticijčan, Porticijčanka; Porticijčanov, Status: Predlog Porticijčankin; porticijski Pravopisna kategorija: Imena pokrajin; Pravopisne {O} ednina: im. Portici, rod. Porticija, daj. Porticiju, zanimivosti tož. Portici, mest. pri Porticiju, or. s Porticijem Status: Predlog posotelski -a -o [posótəlski] prid. Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina posotelske občine; prim. Posotelske gorice Portoferraio (< Posotelje) -a [portoferájo, rod. portoferája, or. s {O} moški: ednina: im. posotelski, rod. portoferájem] m; zemljepisno ime posotelskega, daj. posotelskemu, tož. posotelski |kraj v Italiji|: V utrjenem delu Portoferraia si je dal (živostno posotelskega), mest. pri posotelskem, Napoleon urediti razkošno vilo; kot prilastek, v ime- or. s posotelskim; dvojina: im. posotelska, rod. novalniku S trajektom boste po eni uri plovbe že v posotelskih, daj. posotelskima, tož. posotelska, mest. mestu Portoferraio pri posotelskih, or. s posotelskima; množina: im. Kje? v Portoferraiu posotelski, rod. posotelskih, daj. posotelskim, tož. Od kod? iz Portoferraia posotelske, mest. pri posotelskih, or. s posotelskimi ženski: ednina: im. posotelska, rod. posotelske, Kam? v Portoferraio {B} Portoferraičan, Portoferraičanka; daj. posotelski, tož. posotelsko, mest. pri posotelski, or. s posotelsko; dvojina: im. posotelski, rod. Portoferraičanov, Portoferraičankin; portoferraiski posotelskih, daj. posotelskima, tož. posotelski, mest. {O} ednina: im. Portoferraio, rod. Portoferraia, daj. pri posotelskih, or. s posotelskima; množina: im. Portoferraiu, tož. Portoferraio, mest. pri Portoferraiu, posotelske, rod. posotelskih, daj. posotelskim, tož. or. s Portoferraiem in s Portoferraiom posotelske, mest. pri posotelskih, or. s posotelskimi Status: Predlog srednji: ednina: im. posotelsko, rod. posotelskega, daj. Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina posotelskemu, tož. posotelsko, mest. pri posotelskem, or. s posotelskim; dvojina: im. posotelski, rod. Posavska statistična regija -e -e -e [posáska posotelskih, daj. posotelskima, tož. posotelski, mest. pri posotelskih, or. s posotelskima; množina: im. statístična régija] ž; stvarno ime posotelska, rod. posotelskih, daj. posotelskim, tož. |statistična regija|: Na območju Posavske statistične regije je šest občin; V Posavski statistični regiji so posotelska, mest. pri posotelskih, or. s posotelskimi 131 Status: Predlog {O} množina: im. Postojnska vrata, rod. Postojnskih Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen držav, vrat, daj. Postojnskim vratom, tož. Postojnska vrata, celin, pokrajin, otokov) mest. pri Postojnskih vratih, or. s Postojnskimi vrati Status: Predlog Postojna -e [postójna] ž; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena |kraj v Sloveniji|: vojašnica v Postojni; Reka Pivka ponikne pod Postojno; kot prilastek, navadno v imenoval- postojnski -a -o [postójnski] prid. niku častni meščani mesta Postojna Ogledali so si ostanke starega postojnskega Kje? v Postojni gradu Adlsberg; postojnska vojašnica; prim. Od kod? iz Postojne Postojnski jamski sistem, Postojnska jama, Kam? v Postojno Postojnska vrata {B} Postojnčan, Postojnčanka; Postojnčanov, (< Postojna) Postojnčankin; postojnski {O} moški: ednina: im. postojnski, rod. {O} ednina: im. Postojna, rod. Postojne, daj. Postojni, postojnskega, daj. postojnskemu, tož. postojnski (živostno postojnskega), mest. pri postojnskem, tož. Postojno, mest. pri Postojni, or. s Postojno or. s postojnskim; dvojina: im. postojnska, rod. Status: Predlog postojnskih, daj. postojnskima, tož. postojnska, mest. Pravopisna kategorija: Imena krajev pri postojnskih, or. s postojnskima; množina: im. postojnski, rod. postojnskih, daj. postojnskim, tož. Postojnska jama -e -e [postójnska jáma] ž; postojnske, mest. pri postojnskih, or. s postojnskimi zemljepisno ime ženski: ednina: im. postojnska, rod. postojnske, daj. |kraška jama|: Eden večjih in lepših stranskih rovov postojnski, tož. postojnsko, mest. pri postojnski, Postojnske jame je Pisani rov; človeška ribica v or. s postojnsko; dvojina: im. postojnski, rod. Postojnski jami; Leta 1872 je bila v Postojnski jami postojnskih, daj. postojnskima, tož. postojnski, mest. odprta prva železnica v kapniški jami na svetu; prim. pri postojnskih, or. s postojnskima; množina: im. postojnski postojnske, rod. postojnskih, daj. postojnskim, tož. (< Postojna) postojnske, mest. pri postojnskih, or. s postojnskimi srednji: ednina: im. postojnsko, rod. postojnskega, Kje? v Postojnski jami daj. postojnskemu, tož. postojnsko, mest. pri Od kod? iz Postojnske jame postojnskem, or. s postojnskim; dvojina: im. Kam? v Postojnsko jamo postojnski, rod. postojnskih, daj. postojnskima, tož. {O} ednina: im. Postojnska jama, rod. Postojnske postojnski, mest. pri postojnskih, or. s postojnskima; jame, daj. Postojnski jami, tož. Postojnsko jamo, mest. množina: im. postojnska, rod. postojnskih, daj. pri Postojnski jami, or. s Postojnsko jamo postojnskim, tož. postojnska, mest. pri postojnskih, or. Status: Predlog s postojnskimi Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Postojnska vrata -ih vrat [postójnska ráta naselbinskih/krajevnih imen) in postójnska vráta] s mn.; zemljepisno ime |prehod med notranjostjo Srednje Evrope in Postojnski jamski sistem -ega -ega -a Sredozemljem|: Skozi Postojnska vrata poteka [postójnski jámski sistém] m; zemljepisno ime krak slovenskega cestnega in železniškega križa; |sistem kraških jam|: Jame Postojnskega jamskega utrdbe na Postojnskih vratih; V Postojnskih vratih sistema so naravna vrednota; ponor Pivke v se pas visokih dinarskih planot vse bolj oži; prim. Postojnski jamski sistem; prim. postojnski, postojnski Postojnska jama (< Postojna) (< Postojna) Kje? na Postojnskih vratih Kje? v Postojnskem jamskem sistemu Od kod? s Postojnskih vrat Od kod? iz Postojnskega jamskega sistema Kam? na Postojnska vrata Kam? v Postojnski jamski sistem 132 {O} ednina: im. Postojnski jamski sistem, rod. Od kod? iz Predjame Postojnskega jamskega sistema, daj. Postojnskemu jamskemu sistemu, Kam? v Predjamo tož. Postojnski jamski sistem, {B} Predjamec, Predjamka; Predjamčev, mest. pri Postojnskem jamskem sistemu, or. s Predjamkin; predjamski Postojnskim jamskim sistemom {O} ednina: im. Predjama, rod. Predjame, daj. Status: Predlog Predjami, tož. Predjamo, mest. pri Predjami, or. s Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Predjamo Prapetno Brdo Status: Predlog -ega -a [prápetno brdo] s; Pravopisna kategorija: Imena krajev zemljepisno ime |kraj v občini Tolmin|: krajani Prapetnega Brda; predjamski -a -o [predjámski] prid. kulturni dom na Prapetnem Brdu |nanašajoč se na Predjamski grad|: predjamski vitez; Kje? na Prapetnem Brdu |nanašajoč se na Predjamo|: predjamski vaščani; Od kod? s Prapetnega Brda prim. Predjamski grad, Predjamski jamski Kam? na Prapetno Brdo sistem, Erazem Predjamski {B} Prapetnobrdčan, Prapetnobrdčanka; (< Predjama, Predjamski grad) Prapetnobrdčanov, Prapetnobrdčankin; {O} moški: ednina: im. predjamski, rod. prapetnobrdski predjamskega, daj. predjamskemu, tož. predjamski {O} ednina: im. Prapetno Brdo, rod. Prapetnega Brda, (živostno predjamskega), mest. pri predjamskem, daj. Prapetnemu Brdu, tož. Prapetno Brdo, mest. pri or. s predjamskim; dvojina: im. predjamska, rod. Prapetnem Brdu, or. s Prapetnim Brdom predjamskih, daj. predjamskima, tož. predjamska, Status: mest. pri predjamskih, or. s predjamskima; Predlog množina: Pravopisna kategorija: im. predjamski, rod. predjamskih, daj. predjamskim, Imena krajev tož. predjamske, mest. pri predjamskih, or. s Praprotna Polica predjamskimi -e -e [práprotna políca] ž; ženski: ednina: im. predjamska, rod. predjamske, daj. zemljepisno ime predjamski, tož. predjamsko, mest. pri predjamski, |kraj v občini Cerklje na Gorenjskem|: vaščani or. s predjamsko; dvojina: im. predjamski, rod. Praprotne Police; obdelovalne površine v/na predjamskih, daj. predjamskima, tož. predjamski, mest. Praprotni Polici pri predjamskih, or. s predjamskima; množina: im. predjamske, Kje? v Praprotni Polici in na Praprotni Polici rod. predjamskih, daj. predjamskim, tož. predjamske, Od kod? iz Praprotne Police in s Praprotne Police mest. pri predjamskih, or. s predjamskimi srednji: ednina: im. predjamsko, rod. predjamskega, Kam? v Praprotno Polico in na Praprotno Polico daj. predjamskemu, tož. predjamsko, mest. pri {B} Praprotnopoličan in Poličan, Praprotnopoličanka predjamskem, or. s predjamskim; dvojina: im. in Poličanka; Praprotnopoličanov in Poličanov, predjamski, rod. predjamskih, daj. predjamskima, Praprotnopoličankin in Poličankin; praprotnopoliški tož. predjamski, mest. pri predjamskih, or. s in poliški in poličanski predjamskima; množina: im. predjamska, rod. {O} ednina: im. Praprotna Polica, rod. Praprotne predjamskih, daj. predjamskim, tož. predjamska, mest. Police, daj. Praprotni Polici, tož. Praprotno Polico, pri predjamskih, or. s predjamskimi mest. pri Praprotni Polici, or. s Praprotno Polico Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Pravopisna kategorija: Imena krajev naselbinskih/krajevnih imen) Predjama -e [predjáma] ž; zemljepisno ime Predjamski grad -ega -u in -ega -a [predjámski |kraj v občini Postojna|: grad v Predjami; kot prilastek, grát, rod. predjámskega gradú in predjámskega gráda] navadno v imenovalniku turistična ponudba v vasi m; zemljepisno ime Predjama |grad v Predjami|: obleganje Predjamskega gradu; Kje? v Predjami Na/v Predjamskem gradu je v 15. stoletju prebival Erazem Predjamski; viteške igre v/na Predjamskem 133 gradu; prim. predjamski Kam? na Preški Vrh (< Predjama) {B} Prežičan, Prežičanka; Prežičanov, Prežičankin; {O} ednina: im. Predjamski grad, rod. Predjamskega preškovrški in preški gradu in Predjamskega grada, daj. Predjamskemu {O} ednina: im. Preški Vrh, rod. Preškega Vrha, daj. gradu, tož. Predjamski grad, mest. pri Predjamskem Preškemu Vrhu, tož. Preški Vrh, mest. pri Preškem gradu, or. s Predjamskim gradom Vrhu, or. s Preškim Vrhom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Pravopisna kategorija: Imena krajev Predjamski jamski sistem -ega -ega -a Primorsko-Notranjska statistična regija [predjámski jámski sistém] m; zemljepisno ime -e -e -e [primórsko-nótran’ska statístična régija] ž; |sistem kraških jam|: raziskovanje Predjamskega stvarno ime jamskega sistema; vhodi v Predjamski jamski sistem; |statistična regija|: gospodarstvo Primorsko-prim. predjamski Notranjske statistične regije; Največ odpadne vode (< Predjama) so prečistili v Primorsko-Notranjski statistični regiji {O} Kje? v Predjamskem jamskem sistemu ednina: im. Primorsko-Notranjska statistična regija, rod. Primorsko-Notranjske statistične regije, Od kod? iz Predjamskega jamskega sistema daj. Primorsko-Notranjski statistični regiji, tož. Kam? v Predjamski jamski sistem Primorsko-Notranjsko statistično regijo, mest. {O} ednina: im. Predjamski jamski sistem, rod. pri Primorsko-Notranjski statistični regiji, or. s Predjamskega jamskega sistema, daj. Predjamskemu Primorsko-Notranjsko statistično regijo jamskemu sistemu, tož. Predjamski jamski sistem, Status: Predlog mest. pri Predjamskem jamskem sistemu, or. s Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena Predjamskim jamskim sistemom Status: Predlog Pšenična Polica -e -e [pšeníčna políca] ž; Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena zemljepisno ime |kraj v občini Cerklje na Gorenjskem|: prebivalci Prepovedano mesto -ega -a [prepovédano Pšenične Police; V/na Pšenični Polici se je rodil mésto] s; zemljepisno ime dramatik Joža Vombergar |palače v Pekingu|: Leta 1987 je UNESCO razglasil Prepovedano mesto za enega od krajev svetovne Kje? v Pšenični Polici in na Pšenični Polici dediščine; V Prepovedanem mestu je v štirih Od kod? iz Pšenične Police in z Pšenične Police stoletjih živelo 24 cesarjev Kam? v Pšenično Polico in na Pšenično Polico {B} Pšeničnopoličan in Poličan, Pšeničnopoličanka Kje? v Prepovedanem mestu in Poličanka; Pšeničnopoličanov in Poličanov, Od kod? iz Prepovedanega mesta Pšeničnopoličankin in Poličankin; pšeničnopoliški in Kam? v Prepovedano mesto poliški {O} ednina: im. Prepovedano mesto, rod. {O} ednina: im. Pšenična Polica, rod. Pšenične Police, Prepovedanega mesta, daj. Prepovedanemu mestu, daj. Pšenični Polici, tož. Pšenično Polico, mest. pri tož. Prepovedano mesto, mest. pri Prepovedanem Pšenični Polici, or. s Pšenično Polico mestu, or. s Prepovedanim mestom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Ptujska cesta -e -e [ptújska césta] ž; zemljepisno Preški Vrh -ega -a [préški vrh] m; zemljepisno ime ime |kraj v občini Ravne na Koroškem|: krajani Preškega |ime več ulic|: mariborska Ptujska cesta; Ptujska Vrha; Prežihova bajta na Preškem Vrhu cesta v Račah; prim. ptujski, Ptujska Cesta Kje? na Preškem Vrhu (< Ptuj) Od kod? s Preškega Vrha {O} ednina: im. Ptujska cesta, rod. Ptujske ceste, daj. 134 Ptujski cesti, tož. Ptujsko cesto, mest. pri Ptujski cesti, tož. Puccinijevi, mest. pri Puccinijevih, or. s or. s Ptujsko cesto Puccinijevima; množina: im. Puccinijeva, rod. Status: Predlog Puccinijevih, daj. Puccinijevim, tož. Puccinijeva, mest. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena pri Puccinijevih, or. s Puccinijevimi Status: Predlog Ptujska Cesta -e -e [ptújska césta] ž; zemljepisno Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) ime |kraj v občini Gornja Radgona|: prebivalci Ptujske Ceste; S prihranki sta v/na Ptujski Cesti kupila Pulcinellov -a -o [pulčinélo, ž. pulčinélova, s. posest; prim. Ptujska cesta pulčinélovo] prid. V predstavi se Pulcinellov prijatelj Furba spremeni v Kje? v Ptujski Cesti in na Ptujski Cesti čarovnika Od kod? iz Ptujske Ceste in s Ptujske Ceste (< Pulcinella2) Kam? v Ptujsko Cesto in na Ptujsko Cesto {B} Ptujskocestenčan {O} moški: tudi Cestenčan, ednina: im. Pulcinellov, rod. Ptujskocestenčanka Pulcinellovega, daj. Pulcinellovemu, tož. Pulcinellov tudi Cestenčanka; Ptujskocestenčanov (živostno Pulcinellovega), mest. pri Pulcinellovem, tudi Cestenčanov, Ptujskocestenčankin or. s Pulcinellovim; tudi Cestenčankin; dvojina: im. Pulcinellova, rod. Pulcinellovih, daj. Pulcinellovima, tož. Pulcinellova, ptujskocestenski tudi cestenski mest. pri Pulcinellovih, or. s Pulcinellovima; množina: {O} ednina: im. Ptujska Cesta, rod. Ptujske Ceste, im. Pulcinellovi, rod. Pulcinellovih, daj. Pulcinellovim, daj. Ptujski Cesti, tož. Ptujsko Cesto, mest. pri Ptujski tož. Pulcinellove, mest. pri Pulcinellovih, or. s Cesti, or. s Ptujsko Cesto Pulcinellovimi Status: Predlog ženski: ednina: im. Pulcinellova, rod. Pulcinellove, Pravopisna kategorija: Imena krajev daj. Pulcinellovi, tož. Pulcinellovo, mest. pri Pulcinellovi, or. s Pulcinellovo; dvojina: im. Puccinijev -a -o [pučínije, ž. pučínijeva, s. Pulcinellovi, rod. Pulcinellovih, daj. Pulcinellovima, pučínijevo] tož. Pulcinellovi, mest. pri Pulcinellovih, or. s prid. Pulcinellovima; množina: im. Pulcinellove, rod. Festival se bo končal s Puccinijevo opero »Tosca« Pulcinellovih, daj. Pulcinellovim, tož. Pulcinellove, (< Puccini) mest. pri Pulcinellovih, or. s Pulcinellovimi {O} moški: ednina: im. Puccinijev, rod. srednji: ednina: im. Pulcinellovo, rod. Pulcinellovega, Puccinijevega, daj. Puccinijevemu, tož. Puccinijev daj. Pulcinellovemu, tož. Pulcinellovo, mest. pri (živostno Puccinijevega), mest. pri Puccinijevem, Pulcinellovem, or. s Pulcinellovim; dvojina: im. or. s Puccinijevim; dvojina: im. Puccinijeva, rod. Pulcinellovi, rod. Pulcinellovih, daj. Pulcinellovima, Puccinijevih, daj. Puccinijevima, tož. Puccinijeva, tož. Pulcinellovi, mest. pri Pulcinellovih, or. s mest. pri Puccinijevih, or. s Puccinijevima; množina: Pulcinellovima; množina: im. Pulcinellova, rod. im. Puccinijevi, rod. Puccinijevih, daj. Puccinijevim, Pulcinellovih, daj. Pulcinellovim, tož. Pulcinellova, tož. Puccinijeve, mest. pri Puccinijevih, or. s mest. pri Pulcinellovih, or. s Pulcinellovimi Puccinijevimi Status: Predlog ženski: ednina: im. Puccinijeva, rod. Puccinijeve, daj. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Puccinijevi, tož. Puccinijevo, mest. pri Puccinijevi, moških imen) or. s Puccinijevo; dvojina: im. Puccinijevi, rod. Puccinijevih, daj. Puccinijevima, tož. Puccinijevi, mest. pri Puccinijevih, or. s Puccinijevima; množina: Pusti Gradec -ega -dca [pústi grádəc, rod. pústega im. Puccinijeve, rod. Puccinijevih, daj. Puccinijevim, grátca, or. s pústim grátcem] m; zemljepisno ime tož. Puccinijeve, mest. pri Puccinijevih, or. s |kraj v občini Črnomelj|: prebivalci Pustega Gradca; Puccinijevimi V Pustem Gradcu reka Lahinja zavije okrog srednji: ednina: im. Puccinijevo, rod. Puccinijevega, majhnega griča daj. Puccinijevemu, tož. Puccinijevo, mest. pri Kje? v Pustem Gradcu Puccinijevem, or. s Puccinijevim; dvojina: im. Puccinijevi, Od kod? iz Pustega Gradca rod. Puccinijevih, daj. Puccinijevima, 135 Kam? v Pusti Gradec |jezero na Rakitni|: Največja globina Rakitniškega {B} Pustogradčan in Gradčan, Pustogradčanka jezera je tri metre; čistilna akcija na Rakitniškem in Gradčanka; Pustogradčanov in Gradčanov, jezeru; ribe v Rakitniškem jezeru Pustogradčankin in Gradčankin; pustograški tudi {B} rakitniškojezerski tudi rakiškojezerski graški {O} ednina: im. Rakitniško jezero tudi Rakiško {O} ednina: im. Pusti Gradec, rod. Pustega Gradca, jezero, rod. Rakitniškega jezera tudi Rakiškega jezera, daj. Pustemu Gradcu, tož. Pusti Gradec, mest. pri daj. Rakitniškemu jezeru tudi Rakiškemu jezeru, Pustem Gradcu, or. s Pustim Gradcem tož. Rakitniško jezero tudi Rakiško jezero, mest. pri Status: Predlog Rakitniškem jezeru tudi pri Rakiškem jezeru, or. z Pravopisna kategorija: Imena krajev Rakitniškim jezerom tudi z Rakiškim jezerom Status: Predlog Pusti Hrib -ega -a [pústi hríp, rod. pústega hríba] Pravopisna kategorija: Imena voda m; zemljepisno ime |kraj v občini Ribnica|: krajani Pustega Hriba; vikend Rakova Steza -e -e [rákova stza] ž; zemljepisno na Pustem Hribu ime Kje? na Pustem Hribu |kraj v občini Vojnik|: krajani Rakove Steze; Od kod? s Pustega Hriba sadovnjak v Rakovi Stezi Kam? na Pusti Hrib Kje? v Rakovi Stezi {B} Pustohribčan in Pustohribec, Pustohribčanka Od kod? iz Rakove Steze in Pustohribka; Pustohribčanov in Pustohribčev, Kam? v Rakovo Stezo Pustohribčankin in Pustohribkin; pustohribski {B} Rakovostežan in Rakovljan, Rakovostežanka {O} ednina: im. Pusti Hrib, rod. Pustega Hriba, daj. in Rakovljanka; Rakovostežanov in Rakovljanov, Pustemu Hribu, tož. Pusti Hrib, mest. pri Pustem Rakovostežankin in Rakovljankin; rakovosteški in Hribu, or. s Pustim Hribom rakovski Status: Predlog {O} ednina: im. Rakova Steza, rod. Rakove Steze, Pravopisna kategorija: Imena krajev daj. Rakovi Stezi, tož. Rakovo Stezo, mest. pri Rakovi Stezi, or. z Rakovo Stezo Račje Selo -ega -a [ráčje sêlo] s; zemljepisno ime Status: Predlog |kraj v občini Trebnje|: prebivalci Račjega Sela; Pravopisna kategorija: Imena krajev arheološke najdbe na Račjem Selu iz rimskega časa Rateče Kje? na Račjem Selu tudi v Račjem Selu Rateč [ráteče] ž mn.; zemljepisno ime |kraj v občini Kranjska Gora|: pohod iz Rateč na Od kod? z Račjega Sela tudi iz Račjega Sela Tromejo; muzej v Ratečah Kam? na Račje Selo tudi v Račje Selo {B} Račjeselčan, Račjeselčanka; Račjeselčanov, Kje? v Ratečah Račjeselčankin; račjeselski Od kod? iz Rateč {O} ednina: im. Račje Selo, rod. Račjega Sela, daj. Kam? v Rateče Račjemu Selu, tož. Račje Selo, mest. pri Račjem Selu, {B} Ratečan, Ratečanka; Ratečanov, Ratečankin; or. z Račjim Selom rateški Status: Predlog {O} množina: im. Rateče, rod. Rateč, daj. Ratečam, tož. Pravopisna kategorija: Imena krajev Rateče, mest. pri Ratečah, or. z Ratečami Status: Predlog Rakiško jezero s; zemljepisno ime; obširneje glej pri Pravopisna kategorija: Imena krajev Rakitniško jezero rateški -a -o [ráteški] prid. Rakitniško jezero -ega -a tudi Rakiško jezero rateški gorski reševalci; rateška noša -ega -a [rakítniško jézero tudi rakíško jézero] s; rateški krap |jed|: kuhanje rateških krapov; prim. zemljepisno ime Rateški rokopis 136 (< Rateče) {O} množina: im. Ravne na Koroškem, rod. Raven {O} moški: ednina: im. rateški, rod. rateškega, daj. na Koroškem, daj. Ravnam na Koroškem, tož. Ravne rateškemu, tož. rateški (živostno rateškega), mest. pri na Koroškem, mest. pri Ravnah na Koroškem, or. z rateškem, or. z rateškim; dvojina: im. rateška, rod. Ravnami na Koroškem rateških, daj. rateškima, tož. rateška, mest. pri rateških, Status: Predlog or. z rateškima; množina: im. rateški, rod. rateških, daj. Pravopisna kategorija: Imena krajev rateškim, tož. rateške, mest. pri rateških, or. z rateškimi ženski: ednina: im. rateška, rod. rateške, daj. rateški, Rdeči Kal -ega -a [ərdéči ká, rod. ərdéčega kála] tož. rateško, mest. pri rateški, or. z rateško; dvojina: im. rateški, rod. rateških, daj. rateškima, tož. rateški, mest. m; zemljepisno ime pri rateških, or. z rateškima; množina: im. rateške, rod. |kraj v občini Trebnje|: krajani Rdečega Kala; pohod rateških, daj. rateškim, tož. rateške, mest. pri rateških, z Rdečega Kala na Ostri vrh or. z rateškimi Kje? na Rdečem Kalu srednji: ednina: im. rateško, rod. rateškega, daj. Od kod? z Rdečega Kala rateškemu, tož. rateško, mest. pri rateškem, or. z rateškim; Kam? na Rdeči Kal dvojina: im. rateški, rod. rateških, daj. rateškima, {B} Rdečekalanec in Kalanec, Rdečekalanka in tož. rateški, mest. pri rateških, or. z rateškima; Kalanka; Rdečekalančev in Kalančev, Rdečekalankin množina: im. rateška, rod. rateških, daj. rateškim, in Kalankin; rdečekalski in kalanski tož. rateška, mest. pri rateških, or. z rateškimi {O} ednina: im. Rdeči Kal, rod. Rdečega Kala, daj. Status: Predlog Rdečemu Kalu, tož. Rdeči Kal, mest. pri Rdečem Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen); Poimenovanja Kalu, or. z Rdečim Kalom bolezni, iger, jedi Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Rateški rokopis -ega -a [ráteški rokopís] m; Rene1 -ja [rené, rod. renêja, or. z renêjem] m; ime stvarno ime |slovenski slovstveni spomenik|: transkripcija bitja, osebno ime Rateškega rokopisa; očenaš v Rateškem rokopisu; |moško ime|: Reneju je svetoval, da nadaljuje po prim. Celovški rokopis, rateški začrtani poti; Sobo si deli z mladim Renejem (< Rateče) {B} Renejev {O} ednina: im. Rateški rokopis, rod. Rateškega {O} ednina: im. Rene, rod. Reneja, daj. Reneju, tož. rokopisa, daj. Rateškemu rokopisu, tož. Rateški Reneja, mest. pri Reneju, or. z Renejem; dvojina: im. rokopis, mest. pri Rateškem rokopisu, or. z Rateškim Reneja, rod. Renejev, daj. Renejema, tož. Reneja, mest. rokopisom pri Renejih, or. z Renejema; množina: im. Reneji, rod. Renejev, daj. Renejem, tož. Reneje, mest. pri Renejih, Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena or. z Reneji Status: Predlog Ravne na Koroškem Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, -en ~ ~ [ráne na moška) koróškem, rod. rávən na koróškem] ž mn.; zemljepisno ime Retje nad Trbovljami |kraj v Sloveniji|: obisk Raven na Koroškem; -a ~ ~ [rétje nat železarna na Ravnah na Koroškem; kot prilastek, trbôljami] s; zemljepisno ime v imenovalniku Jeklene skulpture forme vive so |kraj v občini Trbovlje|: krajani Retja nad znamenitost mesta Ravne na Koroškem Trbovljami; indijanska vas v Retju nad Trbovljami Kje? na Ravnah na Koroškem Kje? v Retju nad Trbovljami Od kod? z Raven na Koroškem Od kod? iz Retja nad Trbovljami Kam? na Ravne na Koroškem Kam? v Retje nad Trbovljami {B} Ravenčan, Ravenčanka; Ravenčanov, {B} Retjan, Retjanka; Retjanov, Retjankin; retjanski Ravenčankin; ravenski {O} ednina: im. Retje nad Trbovljami, rod. Retja nad 137 Trbovljami, daj. Retju nad Trbovljami, tož. Retje Riccijev, daj. Riccijem, tož. Riccije, mest. pri Riccijih, nad Trbovljami, mest. pri Retju nad Trbovljami, or. z or. z Ricciji Retjem nad Trbovljami Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Pravopisna kategorija: Imena krajev Italijanščina Ribčev Laz -ega -a [rípče làs, rod. rípčevega láza] Riccijev -a -o [ríčije, ž. ríčijeva, s. ríčijevo] prid. m; zemljepisno ime Več generacij jezuitov je sledilo Riccijevemu |kraj v občini Bohinj|: prebivalci Ribčevega Laza; misijonarskemu pristopu spomenik štirim srčnim možem na/v Ribčevem Lazu (< Ricci) Kje? na Ribčevem Lazu in v Ribčevem Lazu {O} moški: ednina: im. Riccijev, rod. Riccijevega, Od kod? z Ribčevega Laza in iz Ribčevega Laza daj. Riccijevemu, tož. Riccijev (živostno Riccijevega), mest. pri Riccijevem, or. z Riccijevim; dvojina: im. Kam? na Ribčev Laz in v Ribčev Laz Riccijeva, {B} Ribčevolažan rod. Riccijevih, daj. Riccijevima, tož. in Ribčar, Ribčevolažanka Riccijeva, mest. pri Riccijevih, or. z Riccijevima; in Ribčarka; Ribčevolažanov in Ribčarjev, Ribčevolažankin množina: im. Riccijevi, rod. Riccijevih, daj. in Ribčarkin; ribčevolaški in Riccijevim, tož. Riccijeve, mest. pri Riccijevih, or. z ribčarski Riccijevimi {O} ednina: im. Ribčev Laz, rod. Ribčevega Laza, daj. ženski: Ribčevemu Lazu, ednina: im. Riccijeva, rod. Riccijeve, daj. tož. Ribčev Laz, mest. pri Ribčevem Riccijevi, tož. Riccijevo, mest. pri Riccijevi, or. z Lazu, or. z Ribčevim Lazom Riccijevo; dvojina: im. Riccijevi, rod. Riccijevih, daj. Status: Predlog Riccijevima, tož. Riccijevi, mest. pri Riccijevih, or. z Pravopisna kategorija: Imena krajev Riccijevima; množina: im. Riccijeve, rod. Riccijevih, daj. Riccijevim, tož. Riccijeve, mest. pri Riccijevih, or. Ribniško Selo -ega -a [ríbniško sêlo] s; zemljepisno z Riccijevimi srednji: ime ednina: im. Riccijevo, rod. Riccijevega, daj. |kraj v občini Maribor|: krajani Ribniškega Sela; Riccijevemu, tož. Riccijevo, mest. pri Riccijevem, or. z Riccijevim; dvojina: im. Riccijevi, rod. Riccijevih, daj. ribnik v Ribniškem Selu Riccijevima, tož. Riccijevi, mest. pri Riccijevih, or. z Kje? v Ribniškem Selu Riccijevima; množina: im. Riccijeva, rod. Riccijevih, Od kod? iz Ribniškega Sela daj. Riccijevim, tož. Riccijeva, mest. pri Riccijevih, or. Kam? v Ribniško Selo z Riccijevimi {B} Ribniškoseljan, Ribniškoseljanka; Status: Predlog Ribniškoseljanov, Ribniškoseljankin; ribniškoselski Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz {O} ednina: im. Ribniško Selo, rod. Ribniškega Sela, priimkov) daj. Ribniškemu Selu, tož. Ribniško Selo, mest. pri Ribniškem Selu, or. z Ribniškim Selom riminijski -a -o [ríminijski] prid. Status: Predlog Kraj Riccione je bližji riminijskemu letališču kot Pravopisna kategorija: Imena krajev Rimini (< Rimini) Ricci -ja [ríči, rod. ríčija, or. z ríčijem] m; ime bitja, {O} moški: ednina: im. riminijski, rod. riminijskega, osebno ime daj. riminijskemu, tož. riminijski (živostno |priimek|; |italijanski jezuit, duhovnik|: muzej Mattea riminijskega), mest. pri riminijskem, or. z riminijskim; Riccija dvojina: im. riminijska, rod. riminijskih, daj. riminijskima, tož. riminijska, mest. pri riminijskih, {B} Riccijev or. z riminijskima; množina: im. riminijski, rod. {O} ednina: im. Ricci, rod. Riccija, daj. Ricciju, tož. riminijskih, daj. riminijskim, tož. riminijske, mest. pri Riccija, mest. pri Ricciju, or. z Riccijem; dvojina: im. riminijskih, Riccija, or. z riminijskimi rod. Riccijev, daj. Riccijema, tož. Riccija, mest. ženski: pri Riccijih, ednina: im. riminijska, rod. riminijske, daj. or. z Riccijema; množina: im. Ricciji, rod. riminijski, tož. riminijsko, mest. pri riminijski, or. z 138 riminijsko; dvojina: im. riminijski, rod. riminijskih, Status: Predlog daj. riminijskima, tož. riminijski, mest. pri riminijskih, Pravopisna kategorija: Imena krajev or. z riminijskima; množina: im. riminijske, rod. riminijskih, daj. riminijskim, tož. riminijske, mest. pri Robidni Breg -ega -a [robídni brék, rod. robídnega riminijskih, or. z riminijskimi srednji: bréga] m; zemljepisno ime ednina: im. riminijsko, rod. riminijskega, daj. riminijskemu, |kraj v občini Kanal|: krajani Robidnega Brega; tož. riminijsko, mest. pri riminijskem, or. z riminijskim; dvojina: im. riminijski, rod. kapelica na Robidnem Bregu riminijskih, daj. riminijskima, tož. riminijski, mest. Kje? na Robidnem Bregu pri riminijskih, or. z riminijskima; množina: im. Od kod? z Robidnega Brega riminijska, rod. riminijskih, daj. riminijskim, tož. Kam? na Robidni Breg riminijska, mest. pri riminijskih, or. z riminijskimi {B} Robidnobrežan, Robidnobrežanka; Status: Predlog Robidnobrežanov, Robidnobrežankin; robidnobreški Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih {O} ednina: im. Robidni Breg, rod. Robidnega Brega, naselbinskih/krajevnih imen) daj. Robidnemu Bregu, tož. Robidni Breg, mest. pri Robidnem Bregu, or. z Robidnim Bregom Rimske Toplice -ih -ic [rímske toplíce] ž mn.; Status: Predlog zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v občini Laško|: krajani Rimskih Toplic; zdravilišče v Rimskih Toplicah Rogaška Slatina -e -e [rogáška slátina] ž; Kje? v Rimskih Toplicah zemljepisno ime Od kod? iz Rimskih Toplic |kraj v Sloveniji|: prebivalci Rogaške Slatine; Kam? v Rimske Toplice zdravilišče v Rogaški Slatini {B} Rimskotopličan in Topličan in Rimljan, Kje? v Rogaški Slatini Rimskotopličanka in Topličanka in Rimljanka; Rimskotopličanov Od kod? iz Rogaške Slatine in Topličanov in Rimljanov, Rimskotopličankin in Topličankin in Rimljankin; Kam? v Rogaško Slatino rimskotopliški {B} Rogaškoslatinčan in Slatinčan, in topliški {O} Rogaškoslatinčanka in Slatinčanka; množina: im. Rimske Toplice, rod. Rimskih Toplic, Rogaškoslatinčanov in Slatinčanov, daj. Rimskim Toplicam, tož. Rimske Toplice, Rogaškoslatinčankin in Slatinčankin; mest. pri Rimskih Toplicah, or. z Rimskimi Toplicami rogaškoslatinski in slatinski Status: Predlog {O} ednina: im. Rogaška Slatina, rod. Rogaške Pravopisna kategorija: Imena krajev Slatine, daj. Rogaški Slatini, tož. Rogaško Slatino, mest. pri Rogaški Slatini, or. z Rogaško Slatino Robanov Kot -ega -a [robáno kót, rod. Status: Predlog robánovega kóta] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v občini Solčava|: prebivalci Robanovega Kota; turistična kmetija v Robanovem Kotu; prim. Rossinijev -a -o [rosínije, ž. rosínijeva, Robanov kot s. rosínijevo] prid. Kje? v Robanovem Kotu uprizoritev Rossinijevega »Seviljskega brivca« Od kod? iz Robanovega Kota (< Rossini) Kam? v Robanov Kot {O} moški: ednina: im. Rossinijev, rod. {B} Robanovokotčan, Robanovokotčanka; Rossinijevega, daj. Rossinijevemu, tož. Rossinijev Robanovokotčanov, Robanovokotčankin; (živostno Rossinijevega), mest. pri Rossinijevem, robanovokoški or. z Rossinijevim; dvojina: im. Rossinijeva, rod. {O} ednina: im. Robanov Kot, rod. Robanovega Kota, Rossinijevih, daj. Rossinijevima, tož. Rossinijeva, daj. Robanovemu Kotu, tož. Robanov Kot, mest. pri mest. pri Rossinijevih, or. z Rossinijevima; množina: Robanovem Kotu, or. z Robanovim Kotom im. Rossinijevi, rod. Rossinijevih, daj. Rossinijevim, 139 tož. Rossinijeve, mest. pri Rossinijevih, or. z rožnodolski Rossinijevimi {O} ednina: im. Rožna Dolina, rod. Rožne Doline, ženski: ednina: im. Rossinijeva, rod. Rossinijeve, daj. daj. Rožni Dolini, tož. Rožno Dolino, mest. pri Rožni Rossinijevi, tož. Rossinijevo, mest. pri Rossinijevi, Dolini, or. z Rožno Dolino or. z Rossinijevo; dvojina: im. Rossinijevi, rod. Status: Predlog Rossinijevih, daj. Rossinijevima, tož. Rossinijevi, Pravopisna kategorija: Imena krajev mest. pri Rossinijevih, or. z Rossinijevima; množina: im. Rossinijeve, rod. Rossinijevih, daj. Rossinijevim, tož. Rossinijeve, mest. pri Rossinijevih, or. z Rt dobrega upanja -a ~ ~ [rt dôbrega úpanja] Rossinijevimi m; zemljepisno ime srednji: ednina: im. Rossinijevo, rod. Rossinijevega, |rt v Afriki|: Portugalski pomorščak Vasco da Gama daj. Rossinijevemu, tož. Rossinijevo, mest. pri je obplul Rt dobrega upanja; observatorij na Rtu Rossinijevem, or. z Rossinijevim; dvojina: im. dobrega upanja; ◎ angl. Cape of Good Hope Rossinijevi, rod. Rossinijevih, daj. Rossinijevima, Kje? na Rtu dobrega upanja tož. Rossinijevi, mest. pri Rossinijevih, or. z Rossinijevima; Od kod? z Rta dobrega upanja množina: im. Rossinijeva, rod. Rossinijevih, daj. Rossinijevim, tož. Rossinijeva, mest. Kam? na Rt dobrega upanja pri Rossinijevih, {O} or. z Rossinijevimi ednina: im. Rt dobrega upanja, rod. Rta dobrega upanja, daj. Rtu dobrega upanja, tož. Rt dobrega Status: Predlog upanja, mest. pri Rtu dobrega upanja, or. z Rtom Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz priimkov) dobrega upanja Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Rožna dolina -e -e [róžna dolína] ž; zemljepisno ime |del Ljubljane|: V bližini Rožne doline je ljubljanski živalski vrt; študentski domovi v Rožni dolini; Rt dobre nade prim. -a ~ ~ [rt dôbre náde] m; Rožna Dolina zemljepisno ime |rt v Afriki|; ◎ angl. Cape of Good Hope; gl. Rt Kje? v Rožni dolini dobrega upanja Od kod? iz Rožne doline Status: Predlog Kam? v Rožno dolino {B} Rožnodolec, Rožnodolka; Rožnodolčev, Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Rožnodolkin; rožnodolski {O} Ruperčvrh ednina: im. Rožna dolina, rod. Rožne doline, -a [rúperčvrh] m; zemljepisno ime daj. Rožni dolini, tož. Rožno dolino, mest. pri Rožni |zaselek pri Novem Mestu|: krajani Ruperčvrha; dolini, Sekvoja na Ruperčvrhu je zavarovana kot naravni or. z Rožno dolino Status: Predlog spomenik Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Kje? na Ruperčvrhu Od kod? z Ruperčvrha Rožna Dolina -e -e [róžna dolína] ž; zemljepisno Kam? na Ruperčvrh ime {B} Ruperčvrščan, Ruperčvrščanka; |kraj v občini Nova Gorica|: prebivalci Rožne Ruperčvrščanov, Ruperčvrščankin; ruperčvrški Doline; judovsko pokopališče v Rožni Dolini; prim. {O} ednina: im. Ruperčvrh, rod. Ruperčvrha, daj. Rožna dolina Ruperčvrhu, tož. Ruperčvrh, mest. pri Ruperčvrhu, or. Kje? v Rožni Dolini z Ruperčvrhom Od kod? iz Rožne Doline Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? v Rožno Dolino {B} Rožnodolinčan in Rožnodolec, Rožnodolinčanka in Rožnodolka; Rožnodolinčanov in Rožnodolčev, Salež -a [sáleš, rod. sáleža, or. s sáležem] m; Rožnodolinčankin in Rožnodolkin; rožnodolinski in zemljepisno ime |kraj na tržaškem Krasu|: godci iz Saleža; knjižnica v 140 Saležu; kot prilastek, v imenovalniku turistična kmetija v mest. pri Savinjinem, or. s Savinjinim; dvojina: im. vasici Salež; ◎ it. Sales Savinjina, rod. Savinjinih, daj. Savinjinima, tož. Savinjina, mest. pri Savinjinih, or. s Savinjinima; Kje? v Salež množina: im. Savinjini, rod. Savinjinih, daj. Od kod? iz Saleža Savinjinim, tož. Savinjine, mest. pri Savinjinih, or. s Kam? v Salež Savinjinimi {B} Saležan, Saležanka; Saležan, Saležankin; saleški ženski: ednina: im. Savinjina, rod. Savinjine, daj. {O} ednina: im. Saležan, rod. Saležana, daj. Saležanu, Savinjini, tož. Savinjino, mest. pri Savinjini, or. s tož. Saležan, mest. pri Saležanu, or. s Saležanom Savinjino; dvojina: im. Savinjini, rod. Savinjinih, daj. Status: Predlog Savinjinima, tož. Savinjini, mest. pri Savinjinih, or. s Pravopisna kategorija: Imena krajev Savinjinima; množina: im. Savinjine, rod. Savinjinih, daj. Savinjinim, tož. Savinjine, mest. pri Savinjinih, or. Salzburg s Savinjinimi -a [sáldzburk, rod. sáldzburga] m; srednji: ednina: im. Savinjino, rod. Savinjinega, daj. zemljepisno ime Savinjinemu, tož. Savinjino, mest. pri Savinjinem, or. |kraj v Avstriji|: Med obiskom Salzburga smo s Savinjinim; dvojina: im. Savinjini, rod. Savinjinih, si ogledali tudi rudnik soli; Mozart se je rodil v daj. Savinjinima, tož. Savinjini, mest. pri Savinjinih, or. Salzburgu s Savinjinima; množina: im. Savinjina, rod. Savinjinih, Kje? v Salzburgu daj. Savinjinim, tož. Savinjina, mest. pri Savinjinih, or. Od kod? iz Salzburga s Savinjinimi Kam? v Salzburg Status: Predlog {B} Salzburžan, Salzburžanka; Salzburžanov, Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz imen voda) Salzburžankin; salzburški {O} ednina: im. Salzburg, rod. Salzburga, daj. Savinjska dolina -e -e [savín’ska dolína] ž; Salzburgu, tož. Salzburg, mest. pri Salzburgu, or. s zemljepisno ime Salzburgom |pokrajina v Sloveniji ob reki Savinji in njenih Status: Predlog pritokih|: Savinjsko dolino sestavljata Zgornja in Pravopisna kategorija: Imena krajev Spodnja Savinjska dolina; hmeljarstvo v Savinjski dolini; prim. savinjski Sarajevo -a [sárajẹvo] (< Savinja) s; zemljepisno ime |glavno mesto Bosne in Hercegovine|: Prejel je Kje? v Savinjski dolini medaljo na olimpijskih igrah v Sarajevu Od kod? iz Savinjske doline Kje? v Sarajevu Kam? v Savinjsko dolino {B} Savinjčan, Savinjčanka; Savinjčanov, Od kod? iz Sarajeva Savinjčankin; savinjskodolinski in savinjski Kam? v Sarajevo {B} Sarajevčan, Sarajevčanka; Sarajevčanov, {O} ednina: im. Savinjska dolina, rod. Savinjske doline, daj. Savinjski dolini, tož. Savinjsko dolino, Sarajevčankin; sarajevski {O} mest. pri Savinjski dolini, or. s Savinjsko dolino ednina: im. Sarajevo, rod. Sarajeva, daj. Sarajevu, Status: Predlog tož. Sarajevo, mest. pri Sarajevu, or. s Sarajevom Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Savinjska statistična regija -e -e -e [savín’ska Savinjin statístična régija] ž; stvarno ime -a -o [savínjin] prid. |statistična regija|: Župani občin Savinjske statistične Savinjin pritok; Zaradi neurejenosti Savinjine struge regije so ustanovili svet; regionalni razvoj občin v je prišlo do poplave; prim. savinjski Savinjski statistični regiji (< Savinja) {O} ednina: im. Savinjska statistična regija, rod. {O} moški: ednina: im. Savinjin, rod. Savinjinega, Savinjske statistične regije, daj. Savinjski statistični daj. Savinjinemu, tož. Savinjin (živostno Savinjinega), regiji, tož. Savinjsko statistično regijo, mest. pri 141 Savinjski statistični regiji, or. s Savinjsko statistično Status: Predlog regijo Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Status: Predlog Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena sečoveljski -a -o [sečôvəlʼski] prid. sečoveljski mejni prehod; sečoveljska sol; prim. Scolov -a -o [skólo, ž. skólova, s. skólovo] prid. Krajinski park Sečoveljske soline, Scolov odstop s škofovskega položaja Sečoveljske soline (< Scola) (< Sečovlje) {O} moški: ednina: im. Scolov, rod. Scolovega, daj. {O} moški: ednina: im. sečoveljski, rod. Scolovemu, tož. Scolov (živostno Scolovega), mest. sečoveljskega, daj. sečoveljskemu, tož. sečoveljski pri Scolovem, or. s Scolovim; dvojina: im. Scolova, (živostno sečoveljskega), mest. pri sečoveljskem, rod. Scolovih, daj. Scolovima, tož. Scolova, mest. pri or. s sečoveljskim; dvojina: im. sečoveljska, rod. Scolovih, or. s Scolovima; množina: im. Scolovi, sečoveljskih, daj. sečoveljskima, tož. sečoveljska, rod. Scolovih, daj. Scolovim, tož. Scolove, mest. pri mest. pri sečoveljskih, or. s sečoveljskima; množina: Scolovih, im. sečoveljski, rod. sečoveljskih, daj. sečoveljskim, or. s Scolovimi ženski: tož. sečoveljske, mest. pri sečoveljskih, or. s ednina: im. Scolova, rod. Scolove, daj. Scolovi, tož. Scolovo, mest. pri Scolovi, or. s Scolovo; sečoveljskimi dvojina: im. Scolovi, rod. Scolovih, daj. Scolovima, ženski: ednina: im. sečoveljska, rod. sečoveljske, daj. tož. Scolovi, mest. pri Scolovih, or. s Scolovima; sečoveljski, tož. sečoveljsko, mest. pri sečoveljski, množina: im. Scolove, rod. Scolovih, daj. Scolovim, or. s sečoveljsko; dvojina: im. sečoveljski, rod. sečoveljskih, daj. sečoveljskima, tož. sečoveljski, mest. tož. Scolove, mest. pri Scolovih, or. s Scolovimi srednji: pri sečoveljskih, or. s sečoveljskima; množina: im. ednina: im. Scolovo, rod. Scolovega, daj. Scolovemu, sečoveljske, rod. sečoveljskih, daj. sečoveljskim, tož. tož. Scolovo, mest. pri Scolovem, or. s Scolovim; dvojina: im. Scolovi, rod. Scolovih, sečoveljske, mest. pri sečoveljskih, or. s sečoveljskimi daj. Scolovima, tož. Scolovi, mest. pri Scolovih, or. srednji: ednina: im. sečoveljsko, rod. sečoveljskega, s Scolovima; množina: im. Scolova, rod. Scolovih, daj. sečoveljskemu, tož. sečoveljsko, mest. pri daj. Scolovim, tož. Scolova, mest. pri Scolovih, or. s sečoveljskem, or. s sečoveljskim; dvojina: im. Scolovimi sečoveljski, rod. sečoveljskih, daj. sečoveljskima, tož. sečoveljski, mest. pri sečoveljskih, or. s Status: Predlog sečoveljskima; množina: im. sečoveljska, rod. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz sečoveljskih, daj. sečoveljskim, tož. sečoveljska, mest. priimkov) pri sečoveljskih, or. s sečoveljskimi Sečoveljske soline Status: Predlog -ih -in [sečôvəlʼske solíne] ž Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih mn.; zemljepisno ime naselbinskih/krajevnih imen) |soline v Sečovljah|: pridelava soli v/na Sečoveljskih solinah; Solinarji v/na Sečoveljskih solinah sol pobirajo na tradicionalen način; Sečovlje -velj [sečôlje, rod. sečôvəlʼ] ž mn.; kot prilastek, v ime- novalniku Na seznam pomembnih močvirij pod zemljepisno ime okriljem Ramsarske konvencije so dodali mokrišče |kraj v občini Piran|: Območje Sečovelj je zaščiteno Sečoveljske soline; kot krajinski park; V Sečovljah je uradni jezik tudi prim. sečoveljski (< Sečovlje) italijanščina Kje? v Sečoveljskih solinah in na Sečoveljskih Kje? v Sečovljah solinah Od kod? iz Sečovelj Od kod? iz Sečoveljskih solin in s Sečoveljskih solin Kam? v Sečovlje {B} Sečovljan, Sečovljanka; Sečovljanov, Kam? v Sečoveljske soline in na Sečoveljske soline {O} množina: im. Sečoveljske soline, rod. Sečovljankin; sečoveljski Sečoveljskih solin, daj. Sečoveljskim solinam, tož. {O} množina: im. Sečovlje, rod. Sečovelj, daj. Sečoveljske soline, mest. pri Sečoveljskih solinah, or. Sečovljam, tož. Sečovlje, mest. pri Sečovljah, or. s s Sečoveljskimi solinami Sečovljami 142 Status: Predlog Silonovih, or. s Silonejevimi tudi s Silonovimi Pravopisna kategorija: Imena krajev srednji: ednina: im. Silonejevo tudi Silonovo, rod. Silonejevega tudi Silonovega, daj. Silonejevemu tudi Silone -ja tudi Silone -na [silóne, rod. silóneja, or. s Silonovemu, tož. Silonejevo tudi Silonovo, mest. pri Silonejevem silónejem] tudi pri Silonovem, or. s Silonejevim tudi m; ime bitja, osebno ime s Silonovim; |priimek|: esej o Siloneju, sodobnem italijanskem dvojina: im. Silonejevi tudi Silonovi, rod. Silonejevih tudi Silonovih, daj. Silonejevima tudi publicistu Silonovima, tož. Silonejevi tudi Silonovi, mest. pri Ignazio Silone |umetniško ime Secondina Tranquillija, Silonejevih tudi pri Silonovih, or. s Silonejevima tudi italijanskega pisatelja in politika|: pričevanje s Silonovima; množina: im. Silonejeva tudi Silonova, pisatelja Ignazia Siloneja rod. Silonejevih tudi Silonovih, daj. Silonejevim tudi {B} Silonejev Silonovim, tož. Silonejeva tudi Silonova, mest. pri {O} Silonejevih tudi pri Silonovih, or. s Silonejevimi tudi s ednina: im. Silone, rod. Siloneja, daj. Siloneju, tož. Siloneja, mest. pri Siloneju, or. s Silonejem; Silonovimi dvojina: im. Siloneja, rod. Silonejev, daj. Silonejema, Status: Predlog tož. Siloneja, mest. pri Silonejih, or. s Silonejema; Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz množina: im. Siloneji, rod. Silonejev, daj. Silonejem, psevdonimov) tož. Siloneje, mest. pri Silonejih, or. s Siloneji Status: Predlog Silonov prid.; obširneje glej pri Silonejev Pravopisna kategorija: Psevdonimi (vzdevki ter skrivna in umetniška imena); Italijanščina Slavski Laz -ega -a [sláski làs, rod. sláskega láza] Silonejev m; zemljepisno ime -a -o tudi Silonov -a -o [silóneje, ž. |kraj v občini Kostel|: krajani Slavskega Laza; silónejeva, s. silónejevo tudi silóno, ž. silónova, s. kovačija v Slavskem Lazu silónovo] prid. Kje? v Slavskem Lazu Silonejeva igra »Prigode ubogega kristjana« Od kod? iz Slavskega Laza (< Silone) {O} moški: Kam? v Slavski Laz ednina: im. Silonejev tudi Silonov, rod. Silonejevega {B} Slavskolažan in Slavčan, Slavskolažanka tudi Silonovega, daj. Silonejevemu tudi Silonovemu, in Slavčanka; Slavskolažanov in Slavčanov, tož. Silonejev tudi Silonov (živostno Silonejevega tudi Silonovega), mest. pri Silonejevem Slavskolažankin in Slavčankin; slavskolaški tudi pri Silonovem, or. s Silonejevim tudi s Silonovim; {O} ednina: im. Slavski Laz, rod. Slavskega Laza, daj. dvojina: im. Silonejeva tudi Silonova, rod. Silonovih Slavskemu Lazu, tož. Slavski Laz, mest. pri Slavskem tudi Silonejevih, daj. Silonejevima tudi Silonovima, Lazu, or. s Slavskim Lazom tož. Silonejeva tudi Silonova, mest. pri Silonejevih tudi Status: Predlog pri Silonovih, or. s Silonejevima tudi s Silonovima; Pravopisna kategorija: Imena krajev množina: im. Silonejevi tudi Silonovi, rod. Silonejevih tudi Silonovih, daj. Silonejevim tudi Silonovim, tož. Silonejeve tudi Silonove, mest. pri Silonejevih tudi pri Slovenika -e [slovénika] ž; zemljepisno ime Silonovih, |avtocestni krak od Maribora do Kopra|: Slovenski or. s Silonejevimi tudi s Silonovimi ženski: avtocestni križ sestavljata Slovenika in Ilirika; ednina: im. Silonejeva tudi Silonova, rod. Silonejeve tudi Silonove, daj. Silonejevi tudi Silonovi, viadukti na Sloveniki tož. Silonejevo tudi Silonovo, mest. pri Silonejevi Kje? na Sloveniki tudi pri Silonovi, or. s Silonejevo tudi s Silonovo; Od kod? s Slovenike dvojina: im. Silonejevi tudi Silonovi, rod. Silonovih Kam? na Sloveniko tudi Silonejevih, daj. Silonejevima tudi Silonovima, {O} tož. Silonejevi tudi Silonovi, mest. pri Silonejevih tudi ednina: im. Slovenika, rod. Slovenike, daj. pri Silonovih, Sloveniki, tož. Sloveniko, mest. pri Sloveniki, or. s or. s Silonejevima tudi s Silonovima; množina: im. Silonejeve tudi Silonove, rod. Silonejevih Sloveniko tudi Silonovih, daj. Silonovim tudi Silonejevim, tož. Status: Predlog Silonejeve tudi Silonove, mest. pri Silonejevih tudi pri Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb 143 Slovenska cesta -e -e [slovénska césta] ž; Slovenj Gradec ~ -dca tudi -ega -dca [slovénʼ zemljepisno ime grádəc, rod. slovénʼ grátca, or. s slovénʼ grátcem tudi |ulica|: omejitev prometa na Slovenski cesti; Hrup s slovénʼ grádəc, rod. slovénjega grátca, or. s slovénjim Slovenske ceste moti stanovalce; prim. slovenski grátcem] m; zemljepisno ime (< Slovenija) |kraj v Sloveniji|: zgodovina Slovenj Gradca; V {O} Slovenj Gradcu od leta 1757 deluje lectarska in ednina: im. Slovenska cesta, rod. Slovenske ceste, daj. Slovenski cesti, tož. Slovensko cesto, mest. svečarska obrtna delavnica; kot prilastek, v imenovalniku pri Slovenski cesti, or. s Slovensko cesto zasaditev sadnih dreves v mestu Slovenj Gradec Status: Predlog Kje? v Slovenj Gradcu tudi v Slovenjem Gradcu Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Od kod? iz Slovenj Gradca tudi iz Slovenjega Gradca Kam? v Slovenj Gradec Sofiin -a -o [sofíjin] prid. {B} Slovenjgradčan tudi Slovenjegradčan, Slovenjgradčanka tudi Slovenjegradčanka; Opazila je broško na Sofiini obleki Slovenjgradčanov tudi Slovenjegradčanov, (< Sofia) Slovenjgradčankin tudi Slovenjegradčankin; {O} moški: ednina: im. Sofiin, rod. Sofiinega, daj. slovenjgraški tudi slovenjegraški Sofiinemu, tož. Sofiin (živostno Sofiinega), mest. pri {O} Sofiinem, or. s Sofiinim; dvojina: im. Sofiina, rod. ednina: im. Slovenj Gradec, rod. Slovenj Gradca tudi Slovenjega Gradca, daj. Slovenj Gradcu tudi Sofiinih, daj. Sofiinima, tož. Sofiina, mest. pri Sofiinih, Slovenjemu Gradcu, tož. Slovenj Gradec, mest. pri or. s Sofiinima; množina: im. Sofiini, rod. Sofiinih, daj. Slovenj Gradcu tudi pri Slovenjem Gradcu, or. s Sofiinim, tož. Sofiine, mest. pri Sofiinih, or. s Sofiinimi Slovenj Gradcem tudi s Slovenjim Gradcem ženski: ednina: im. Sofiina, rod. Sofiine, daj. Sofiini, tož. Sofiino, mest. pri Sofiini, or. s Sofiino; dvojina: im. Status: Predlog Sofiini, rod. Sofiinih, daj. Sofiinima, tož. Sofiini, mest. Pravopisna kategorija: Imena krajev pri Sofiinih, or. s Sofiinima; množina: im. Sofiine, rod. Sofiinih, daj. Sofiinim, tož. Sofiine, mest. pri Sofiinih, Slovenska Bistrica -e -e [slovénska bístrica] ž; or. s Sofiinimi zemljepisno ime srednji: ednina: im. Sofiino, rod. Sofiinega, daj. |kraj v Sloveniji|: župan Slovenske Bistrice; grad v Sofiinemu, tož. Sofiino, mest. pri Sofiinem, or. s Slovenski Bistrici Sofiinim; dvojina: im. Sofiini, rod. Sofiinih, daj. Sofiinima, tož. Sofiini, mest. pri Sofiinih, or. s Kje? v Slovenski Bistrici Sofiinima; množina: im. Sofiina, rod. Sofiinih, daj. Od kod? iz Slovenske Bistrice Sofiinim, tož. Sofiina, mest. pri Sofiinih, or. s Sofiinimi Kam? v Slovensko Bistrico {B} Slovenskobistričan Status: Predlog in Slovenjebistričan Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih in Bistričan, Slovenskobistričanka in Slovenjebistričanka ženskih imen) in Bistričanka; Slovenskobistričanov in Slovenjebistričanov in Bistričanov, Slovenskobistričankin Sofija1 -e [sofíja] ž; ime bitja, osebno ime in Slovenjebistričankin in Bistričankin; |žensko ime|: Pred odhodom je Sofiji napisal pismo slovenskobistriški in slovenjebistriški in bistriški {B} Sofijin {O} ednina: im. Slovenska Bistrica, rod. Slovenske {O} ednina: im. Sofija, rod. Sofije, daj. Sofiji, tož. Bistrice, daj. Slovenski Bistrici, tož. Slovensko Sofijo, mest. pri Sofiji, or. s Sofijo; dvojina: im. Sofiji, Bistrico, mest. pri Slovenski Bistrici, or. s Slovensko rod. Sofij, daj. Sofijama, tož. Sofiji, mest. pri Sofijah, Bistrico or. s Sofijama; množina: im. Sofije, rod. Sofij, daj. Status: Predlog Sofijam, tož. Sofije, mest. pri Sofijah, or. s Sofijami Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (osebna, ženska) 144 Sofija2 -e [sófija] ž; zemljepisno ime srednji: ednina: im. Sophiino, rod. Sophiinega, daj. |glavno mesto Bolgarije|: Bil je med udeleženci Sophiinemu, tož. Sophiino, mest. pri Sophiinem, or. srečanja v Sofiji; v prenesenem pomenu |vlada, ki s Sophiinim; dvojina: im. Sophiini, rod. Sophiinih, ima sedež v Sofiji|: Svet Evrope je uradni Sofiji daj. Sophiinima, tož. Sophiini, mest. pri Sophiinih, or. priporočil, naj se kot kandidatka drži stališč s Sophiinima; množina: im. Sophiina, rod. Sophiinih, Evropske unije daj. Sophiinim, tož. Sophiina, mest. pri Sophiinih, or. s Kje? v Sofiji Sophiinimi Od kod? iz Sofije Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz osebnih Kam? v Sofijo ženskih imen) {B} Sofijčan, Sofijčanka; Sofijčanov, Sofijčankin; sofijski Sovinja Peč {O} -e -i [sovínja péč, rod. sovínje pečí, or. ednina: im. Sofija, rod. Sofije, daj. Sofiji, tož. Sofijo, s sovínjo pečjó] ž; zemljepisno ime mest. pri Sofiji, or. s Sofijo |kraj v občini Kamnik|: krajani Sovinje Peči; Pred Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev letom 1900 so v Sovinji Peči iskali srebrovo rudo Kje? v Sovinji Peči Solnograd -a [sólnograt, rod. sólnograda] m; Od kod? iz Sovinje Peči zemljepisno ime Kam? v Sovinjo Peč |zgodovinsko ime za Salzburg|: vseučilišče v {B} Sovinjepečan in Sovinjčan, Sovinjepečanka in Sovinjčanka; Sovinjepečanov in Sovinjčanov, Solnogradu; gl. Salzburg Sovinjepečankin in Sovinjčankin; sovinjepeški in Kje? v Solnogradu sovinjski Od kod? iz Solnograda {O} ednina: im. Sovinja Peč, rod. Sovinje Peči, daj. Kam? v Solnograd Sovinji Peči, tož. Sovinjo Peč, mest. pri Sovinji Peči, {B} Solnograjčan, Solnograjčanka; Solnograjčanov, or. s Sovinjo Pečjo Solnograjčankin; solnograjski in solnograški Status: Predlog {O} ednina: im. Solnograd, rod. Solnograda, daj. Pravopisna kategorija: Imena krajev Solnogradu, tož. Solnograd, mest. pri Solnogradu, or. s Solnogradom Spinolov -a -o [spínolo, ž. spínolova, s. Status: Predlog spínolovo] prid. Pravopisna kategorija: Imena krajev Spinolovi vojaški uspehi (< Spinola) Sophiin -a -o [sofíjin] prid. {O} moški: ednina: im. Spinolov, rod. Spinolovega, Sophiina nečakinja Alessandra daj. Spinolovemu, tož. Spinolov (živostno (< Sophia) Spinolovega), mest. pri Spinolovem, or. s Spinolovim; {O} moški: ednina: im. Sophiin, rod. Sophiinega, daj. dvojina: im. Spinolova, rod. Spinolovih, daj. Sophiinemu, tož. Sophiin (živostno Sophiinega), mest. Spinolovima, tož. Spinolova, mest. pri Spinolovih, pri Sophiinem, or. s Sophiinim; dvojina: im. Sophiina, or. s Spinolovima; množina: im. Spinolovi, rod. rod. Sophiinih, daj. Sophiinima, tož. Sophiina, mest. pri Spinolovih, daj. Spinolovim, tož. Spinolove, mest. pri Sophiinih, or. s Sophiinima; množina: im. Sophiini, Spinolovih, or. s Spinolovimi rod. Sophiinih, daj. Sophiinim, tož. Sophiine, mest. pri ženski: ednina: im. Spinolova, rod. Spinolove, daj. Sophiinih, or. s Sophiinimi Spinolovi, tož. Spinolovo, mest. pri Spinolovi, or. s ženski: ednina: im. Sophiina, rod. Sophiine, daj. Spinolovo; dvojina: im. Spinolovi, rod. Spinolovih, Sophiini, tož. Sophiino, mest. pri Sophiini, or. s daj. Spinolovima, tož. Spinolovi, mest. pri Spinolovih, Sophiino; dvojina: im. Sophiini, rod. Sophiinih, daj. or. s Spinolovima; množina: im. Spinolove, rod. Sophiinima, tož. Sophiini, mest. pri Sophiinih, or. s Spinolovih, daj. Spinolovim, tož. Spinolove, mest. pri Sophiinima; množina: im. Sophiine, rod. Sophiinih, Spinolovih, or. s Spinolovimi daj. Sophiinim, tož. Sophiine, mest. pri Sophiinih, or. s srednji: ednina: im. Spinolovo, rod. Spinolovega, daj. Sophiinimi Spinolovemu, tož. Spinolovo, mest. pri Spinolovem, 145 or. s Spinolovim; dvojina: im. Spinolovi, rod. spodnjelužiške, mest. pri spodnjelužiških, or. s Spinolovih, daj. Spinolovima, tož. Spinolovi, mest. spodnjelužiškimi pri Spinolovih, or. s Spinolovima; množina: im. srednji: ednina: im. spodnjelužiško, rod. Spinolova, rod. Spinolovih, daj. Spinolovim, tož. spodnjelužiškega, daj. spodnjelužiškemu, tož. Spinolova, mest. pri Spinolovih, or. s Spinolovimi spodnjelužiško, mest. pri spodnjelužiškem, or. Status: Predlog s spodnjelužiškim; dvojina: im. spodnjelužiški, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz rod. spodnjelužiških, daj. spodnjelužiškima, tož. priimkov) spodnjelužiški, mest. pri spodnjelužiških, or. s spodnjelužiškima; množina: im. spodnjelužiška, Spodnja Lužica -e -e [spódnja lúžica] rod. spodnjelužiških, daj. spodnjelužiškim, tož. ž; spodnjelužiška, mest. pri spodnjelužiških, or. s zemljepisno ime spodnjelužiškimi |pokrajina v Nemčiji|: manjšina iz Spodnje Lužice; Lužica se deli na Gornjo in Spodnjo Lužico, vendar Status: Predlog le geografsko, kulturno in jezikovno, ne pa politično Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih ali upravno; ◎ dolnjeluž. Dolna/ Dołojcna Łužica, nem. naselbinskih/krajevnih imen) Niederlausitz; prim. Dolnja Lužica Spodnje Selce -ih Selc [spódnje sêce] s mn.; Kje? v Spodnji Lužici zemljepisno ime Od kod? iz Spodnje Lužici |kraj v občini Šmarje pri Jelšah|: krajani Spodnjih Kam? v Spodnji Lužici {B} Spodnjelužičan, Spodnjelužičanka; Selc; kmetije v Spodnjih Selcah Spodnjelužičanov, Spodnjelužičankin; Kje? v Spodnjih Selcah spodnjelužiški Od kod? iz Spodnjih Selc {O} ednina: im. Spodnja Lužica, rod. Spodnje Lužice, Kam? v Spodnje Selce daj. Spodnji Lužici, tož. Spodnjo Lužico, mest. pri {B} Spodnjeselčan in Selčan, Spodnjeselčanka Spodnji Lužici, or. s Spodnjo Lužico in Selčanka; Spodnjeselčanov in Selčanov, Status: Predlog Spodnjeselčankin in Selčankin; spodnjeselški in Pravopisna kategorija: Imena pokrajin selški {O} množina: im. Spodnje Selce, rod. Spodnjih Selc, spodnjelužiški daj. Spodnjim Selcam, tož. Spodnje Selce, mest. pri -a -o [spódnjelúžiški] prid. Spodnjih Selcah, or. s Spodnjimi Selcami spodnjelužiški grb; prim. dolnjelužiški Status: Predlog (< Spodnja Lužica) Pravopisna kategorija: Imena krajev {O} moški: ednina: im. spodnjelužiški, rod. spodnjelužiškega, daj. spodnjelužiškemu, tož. spodnjelužiški (živostno spodnjelužiškega), Spodnji Jakobski Dol -ega -ega -a [spódnji mest. pri spodnjelužiškem, or. s spodnjelužiškim; jákopski dól] m; zemljepisno ime dvojina: im. spodnjelužiška, rod. spodnjelužiških, |kraj v občini Pesnica|: prebivalci Spodnjega daj. spodnjelužiškima, tož. spodnjelužiška, mest. Jakobskega Dola; mlin na veter v Spodnjem pri spodnjelužiških, or. s spodnjelužiškima; Jakobskem Dolu množina: im. spodnjelužiški, rod. spodnjelužiških, Kje? v Spodnjem Jakobskem Dolu daj. spodnjelužiškim, tož. spodnjelužiške, mest. pri Od kod? iz Spodnjega Jakobskega Dola spodnjelužiških, or. s spodnjelužiškimi ženski: Kam? v Spodnji Jakobski Dol ednina: im. spodnjelužiška, rod. spodnjelužiške, daj. spodnjelužiški, tož. {B} Spodnjejakobskodolčan in Spodenjčan spodnjelužiško, mest. pri spodnjelužiški, or. s in Jakobčan, Spodnjejakobskodolčanka spodnjelužiško; in Spodenjčanka in Jakobčanka; dvojina: im. spodnjelužiški, rod. spodnjelužiških, daj. spodnjelužiškima, tož. Spodnjejakobskodolčanov in Spodenjčanov spodnjelužiški, mest. pri spodnjelužiških, or. s in Jakobčanov, Spodnjejakobskodolčankin spodnjelužiškima; in Spodenjčankin in Jakobčankin; množina: im. spodnjelužiške, rod. spodnjelužiških, daj. spodnjelužiškim, tož. spodnjejakobskodolski in jakobski in jakobški 146 {O} ednina: im. Spodnji Jakobski Dol, rod. Spodnjega Jakobskega Dola, daj. Spodnjemu Jakobskemu Srednji vzhod -ega -a [srédnji shòt, rod. Dolu, tož. Spodnji Jakobski Dol, mest. pri Spodnjem srédnjega shóda] m; zemljepisno ime Jakobskem Dolu, or. s Spodnjim Jakobskim Dolom |pokrajina v Aziji|: države Srednjega vzhoda; Obseg Status: Predlog Srednjega vzhoda je pojmovan zelo različno, v Pravopisna kategorija: Imena krajev ožjem smislu obsega Iran in Afganistan; starodavne civilizacije na Srednjem vzhodu; ◎ angl. Middle East Spodnji Stari Grad -ega -ega -a tudi -ega -ega -u Kje? na Srednjem vzhodu [spódnji stári grát, rod. spódnjega stárega gráda tudi Od kod? s Srednjega vzhoda spódnjega stárega grádu] m; zemljepisno ime |kraj v občini Krško|: krajani Spodnjega Starega Kam? na Srednji vzhod {B} srednjevzhodni Grada; krajevni dom v Spodnjem Starem Gradu {O} ednina: im. Srednji vzhod, rod. Srednjega Kje? v Spodnjem Starem Gradu vzhoda, daj. Srednjemu vzhodu, tož. Srednji vzhod, Od kod? iz Spodnjega Starega Grada tudi iz mest. pri Srednjem vzhodu, or. s Srednjim vzhodom Spodnjega Starega Gradu Status: Predlog Kam? v Spodnji Stari Grad Pravopisna kategorija: Imena pokrajin {B} Spodnjestarograjčan in Starograjčan in Spodnjegrajčan, Spodnjestarograjčanka Sremič -a [srémič, rod. srémiča, or. s srémičem] m; in Starograjčanka in Spodnjegrajčanka; Spodnjestarograjčanov in Starograjčanov in zemljepisno ime Spodnjegrajčanov, Spodnjestarograjčankin |kraj v občini Krško|: vinogradi na Sremiču in Starograjčankin in Spodnjegrajčankin; Kje? na Sremiču spodnjestarograjski in starograjski in spodnjegrajski Od kod? s Sremiča {O} ednina: im. Spodnji Stari Grad, rod. Spodnjega Starega Grada Kam? na Sremič tudi Spodnjega Starega Gradu, daj. Spodnjemu Staremu Gradu, {B} Sremičan, Sremičanka; Sremičanov, tož. Spodnji Stari Grad, mest. pri Spodnjem Starem Gradu, or. s Spodnjim Sremičankin; sremiški Starim Gradom {O} ednina: im. Sremič, rod. Sremiča, daj. Sremiču, Status: Predlog tož. Sremič, mest. pri Sremiču, or. s Sremičem Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Srednja Bistrica -e -e [srédnja bístrica] ž; zemljepisno ime sremiški -a -o [srémiški] prid. |kraj v občini Črenšovci|: Po drugi svetovni vojni so sremiški vinogradi; sremiški griči v/na Srednji Bistrici zgradili osnovno šolo (< Sremič) Kje? v Srednji Bistrici in na Srednji Bistrici {O} moški: ednina: im. sremiški, rod. sremiškega, daj. sremiškemu, tož. sremiški (živostno sremiškega), mest. Od kod? iz Srednje Bistrice in s Srednje Bistrice pri sremiškem, or. s sremiškim; dvojina: im. sremiška, Kam? v Srednjo Bistrico in na Srednjo Bistrico rod. sremiških, daj. sremiškima, tož. sremiška, mest. pri {B} Srednjebistričan tudi Bistričan, sremiških, or. s sremiškima; množina: im. sremiški, Srednjebistričanka tudi Bistričanka; rod. sremiških, daj. sremiškim, tož. sremiške, mest. pri Srednjebistričanov tudi Bistričanov, sremiških, Srednjebistričankin or. s sremiškimi tudi Bistričankin; srednjebistriški ženski: ednina: im. sremiška, rod. sremiške, daj. in bistriški sremiški, tož. sremiško, mest. pri sremiški, or. s {O} ednina: im. Srednja Bistrica, rod. Srednje sremiško; dvojina: im. sremiški, rod. sremiških, daj. Bistrice, daj. Srednji Bistrici, tož. Srednjo Bistrico, sremiškima, tož. sremiški, mest. pri sremiških, or. s mest. pri Srednji Bistrici, or. s Srednjo Bistrico sremiškima; množina: im. sremiške, rod. sremiških, Status: Predlog daj. sremiškim, tož. sremiške, mest. pri sremiških, or. s Pravopisna kategorija: Imena krajev sremiškimi 147 srednji: ednina: im. sremiško, rod. sremiškega, daj. Kam? na Stari Dvor sremiškemu, tož. sremiško, mest. pri sremiškem, or. {B} Starodvorčan, Starodvorčanka; Starodvorčanov, s sremiškim; dvojina: im. sremiški, rod. sremiških, Starodvorčankin; starodvorski daj. sremiškima, tož. sremiški, mest. pri sremiških, or. {O} s sremiškima; ednina: im. Stari Dvor, rod. Starega Dvora, daj. množina: im. sremiška, rod. sremiških, Staremu Dvoru, tož. Stari Dvor, mest. pri Starem daj. sremiškim, tož. sremiška, mest. pri sremiških, or. s Dvoru, sremiškimi or. s Starim Dvorom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) Stari Kot -ega -a [stári kót] m; zemljepisno ime Stara Cesta |kraj v občini Loški Potok|: vaščani Starega Kota; -e -e [stára césta] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Ljutomer|: krajani Stare Ceste; Na pohod iz Starega Kota do Lasca in Novega Kota Stari Cesti tekmujejo v sodobnih rimskih igrah; prim. Kje? v Starem Kotu Stara cesta Od kod? iz Starega Kota Kje? na Stari Cesti Kam? v Stari Kot Od kod? s Stare Ceste {B} Starokotčan in Starokotar, Starokotčanka in Starokotarka; Starokotčanov in Starokotarjev, Kam? na Staro Cesto Starokotčankin {B} Starocestnar, Starocestnarka; Starocestnarjev, in Starokotarkin; starokoški in starokotarski Starocestnarkin; starocesten {O} {O} ednina: im. Stari Kot, rod. Starega Kota, daj. ednina: im. Stara Cesta, rod. Stare Ceste, daj. Stari Staremu Kotu, Cesti, tož. Stari Kot, mest. pri Starem Kotu, tož. Staro Cesto, mest. pri Stari Cesti, or. s Staro Cesto or. s Starim Kotom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena krajev Strmo Rebro -ega -a [strmo rêbro] Stara Fužina s; zemljepisno -e -e [stára fužína] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Bohinj|: prebivalci Stare Fužine; muzej ime |kraj v občini Krško|: prebivalci Strmega Rebra; sirarstva in planšarstva v Stari Fužini kmetija v/na Strmem Rebru Kje? v Stari Fužini Kje? v Strmem Rebru in na Strmem Rebru Od kod? iz Stare Fužine Od kod? iz Strmega Rebra in s Strmega Rebra Kam? v Staro Fužino {B} Starofužinar Kam? v Strmo Rebro in na Strmo Rebro in Fužinar, Starofužinarka {B} Strmorebrčan in Rebrčan, Strmorebrčanka in Fužinarka; Starofužinarjev in Fužinarjev, Starofužinarkin in Rebrčanka; Strmorebrčanov in Rebrčanov, in Fužinarkin; starofužinski in Strmorebrčankin in Rebrčankin; strmorebrski in fužinarski {O} rebrski ednina: im. Stara Fužina, rod. Stare Fužine, daj. Stari Fužini, {O} tož. Staro Fužino, mest. pri Stari Fužini, ednina: im. Strmo Rebro, rod. Strmega Rebra, daj. Strmemu Rebru, tož. Strmo Rebro, mest. pri Strmem or. s Staro Fužino Rebru, or. s Strmim Rebrom Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Stari Dvor -ega -a [stári dvór] m; zemljepisno ime Sundska celinska polica -e -e -e [súntska |kraj v občini Radenci|: prebivalci Starega Dvora; celínska políca] ž; zemljepisno ime kmetija na Starem Dvoru |morsko dno v Južnokitajskem in Javanskem morju|: Kje? na Starem Dvoru Globina morja nad Sundsko celinsko polico redko Od kod? s Starega Dvora preseže 50 metrov; ◎ angl. Sunda Shelf 148 {B} sundskocelinskopoliški Mestna civilizacija kraljev svečenikov Šangov je {O} ednina: im. Sundska celinska polica, rod. trajala do približno leta 1000; |kitajska dinastija|: kot Sundske celinske police, daj. Sundski celinski polici, prilastek, v imenovalniku V času dinastije Šang je na tož. Sundsko celinsko polico, mest. pri Sundski Kitajskem deloval Konfucij; ◎ po pinjinu Shangchao celinski polici, or. s Sundsko celinsko polico {B} Šangov Status: Predlog {O} ednina: im. Šang, rod. Šanga, daj. Šangu, tož. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Šanga, mest. pri Šangu, or. s Šangom; dvojina: im. Šanga, rod. Šangov, daj. Šangoma, tož. Šanga, mest. Sveta Planina -e -e [svéta planína] ž; pri Šangih, or. s Šangoma; zemljepisno množina: im. Šangi, rod. Šangov, daj. Šangom, tož. Šange, mest. pri Šangih, or. ime |kraj v občini Trbovlje|: prebivalci Svete Planine; V s Šangi zgodovinskih dokumentih je cerkev na Sveti Planini Status: Predlog omenjena že leta 1648 Pravopisna kategorija: Imena vladarskih in plemiških rodbin Kje? na Sveti Planini Od kod? s Svete Planine Šang2 -a [šánk, rod. šánga] m; zemljepisno ime Kam? na Sveto Planino {B} Svetoplaninec, Svetoplaninka; Svetoplaninčev, |dirkališče na Kitajskem|: Na Šangu je zletel v pesek že v prvem ovinku; kot prilastek, v imenoval- Svetoplaninkin; svetoplaninski niku Direktor dirkališča Šang je dejal, da je dirka {O} ednina: im. Sveta Planina, rod. Svete Planine, pomembna za lokalno skupnost daj. Sveti Planini, tož. Sveto Planino, mest. pri Sveti Planini, Kje? na Šangu or. s Sveto Planino Status: Predlog Od kod? s Šanga Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? na Šang {O} ednina: im. Šang, rod. Šanga, daj. Šangu, tož. Sveta Trojica v Slovenskih goricah -e -e ~ Šang, mest. pri Šangu, or. s Šangom ~ ~ [svéta trojíca  slovénskih gorícah] ž; zemljepisno Status: Predlog ime Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb |kraj v Sloveniji|: krajani Svete Trojice v Slovenskih goricah; kamnolom v Sveti Trojici v Slovenskih Šavna Peč -e -i [šána péč, rod. šáne pečí, or. s goricah; skrajšano cerkev v Sveti Trojici šáno pečjó] ž; zemljepisno ime Kje? v Sveti Trojici v Slovenskih goricah |kraj v občini Hrastnik|: krajani Šavne Peči; Od kod? iz Svete Trojice v Slovenskih goricah etnološka zbirka v Šavni Peči Kam? v Sveto Trojico v Slovenskih goricah Kje? v Šavni Peči {B} Trojičan, Trojičanka; Trojičanov, Trojičankin; Od kod? iz Šavne Peči trojiški Kam? v Šavno Peč {O} ednina: im. Sveta Trojica v Slovenskih goricah, {B} Šavnopečan in Šavenčan, Šavnopečanka rod. Svete Trojice v Slovenskih goricah, daj. Sveti in Šavenčanka; Šavnopečanov in Šavenčanov, Trojici v Slovenskih goricah, tož. Sveto Trojico Šavnopečankin in Šavenčankin; šavnopeški in v Slovenskih goricah, mest. pri Sveti Trojici v šavenski in šavenški Slovenskih goricah, or. s Sveto Trojico v Slovenskih {O} ednina: im. Šavna Peč, rod. Šavne Peči, daj. Šavni goricah Peči, tož. Šavno Peč, mest. pri Šavni Peči, or. s Šavno Status: Predlog Pečjo Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Šang1 -a [šánk, rod. šánga] m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: Režiser Šang Čengjun je za vaje z Šinkov Turn -ega -a [šínko túrn in šínko túrǝn, igralci potreboval dva meseca; |pripadnik kitajske rod. šínkovega túrna] m; zemljepisno ime dinastije|: prestolnica Šangov v pokrajini Henan; 149 |kraj v občini Vodice|: krajani Šinkovega Turna; Škocjan -a [škôcjan, rod. škocjána] m; zemljepisno Grad v Šinkovem Turnu so požgali med drugo ime svetovno vojno |kraj v občini Divača|: pohod od Divače do Škocjana; Kje? v Šinkovem Turnu muzejska zbirka v Škocjanu Od kod? iz Šinkovega Turna Kje? v Škocjanu Kam? v Šinkov Turn Od kod? iz Škocjana {B} Šinkovoturnčan in Turnčan, Šinkovoturnčanka Kam? v Škocjan in Turnčanka; Šinkovoturnčanov in Turnčanov, {B} Škocjanec, Škocjanka; Škocjančev, Škocjankin; Šinkovoturnčankin in Turnčankin; šinkovournski in škocjanski turnski {O} {O} ednina: im. Škocjan, rod. Škocjana, daj. Škocjanu, ednina: im. Šinkov Turn, rod. Šinkovega Turna, daj. Šinkovemu Turnu, tož. Šinkov Turn, mest. pri tož. Škocjan, mest. pri Škocjanu, or. s Škocjanom Šinkovem Turnu, or. s Šinkovim Turnom Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Škocjanske jame -ih jam [škocjánske jáme] ž Šiška -e [šíška] ž; mn.; zemljepisno ime zemljepisno ime |del Ljubljane|: Šiška je bila nekoč razdeljena na |kraške jame|: vpis Škocjanskih jam v/na Unescov dve vasi, Zgornjo in Spodnjo Šiško; rojstna hiša seznam; V Škocjanskih jamah ponikne reka Reka; Valentina Vodnika v Šiški prim. škocjanski (< Škocjan) Kje? v Šiški Kje? v Škocjanskih jamah Od kod? iz Šiške Od kod? iz Škocjanskih jam Kam? v Šiško {B} Šiškar tudi Šišenc, Šiškarica tudi Šišenka; Kam? v Škocjanske jame Šiškarjev tudi Šišenčev, Šiškaričin tudi Šišenkin; {O} množina: im. Škocjanske jame, rod. Škocjanskih šišenski jam, daj. Škocjanskim jamam, tož. Škocjanske jame, {O} mest. pri Škocjanskih jamah, or. s Škocjanskimi ednina: im. Šiška, rod. Šiške, daj. Šiški, tož. Šiško, jamami mest. pri Šiški, or. s Šiško Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Šitna glava škocjanski -e -e [šítna gláva] -a -o [škocjánski] ž; prid. zemljepisno ime |gora v Julijskih Alpah|: ostenje Šitne glave; škocjanski jamski sistem; škocjanska muzejska neoznačena steza na Šitno glavo; zbirka; v prenesenem pomenu prim. Škocjanski zatok, Škocjanske |stena Šitne glave|: plezanje v Šitni glavi; prim. Nad jame Šitom glava (< Škocjan) {O} moški: ednina: im. škocjanski, rod. Kje? na Šitni glavi škocjanskega, daj. škocjanskemu, tož. škocjanski Od kod? s Šitne glave (živostno škocjanskega), mest. pri škocjanskem, Kam? na Šitno glavo or. s škocjanskim; dvojina: im. škocjanska, rod. {O} ednina: im. Šitna glava, rod. Šitne glave, daj. Šitni škocjanskih, daj. škocjanskima, tož. škocjanska, mest. glavi, tož. Šitno glavo, mest. pri Šitni glavi, or. s Šitno pri škocjanskih, or. s škocjanskima; množina: im. glavo škocjanski, rod. škocjanskih, daj. škocjanskim, tož. Status: Predlog škocjanske, mest. pri škocjanskih, or. s škocjanskimi Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij ženski: ednina: im. škocjanska, rod. škocjanske, daj. škocjanski, tož. škocjansko, mest. pri škocjanski, or. s škocjansko; dvojina: im. škocjanski, rod. škocjanskih, daj. škocjanskima, tož. škocjanski, mest. pri škocjanskih, or. s škocjanskima; množina: im. 150 škocjanske, rod. škocjanskih, daj. škocjanskim, tož. škofjeloške, mest. pri škofjeloških, or. s škofjeloškimi škocjanske, mest. pri škocjanskih, or. s škocjanskimi srednji: ednina: im. škofjeloško, rod. škofjeloškega, srednji: ednina: im. škocjansko, rod. škocjanskega, daj. škofjeloškemu, tož. škofjeloško, mest. pri daj. škocjanskemu, tož. škocjansko, mest. pri škofjeloškem, or. s škofjeloškim; dvojina: im. škocjanskem, or. s škocjanskim; dvojina: im. škofjeloški, rod. škofjeloških, daj. škofjeloškima, tož. škocjanski, rod. škocjanskih, daj. škocjanskima, tož. škofjeloški, mest. pri škofjeloških, or. s škofjeloškima; škocjanski, mest. pri škocjanskih, or. s škocjanski- množina: im. škofjeloška, rod. škofjeloških, daj. ma; množina: im. škocjanska, rod. škocjanskih, daj. škofjeloškim, tož. škofjeloška, mest. pri škofjeloških, škocjanskim, tož. škocjanska, mest. pri škocjanskih, or. or. s škofjeloškimi s škocjanskimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen); Poimenovanja naselbinskih/krajevnih imen) bolezni, iger, jedi Škofja Loka -e -e [škófja lóka] ž; zemljepisno ime Škofjeloški grad -ega -u tudi -ega -a [škófjelóški |kraj v Sloveniji|: občinski praznik Škofje Loke; grad grát, rod. škófjelóškega gradú tudi škófjelóškega v Škofji Loki gráda] m; zemljepisno ime |grad v Škofji Loki|: vhod v Škofjeloški grad; muzej Kje? v Škofji Loki na/v Škofjeloškem gradu; prim. Loški grad Od kod? iz Škofje Loke {O} ednina: im. Škofjeloški grad, rod. Škofjeloškega Kam? v Škofjo Loko gradu tudi Škofjeloškega grada, daj. Škofjeloškemu {B} Škofjeločan, Škofjeločanka; Škofjeločanov, gradu, tož. Škofjeloški grad, mest. pri Škofjeloškem Škofjeločankin; škofjeloški gradu, or. s Škofjeloškim gradom {O} ednina: im. Škofja Loka, rod. Škofje Loke, daj. Škofji Loki, Status: Predlog tož. Škofjo Loko, mest. pri Škofji Loki, Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb or. s Škofjo Loko Status: Predlog Škofjeloški pasijon -ega -a [škofjelóški pasijón] Pravopisna kategorija: Imena krajev m; stvarno ime |prvo dramsko besedilo v slovenščini|: uprizoritev škofjeloški -a -o [škofjelóški] prid. Škofjeloškega pasijona; Rokopis Škofjeloškega Na škofjeloškem grbu je upodobljena zamorčeva pasijona hranijo v knjižnici kapucinskega glava; škofjeloško srednjeveško mestno središče samostana v Škofji Loki; |pasijonska igra|: ogled škofjeloški kruhek |jed|: peka škofjeloških kruhkov; Škofjeloškega pasijona; izvedba Škofjeloškega prim. Škofjeloški grad, Škofjeloški pasijon, pasijona po izvirnem dramskem besedilu; podelitev Škofjeloško hribovje certifikata Škofjeloškemu pasijonu ob vpisu v/na Unescov seznam; ◎ lat. Processio locopolitana; prim. (< Škofja Loka) {O} moški: škofjeloški ednina: im. škofjeloški, rod. škofjeloškega, daj. škofjeloškemu, tož. škofjeloški (< Škofja Loka) (živostno škofjeloškega), mest. pri škofjeloškem, {O} ednina: im. Škofjeloški pasijon, rod. or. s škofjeloškim; dvojina: im. škofjeloška, rod. Škofjeloškega pasijona, daj. Škofjeloškemu pasijonu, škofjeloških, daj. škofjeloškima, tož. škofjeloška, mest. tož. Škofjeloški pasijon, mest. pri Škofjeloškem pri škofjeloških, or. s škofjeloškima; množina: im. pasijonu, or. s Škofjeloškim pasijonom škofjeloški, rod. škofjeloških, daj. škofjeloškim, tož. Status: Predlog škofjeloške, mest. pri škofjeloških, or. s škofjeloškimi Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena ženski: ednina: im. škofjeloška, rod. škofjeloške, daj. škofjeloški, tož. škofjeloško, mest. pri škofjeloški, Šmarješke Toplice -ih -ic [šmarjéške toplíce] ž or. s škofjeloško; dvojina: im. škofjeloški, rod. škofjeloških, daj. škofjeloškima, tož. škofjeloški, mest. mn.; zemljepisno ime pri škofjeloških, or. s škofjeloškima; |kraj v Sloveniji|: prebivalci Šmarjeških Toplic; izvir množina: im. škofjeloške, rod. škofjeloških, daj. škofjeloškim, tož. termalne vode v Šmarjeških Toplicah 151 Kje? v Šmarjeških Toplicah Status: Predlog Od kod? iz Šmarjeških Toplic Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Italijanščina Kam? v Šmarješke Toplice {B} Šmarješkotopličan in Topličan, Šmarješkotopličanka in Topličanka; Tabucchijev -a -o [tabúkije, ž. tabúkijeva, s. Šmarješkotopličanov in Topličanov, tabúkijevo] prid. Šmarješkotopličankin in Topličankin; Slovenskim bralcem je znan Tabucchijev kratki šmarješkotopliški in topliški roman »Navaja Pereira« {O} množina: im. Šmarješke Toplice, rod. Šmarjeških (< Tabucchi) Toplic, daj. Šmarješkim Toplicam, tož. Šmarješke {O} moški: Toplice, ednina: im. Tabucchijev, rod. mest. pri Šmarjeških Toplicah, or. s Tabucchijevega, daj. Tabucchijevemu, tož. Šmarješkimi Toplicami Tabucchijev (živostno Tabucchijevega), mest. Status: Predlog pri Tabucchijevem, or. s Tabucchijevim; Pravopisna kategorija: Imena krajev dvojina: im. Tabucchijeva, rod. Tabucchijevih, daj. Tabucchijevima, tož. Tabucchijeva, mest. pri Štangarske Poljane -ih -an [štángarske poljáne] Tabucchijevih, or. s Tabucchijevima; množina: im. Tabucchijevi, rod. Tabucchijevih, daj. Tabucchijevim, ž mn.; zemljepisno ime tož. Tabucchijeve, mest. pri Tabucchijevih, or. s |kraj v občini Šmartno pri Litiji|: krajani Štangarskih Poljan; Maja bodo v Štangarskih Poljanah kmečke Tabucchijevimi ženski: ednina: im. Tabucchijeva, rod. Tabucchijeve, igre daj. Tabucchijevi, tož. Tabucchijevo, mest. pri Kje? v Štangarskih Poljanah Tabucchijevi, or. s Tabucchijevo; dvojina: Od kod? iz Štangarskih Poljan im. Tabucchijevi, rod. Tabucchijevih, daj. Tabucchijevima, tož. Tabucchijevi, mest. pri Kam? v Štangarske Poljane {B} Štangarskopoljanec Tabucchijevih, or. s Tabucchijevima; in Poljanec in Štangarec, množina: im. Štangarskopoljanka Tabucchijeve, rod. Tabucchijevih, daj. Tabucchijevim, in Poljanka in Štangarka; Štangarskopoljančev tož. Tabucchijeve, mest. pri Tabucchijevih, or. s in Poljančev in Štangarčev, Štangarskopoljankin in Poljankin in Štangarkin; Tabucchijevimi štangarskopoljanski srednji: in poljanski ednina: im. Tabucchijevo, rod. {O} Tabucchijevega, daj. Tabucchijevemu, tož. množina: im. Štangarske Poljane, rod. Štangarskih Poljan, Tabucchijevo, mest. pri Tabucchijevem, or. daj. Štangarskim Poljanam, tož. Štangarske Poljane, s Tabucchijevim; mest. pri Štangarskih Poljanah, dvojina: im. Tabucchijevi, rod. Tabucchijevih, daj. Tabucchijevima, tož. or. s Štangarskimi Poljanami Tabucchijevi, mest. pri Tabucchijevih, or. s Status: Predlog Tabucchijevima; množina: im. Tabucchijeva, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev Tabucchijevih, daj. Tabucchijevim, tož. Tabucchijeva, mest. pri Tabucchijevih, or. s Tabucchijevimi Tabucchi -ja [tabúki, rod. tabúkija, or. s tabúkijem] Status: Predlog m; ime bitja, osebno ime Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz |priimek|; |italijanski pisatelj in akademik|: priimkov) Tabucchija poznamo po zbirki kratkih zgodb »Poslednje povabilo« Tognazzi -ja [tonjáci, rod. tonjácija, or. s {B} Tabucchijev tonjácijem] m; ime bitja, osebno ime {O} ednina: im. Tabucchi, rod. Tabucchija, daj. |priimek|; |italijanski igralec, režiser in scenarist|: Tabucchiju, tož. Tabucchija, mest. pri Tabucchiju, dela italijanskega igralca Tognazzija; Ogledal sem or. s Tabucchijem; dvojina: im. Tabucchija, rod. si francosko-italijanski film z Ugom Tognazzijem v Tabucchijev, daj. Tabucchijema, tož. Tabucchija, mest. glavni vlogi pri Tabucchijih, or. s Tabucchijema; množina: im. Tabucchiji, {B} Tognazzijev rod. Tabucchijev, daj. Tabucchijem, tož. {O} ednina: im. Tognazzi, rod. Tognazzija, daj. Tabucchije, mest. pri Tabucchijih, or. s Tabucchiji Tognazziju, tož. Tognazzija, mest. pri Tognazziju, 152 or. s Tognazzijem; dvojina: im. Tognazzija, rod. Kje? v Tolminu Tognazzijev, daj. Tognazzijema, tož. Tognazzija, mest. pri Tognazzijih, Od kod? iz Tolmina or. s Tognazzijema; množina: im. Tognazziji, rod. Tognazzijev, daj. Tognazzijem, tož. Kam? v Tolmin {B} Tolminec, Tolminka; Tolminčev, Tolminkin; Tognazzije, mest. pri Tognazzijih, or. s Tognazziji tolminski Status: Predlog {O} Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); ednina: im. Tolmin, rod. Tolmina, daj. Tolminu, Italijanščina tož. Tolmin, mest. pri Tolminu, or. s Tolminom Status: Predlog Tognazzijev -a -o [tonjácije, ž. tonjácijeva, Pravopisna kategorija: Imena krajev s. tonjácijevo] prid. uspeh Tognazzijevega filma tolminski -a -o [tolmínski] prid. (< Tognazzi) tolminski sir {O} moški: tolminski kmečki upor, punt |zgodovinski dogodek|: ednina: im. Tognazzijev, rod. Tognazzijevega, Med večje upore na Slovenskem štejemo tudi daj. Tognazzijevemu, tož. Tognazzijev (živostno Tognazzijevega), tolminski kmečki upor / tolminski punt; mest. prim. pri Tognazzijevem, or. s Tognazzijevim; Tolminski kuk dvojina: im. Tognazzijeva, rod. Tognazzijevih, (< Tolmin) daj. Tognazzijevima, tož. Tognazzijeva, mest. pri {O} moški: ednina: im. tolminski, rod. tolminskega, Tognazzijevih, or. s Tognazzijevima; množina: im. daj. tolminskemu, tož. tolminski (živostno Tognazzijevi, rod. Tognazzijevih, daj. Tognazzijevim, tolminskega), mest. pri tolminskem, or. s tolminskim; tož. Tognazzijeve, mest. pri Tognazzijevih, or. s dvojina: im. tolminska, rod. tolminskih, daj. Tognazzijevimi tolminskima, tož. tolminska, mest. pri tolminskih, or. s ženski: ednina: im. Tognazzijeva, rod. Tognazzijeve, tolminskima; množina: im. tolminski, rod. tolminskih, daj. Tognazzijevi, tož. Tognazzijevo, mest. pri daj. tolminskim, tož. tolminske, mest. pri tolminskih, Tognazzijevi, or. s Tognazzijevo; dvojina: or. s tolminskimi im. Tognazzijevi, rod. Tognazzijevih, daj. ženski: ednina: im. tolminska, rod. tolminske, daj. Tognazzijevima, tož. Tognazzijevi, mest. pri tolminski, tož. tolminsko, mest. pri tolminski, or. s Tognazzijevih, or. s Tognazzijevima; množina: im. tolminsko; dvojina: im. tolminski, rod. tolminskih, daj. Tognazzijeve, rod. Tognazzijevih, daj. Tognazzijevim, tolminskima, tož. tolminski, mest. pri tolminskih, or. s tož. Tognazzijeve, mest. pri Tognazzijevih, or. s tolminskima; množina: im. tolminske, rod. tolminskih, Tognazzijevimi daj. tolminskim, tož. tolminske, mest. pri tolminskih, srednji: ednina: im. Tognazzijevo, rod. or. s tolminskimi Tognazzijevega, daj. Tognazzijevemu, tož. srednji: ednina: im. tolminsko, rod. tolminskega, daj. Tognazzijevo, mest. pri Tognazzijevem, or. tolminskemu, tož. tolminsko, mest. pri tolminskem, or. s Tognazzijevim; dvojina: im. Tognazzijevi, s tolminskim; dvojina: im. tolminski, rod. tolminskih, rod. Tognazzijevih, daj. Tognazzijevima, tož. daj. tolminskima, tož. tolminski, mest. pri tolminskih, Tognazzijevi, mest. pri Tognazzijevih, or. s or. s tolminskima; množina: im. tolminska, rod. Tognazzijevima; množina: im. Tognazzijeva, rod. tolminskih, daj. tolminskim, tož. tolminska, mest. pri Tognazzijevih, daj. Tognazzijevim, tož. Tognazzijeva, tolminskih, or. s tolminskimi mest. pri Tognazzijevih, or. s Tognazzijevimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz naselbinskih/krajevnih imen); Poimenovanja priimkov) zgodovinskih dogodkov Tolmin -a [tolmín] m; zemljepisno ime Torricelli -ja [toričéli, rod. toričélija, or. s |kraj v Sloveniji|: sotočje Soče in Tolminke v toričélijem] m; ime bitja, osebno ime Tolminu; Po Tolminu se pokrajina imenuje |priimek|; |italijanski naravoslovec|: Vincenzo Tolminsko; kot prilastek, navadno v imenovalniku Viviani je po navodilih Evangeliste/Evangelista slikarska upodobitev mesta Tolmin Torricellija opravil poskus z živim srebrom; Galileo 153 Galilei je umrl 8. januarja 1642, obdan z učencema rod. Torricellijevih, daj. Torricellijevim, tož. Vivianijem in Toricellijem Torricellijeva, mest. pri Torricellijevih, or. s {B} Torricellijev Torricellijevimi {O} ednina: im. Torricelli, rod. Torricellija, daj. Status: Predlog Torricelliju, tož. Torricellija, mest. pri Torricelliju, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz imen or. s Torricellijem; dvojina: im. Torricellija, rod. zgodovinskih osebnosti); Svojilni pridevniki (iz Torricellijev, daj. Torricellijema, tož. Torricellija, priimkov); Izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali mest. pri Torricellijih, or. s Torricellijema; množina: -in v stalnih besednih zvezah im. Torricelliji, rod. Torricellijev, daj. Torricellijem, tož. Torricellije, mest. pri Torricellijih, or. s Torricelliji Toško Čelo -ega -a [tóško čêlo] s; zemljepisno ime Status: Predlog |kraj v občini Ljubljana|: prebivalci Toškega Čela; Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); Lovci so na Toškem Čelu postavili kočo Italijanščina Kje? na Toškem Čelu Torricellijev -a -o [toričélije, Od kod? s Toškega Čela ž. toričélijeva, s. toričélijevo] Kam? na Toško Čelo prid. {B} Toškočelčan, Toškočelčanka; Toškočelčanov, Viviani je bil Torricellijev sodelavec Toškočelčankin; toškočelski Torricellijeva trobenta |geometrijsko telo|: {O} Torricellijevo trobento imenujemo tudi Gabrielov ednina: im. Toško Čelo, rod. Toškega Čela, daj. Toškemu Čelu, rog; tož. Toško Čelo, mest. pri Toškem Torricellijev barometer |merilna priprava|: Galileieva/Galilejeva odkritja so pripomogla k Čelu, or. s Toškim Čelom nastanku Torricellijevega barometra; Torricellijeva Status: Predlog enačba |matematična enačba|: Za preračun količin Pravopisna kategorija: Imena krajev izpuščene vode uporabljamo Torricellijevo enačbo (< Torricelli) Transsibirska železnica -e -e [trans̄ibírska {O} moški: ednina: im. Torricellijev, rod. želéznica] ž; zemljepisno ime Torricellijevega, daj. Torricellijevemu, tož. |železnica med Rusijo in Ruskim Daljnim vzhodom|: Torricellijev (živostno Torricellijevega), mest. Gradnja Transsibirske železnice se je začela leta pri Torricellijevem, or. s Torricellijevim; 1891 pod vladavino Aleksandra III.; potovanje dvojina: im. Torricellijeva, rod. Torricellijevih, po Transsibirski železnici; v prenesenem pomenu daj. Torricellijevima, tož. Torricellijeva, mest. pri |vlak, ki vozi po Transsibirski železnici|: navadno Torricellijevih, or. s Torricellijevima; množina: im. z malo začetnico transsibirska železnica vožnja s Torricellijevi, rod. Torricellijevih, daj. Torricellijevim, transsibirsko železnico tož. Torricellijeve, mest. pri Torricellijevih, or. s {O} ednina: im. Transsibirska železnica, rod. Torricellijevimi Transsibirske železnice, daj. Transsibirski železnici, ženski: ednina: im. Torricellijeva, rod. Torricellijeve, tož. Transsibirsko železnico, mest. pri Transsibirski daj. Torricellijevi, tož. Torricellijevo, mest. pri železnici, or. s Transsibirsko železnico Torricellijevi, or. s Torricellijevo; dvojina: Status: Predlog im. Torricellijevi, rod. Torricellijevih, daj. Torricellijevima, Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb tož. Torricellijevi, mest. pri Torricellijevih, or. s Torricellijevima; množina: im. Torricellijeve, rod. Torricellijevih, daj. trapanijski -a -o [trápanijski] prid. Torricellijevim, tož. Torricellijeve, mest. pri novi trapanijski župan Torricellijevih, or. s Torricellijevimi (< Trapani) srednji: ednina: im. Torricellijevo, rod. {O} moški: ednina: im. trapanijski, rod. Torricellijevega, daj. Torricellijevemu, tož. trapanijskega, daj. trapanijskemu, tož. trapanijski Torricellijevo, mest. pri Torricellijevem, or. (živostno trapanijskega), mest. pri trapanijskem, s Torricellijevim; dvojina: im. Torricellijevi, or. s trapanijskim; dvojina: im. trapanijska, rod. rod. Torricellijevih, daj. Torricellijevima, tož. trapanijskih, daj. trapanijskima, tož. trapanijska, mest. Torricellijevi, mest. pri Torricellijevih, or. s pri trapanijskih, or. s trapanijskima; množina: im. Torricellijevima; množina: im. Torricellijeva, 154 trapanijski, rod. trapanijskih, daj. trapanijskim, tož. Trnovim trapanijske, mest. pri trapanijskih, or. s trapanijskimi Status: Predlog ženski: ednina: im. trapanijska, rod. trapanijske, daj. Pravopisna kategorija: Imena krajev trapanijski, tož. trapanijsko, mest. pri trapanijski, or. s trapanijsko; dvojina: im. trapanijski, rod. trapanijskih, daj. trapanijskima, tož. trapanijski, mest. Trnovo2 -ega [tərnôvo] s; zemljepisno ime pri trapanijskih, or. s trapanijskima; množina: im. |del Ljubljane|: ogled Plečnikove hiše v Trnovem trapanijske, rod. trapanijskih, daj. trapanijskim, tož. Kje? v Trnovem trapanijske, mest. pri trapanijskih, or. s trapanijskimi srednji: Od kod? iz Trnovega ednina: im. trapanijsko, rod. trapanijskega, daj. trapanijskemu, tož. trapanijsko, mest. pri Kam? v Trnovo trapanijskem, or. s trapanijskim; {B} Trnovčan, Trnovčanka; Trnovčanov, dvojina: im. trapanijski, rod. trapanijskih, daj. trapanijskima, tož. Trnovčankin; trnovski trapanijski, mest. pri trapanijskih, or. s trapanijskima; {O} ednina: im. Trnovo, rod. Trnovega, daj. množina: im. trapanijska, rod. trapanijskih, daj. Trnovemu, tož. Trnovo, mest. pri Trnovem, or. s trapanijskim, tož. trapanijska, mest. pri trapanijskih, or. Trnovim s trapanijskimi Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih naselbinskih/krajevnih imen) trnovski -a -o [tərnôski] prid. |nanašajoč se na kraj Trnovo v občini Nova Gorica|: Trdina -e tudi Trdina -a [tərdína] m; ime bitja, osebno trnovske domačije; |nanašajoč se na mestni del ime Ljubljane Trnovo|: Prešeren se je v Julijo zaljubil v |priimek|; |slovenski pisatelj|: povesti Janeza Trdina/ trnovski cerkvi; prim. Trnovski gozd Trdine (< Trnovo1, Trnovo2) {B} Trdinov {O} moški: ednina: im. trnovski, rod. trnovskega, daj. {O} ednina: im. Trdina, rod. Trdine tudi Trdina, daj. trnovskemu, tož. trnovski (živostno trnovskega), mest. Trdini tudi Trdinu, tož. Trdino tudi Trdina, mest. pri pri trnovskem, or. s trnovskim; dvojina: im. trnovska, Trdini tudi pri Trdinu, or. s Trdino tudi s Trdinom; rod. trnovskih, daj. trnovskima, tož. trnovska, mest. pri dvojina: im. Trdini tudi Trdina, rod. Trdin tudi Trdinov, trnovskih, or. s trnovskima; množina: im. trnovski, daj. Trdinama tudi Trdinoma, tož. Trdini tudi Trdina, rod. trnovskih, daj. trnovskim, tož. trnovske, mest. pri mest. pri Trdinah tudi pri Trdinih, or. s Trdinama tudi s trnovskih, or. s trnovskimi Trdinoma; množina: im. Trdine tudi Trdini, rod. Trdin ženski: ednina: im. trnovska, rod. trnovske, daj. tudi Trdinov, daj. Trdinam tudi Trdinom, tož. Trdine, trnovski, tož. trnovsko, mest. pri trnovski, or. s mest. pri Trdinah tudi pri Trdinih, or. s Trdinami tudi s trnovsko; dvojina: im. trnovski, rod. trnovskih, daj. Trdini trnovskima, tož. trnovski, mest. pri trnovskih, or. s Status: Predlog trnovskima; množina: im. trnovske, rod. trnovskih, Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki) daj. trnovskim, tož. trnovske, mest. pri trnovskih, or. s trnovskimi srednji: Trnovo ednina: im. trnovsko, rod. trnovskega, daj. 1 -ega [tərnôvo] s; zemljepisno ime trnovskemu, tož. trnovsko, mest. pri trnovskem, or. |kraj v občini Nova Gorica|: Prvi so si koče v s trnovskim; dvojina: im. trnovski, rod. trnovskih, Trnovem postavili vipavski kmetje daj. trnovskima, tož. trnovski, mest. pri trnovskih, or. Kje? v Trnovem tudi na Trnovem s trnovskima; množina: im. trnovska, rod. trnovskih, Od kod? iz Trnovega tudi s Trnovega daj. trnovskim, tož. trnovska, mest. pri trnovskih, or. s trnovskimi Kam? v Trnovo tudi na Trnovo {B} Trnovec, Trnovka; Trnovčev, Trnovkin; Status: Predlog trnovski Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih {O} nenaselbinskih/nekrajevnih imen) ednina: im. Trnovo, rod. Trnovega, daj. Trnovemu, tož. Trnovo, mest. pri Trnovem, or. s 155 Trnovski gozd -ega -a [tərnôski gòst, rod. Tunjiškomlačanka in Mlačanka in Tunjičanka; tərnôskega gôzda in tərnôski góst, rod. tərnôskega Tunjiškomlačanov in Mlačanov in Tunjičanov, gózda] m; zemljepisno ime Tunjiškomlačankin in Mlačankin in Tunjičankin; |kraška planota na severozahodu Krasa|: Nad tunjiškomlaški in mlaški Vipavsko dolino se dviga planota Trnovskega gozda; {O} ednina: im. Tunjiška Mlaka, rod. Tunjiške Mlake, Na Trnovskem gozdu se mešajo vplivi mediteranske daj. Tunjiški Mlaki, tož. Tunjiško Mlako, mest. pri in alpske klime; rjavi medved v Trnovskem gozdu; Tunjiški Mlaki, or. s Tunjiško Mlako prim. trnovski Status: Predlog (< Trnovo1) Pravopisna kategorija: Imena krajev {O} ednina: im. Trnovski gozd, rod. Trnovskega gozda, daj. Trnovskemu gozdu, tož. Trnovski gozd, Turjačan1 -a [turjáčan] m; ime bitja, osebno ime mest. pri Trnovskem gozdu, or. s Trnovskim gozdom |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: Knjižnica Status: Predlog Turjačana Volka Engelberta je bila ena najbogatejših Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena v Evropi; v množini Turjačani |kranjska plemiška rodbina|: V grbu Turjačanov je podoba orjaškega Trojiško jezero -ega -a [trojíško jézero] tura; Trubarjeva družina je bila v dobrih odnosih s s; Turjačani; ◎ zemljepisno ime nem. Auersperg; prim. Auersperg |jezero pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah|: V (< Turjak2) Trojiško jezero se steka potok Velka; ribolov na {B} Turjačan, Turjačanka; Turjačanov, Turjačankin; Trojiškem jezeru turjaški {B} trojiškojezerski {O} ednina: im. Turjačan, rod. Turjačana, daj. {O} Turjačanu, tož. Turjačana, mest. pri Turjačanu, or. s ednina: im. Trojiško jezero, rod. Trojiškega jezera, Turjačanom; daj. Trojiškemu jezeru, tož. Trojiško jezero, dvojina: im. Turjačana, rod. Turjačanov, daj. Turjačanoma, tož. Turjačana, mest. pri Turjačanih, mest. pri Trojiškem jezeru, or. s Trojiškim jezerom or. s Turjačanoma; množina: im. Turjačani, rod. Status: Predlog Turjačanov, daj. Turjačanom, tož. Turjačane, mest. pri Pravopisna kategorija: Imena voda Turjačanih, or. s Turjačani Status: Predlog Tržiška bistrica -e -e [təržíška bístrica] ž; Pravopisna kategorija: Imena vladarskih in zemljepisno ime plemiških rodbin |reka v severozahodni Sloveniji|: kopanje v Tržiški bistrici; mlin na Tržiški bistrici; prim. Tržiška Turjačan2 Bistrica -a [turjáčan] m; ime bitja, prebivalsko ime V povojnih letih so Turjačani zgradili zadružni dom {B} bistriški in tržiškobistriški {O} (< Turjak1) ednina: im. Tržiška bistrica, rod. Tržiške bistrice, daj. Tržiški bistrici, tož. Tržiško bistrico, mest. pri {B} Turjačanov Tržiški bistrici, {O} or. s Tržiško bistrico ednina: im. Turjačan, rod. Turjačana, daj. Turjačanu, tož. Turjačana, mest. pri Turjačanu, or. s Status: Predlog Turjačanom; dvojina: im. Turjačana, rod. Turjačanov, Pravopisna kategorija: Imena voda daj. Turjačanoma, tož. Turjačana, mest. pri Turjačanih, or. s Turjačanoma; množina: im. Turjačani, rod. Tunjiška Mlaka -e -e [túnjiška mláka] ž; Turjačanov, daj. Turjačanom, tož. Turjačane, mest. pri zemljepisno ime Turjačanih, or. s Turjačani |kraj v občini Kamnik|: krajani Tunjiške Mlake; Status: Predlog Doma je s/iz Tunjiške Mlake Pravopisna kategorija: Prebivalska imena (iz imen Kje? na Tunjiški Mlaki in v Tunjiški Mlaki krajev) Od kod? s Tunjiške Mlake in iz Tunjiške Mlake Kam? na Tunjiško Mlako in v Tunjiško Mlako Turjak1 -a [turják] m; zemljepisno ime {B} Tunjiškomlačan in Mlačan in Tunjičan, |kraj v občini Velike Lašče|: Kočevski med 156 pridobivajo na območju od Turjaka do Kolpe; {O} ednina: im. Udin boršt, rod. Udin boršta, daj. Udin Terensko delo smo opravili v gozdu na Turjaku borštu, tož. Udin boršt, mest. pri Udin borštu, or. z Kje? na Turjaku tudi v Turjaku Udin borštom Od kod? s Turjaka tudi iz Turjaka Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Kam? na Turjak tudi v Turjak {B} Turjačan, Turjačanka; Turjačanov, Turjačankin; turjaški Unija -e [uníja] ž; stvarno ime {O} ednina: im. Turjak, rod. Turjaka, daj. Turjaku, tož. |skrajšano ime za Evropsko unijo|; |zveza držav|: Turjak, odločitev vrha Unije; slovensko predsedovanje mest. pri Turjaku, or. s Turjakom Status: Predlog Uniji; prim. Evropska unija {O} ednina: im. Unija, rod. Unije, daj. Uniji, tož. Unijo, Pravopisna kategorija: Imena krajev mest. pri Uniji, or. z Unijo Status: Predlog Turjak2 -a [turják] m; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena |grad v občini Velike Lašče|: vitezi s Turjaka; Na Turjaku vsako leto prirejajo viteške igre; kot prilastek, navadno v imenovalniku Na/v gradu Turjak je nekaj Večje Brdo -ega -a [véčje brdo] s; zemljepisno ime časa bival Jurij Dalmatin; prim. Auersperški, |kraj v občini Dobje|: krajani Večjega Brda; kmetije Turjaški v Večjem Brdu {O} ednina: im. Turjak, rod. Turjaka, daj. Turjaku, tož. Kje? v Večjem Brdu Turjak, mest. pri Turjaku, or. s Turjakom Od kod? iz Večjega Brda Status: Predlog Kam? v Večje Brdo Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb {B} Večjebrdčan, Večjebrdčanka; Večjebrdčanov, Večjebrdčankin; večjebrdski Uccello -a [učélo] m; ime bitja, osebno ime {O} ednina: im. Večje Brdo, rod. Večjega Brda, daj. |priimek|; |vzdevek italijanskega slikarja s pravim Večjemu Brdu, tož. Večje Brdo, mest. pri Večjem imenom Paolo di Dono|: Leta 1456 je nastala slika Brdu, or. z Večjim Brdom »Bitka pri San Romanu« Paola Uccella Status: Predlog {B} Uccellov Pravopisna kategorija: Imena krajev {O} ednina: im. Uccello, rod. Uccella, daj. Uccellu, tož. Uccella, mest. pri Uccellu, or. z Uccellom; dvojina: Velika Dolina -e -e [vélika dolína] ž; zemljepisno im. Uccella, rod. Uccellov, daj. Uccelloma, tož. ime Uccella, mest. pri Uccellih, or. z Uccelloma; množina: |kraj v občini Brežice|: krajani Velike Doline; im. Uccelli, rod. Uccellov, daj. Uccellom, tož. Uccelle, vinogradniki na Veliki Dolini mest. pri Uccellih, or. z Uccelli Kje? na Veliki Dolini tudi v Veliki Dolini Status: Predlog Pravopisna kategorija: Psevdonimi (vzdevki ter Od kod? z Velike Doline tudi iz Velike Doline skrivna in umetniška imena); Italijanščina Kam? na Veliko Dolino tudi v Veliko Dolino {B} Velikodolinčan in Dolinčan, Velikodolinčanka Udin boršt ~ -a [údin bòršt, in Dolinčanka; Velikodolinčanov in Dolinčanov, rod. údin bôršta] m; Velikodolinčankin in Dolinčankin; velikodolinski in zemljepisno ime dolinski |zavarovani park na Gorenjskem|: geološka zgradba {O} Udin boršta; V Udin borštu so se med letoma 1800 ednina: im. Velika Dolina, rod. Velike Doline, in 1860 skrivali rokovnjači; daj. Veliki Dolini, tož. Veliko Dolino, mest. pri Veliki kot prilastek, v imenovalniku Dolini, Razglasitev parka Udin boršt za naravni spomenik or. z Veliko Dolino Status: Predlog Kje? v Udin borštu Pravopisna kategorija: Imena krajev Od kod? iz Udin boršta Kam? v Udin boršt 157 Velika Planina -e -e [vélika planína] ž; zemljepisno zemljepisno ime ime |kraj v občini Ribnica|: krajani Velikih Poljan; |kraj v občini Kamnik|: krajani Velike Planine; prim. kmečke igre na Velikih Poljanah Velika planina Kje? na Velikih Poljanah Kje? na Veliki Planini Od kod? z Velikih Poljan Od kod? z Velike Planine Kam? na Velike Poljane Kam? na Veliko Planino {B} Velikopoljanec in Poljanec, Velikopoljanka {B} Velikoplaninec, Velikoplaninka; in Poljanka; Velikopoljančev in Poljančev, Velikoplaninčev, Velikoplaninkin; velikoplaninski Velikopoljankin in Poljankin; velikopoljanski in {O} ednina: im. Velika Planina, rod. Velike Planine, poljanski daj. Veliki Planini, tož. Veliko Planino, mest. pri {O} množina: im. Velike Poljane, rod. Velikih Poljan, Veliki Planini, or. z Veliko Planino daj. Velikim Poljanam, tož. Velike Poljane, mest. pri Status: Predlog Velikih Poljanah, or. z Velikimi Poljanami Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Velika Plešivica -e -e [vélika plešívica] ž; Veliki Bilmski erg -ega -ega -a [véliki bílmski zemljepisno ime |vzpetina v Beli krajini|: Na pobočjih Velike êrk, rod. vélikega bílmskega êrga in véliki bíləmski Plešivice se ukvarjajo z vinogradništvom; pohod na êrk, rod. vélikega bíləmskega êrga] m; zemljepisno ime Veliko Plešivico |območje peščenih sipin v Sahari|: Območje Velikega Bilmskega erga obsega približno 455.000 Kje? na Veliki Plešivici kvadratnih kilometrov; sipine v Velikem Bilmskem Od kod? z Velike Plešivice ergu; ◎ fr. Grand Erg de Bilma Kam? na Veliko Plešivico Kje? v Velikem Bilmskem ergu {O} ednina: im. Velika Plešivica, rod. Velike Plešivice, daj. Veliki Plešivici, tož. Veliko Plešivico, Od kod? iz Velikega Bilmskega erga mest. pri Veliki Plešivici, or. z Veliko Plešivico Kam? v Veliki Bilmski erg {O} ednina: im. Veliki Bilmski erg, rod. Velikega Status: Predlog Bilmskega erga, daj. Velikemu Bilmskemu ergu, Pravopisna kategorija: Imena vzpetin in gorovij tož. Veliki Bilmski erg, mest. pri Velikem Bilmskem ergu, or. z Velikim Bilmskim ergom Velika Sela -ih Sel [vélika sêla, rod. vélikih sêl] s Status: Predlog mn.; zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena |kraj v občini Črnomelj|: krajani Velikih Sel; Odraščala je pri starih starših v Velikih Selih Veliki Kamen -ega -mna [véliki kámən, rod. Kje? v Velikih Selih vélikega kámna] m; zemljepisno ime Od kod? iz Velikih Sel |kraj v občini Krško|: krajani Velikega Kamna; Kam? v Velika Sela Na Velikem Kamnu so arheologi odkrili ostanke {B} Velikoselčan in Selčan, Velikoselčanka prazgodovinske poselitve in Selčanka; Velikoselčanov in Selčanov, Kje? na Velikem Kamnu tudi v Velikem Kamnu Velikoselčankin in Selčankin; velikoselski in selski Od kod? z Velikega Kamna tudi iz Velikega Kamna {O} množina: im. Velika Sela, rod. Velikih Sel, daj. Velikim Selom, tož. Velika Sela, mest. pri Velikih Kam? na Veliki Kamen tudi v Veliki Kamen {B} Velikokamenčan in Kamenčan, Selih, or. z Velikimi Seli Velikokamenčanka in Kamenčanka; Status: Predlog Velikokamenčanov in Kamenčanov, Pravopisna kategorija: Imena krajev Velikokamenčankin in Kamenčankin; velikokamenski in kamenski Velike Poljane -ih -an [vélike poljáne] ž mn.; {O} ednina: im. Veliki Kamen, rod. Velikega Kamna, daj. Velikemu Kamnu, tož. Veliki Kamen, mest. pri 158 Velikem Kamnu, or. z Velikim Kamnom velikoplaninski -a -o [vélikoplanínski] prid. Status: Predlog velikoplaninski bajtar; velikoplaninski stanovi Pravopisna kategorija: Imena krajev (< Velika Planina, Velika planina) {O} moški: ednina: im. velikoplaninski, rod. Veliki koralni greben -ega -ega -a [véliki velikoplaninskega, daj. velikoplaninskemu, tož. korálni grebén] m; zemljepisno ime velikoplaninski (živostno velikoplaninskega), |koralni grebeni ob avstralski obali|: ekosistem mest. pri velikoplaninskem, or. z velikoplaninskim; Velikega koralnega grebena; korale na Velikem dvojina: im. velikoplaninska, rod. velikoplaninskih, koralnem grebenu; ◎ daj. velikoplaninskima, tož. velikoplaninska, mest. angl. Great Barrier Reef pri velikoplaninskih, {O} or. z velikoplaninskima; ednina: im. Veliki koralni greben, rod. Velikega koralnega grebena, množina: im. velikoplaninski, rod. velikoplaninskih, daj. Velikemu koralnemu grebenu, daj. velikoplaninskim, tož. velikoplaninske, mest. pri tož. Veliki koralni greben, mest. pri Velikem velikoplaninskih, koralnem grebenu, or. z velikoplaninskimi or. z Velikim koralnim grebenom ženski: ednina: im. velikoplaninska, rod. Status: Predlog velikoplaninske, daj. velikoplaninski, tož. Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena velikoplaninsko, mest. pri velikoplaninski, or. z velikoplaninsko; dvojina: im. velikoplaninski, Veliki Otok -ega -a [véliki ôtok, rod. vélikega rod. velikoplaninskih, daj. velikoplaninskima, tož. otóka] velikoplaninski, m; zemljepisno ime mest. pri velikoplaninskih, or. z |kraj v občini Postojna|: krajani Velikega Otoka; velikoplaninskima; množina: im. velikoplaninske, rod. velikoplaninskih, daj. velikoplaninskim, tož. poslovno-obrtna cona v Velikem Otoku velikoplaninske, mest. pri velikoplaninskih, or. z Kje? v Velikem Otoku velikoplaninskimi Od kod? iz Velikega Otoka srednji: ednina: im. velikoplaninsko, rod. Kam? v Veliki Otok velikoplaninskega, daj. velikoplaninskemu, tož. {B} Velikootočan in Otočan, Velikootočanka velikoplaninsko, mest. pri velikoplaninskem, or. in Otočanka; Velikootočanov in Otočanov, z velikoplaninskim; dvojina: im. velikoplaninski, Velikootočankin in Otočankin; velikootoški in otoški rod. velikoplaninskih, daj. velikoplaninskima, tož. {O} velikoplaninski, mest. pri velikoplaninskih, or. z ednina: im. Veliki Otok, rod. Velikega Otoka, daj. Velikemu Otoku, velikoplaninskima; tož. Veliki Otok, mest. pri Velikem množina: im. velikoplaninska, rod. velikoplaninskih, daj. velikoplaninskim, tož. Otoku, or. z Velikim Otokom velikoplaninska, mest. pri velikoplaninskih, or. z Status: Predlog velikoplaninskimi Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Veliki vzhodni erg -ega -ega -a [véliki shódni naselbinskih/krajevnih imen); Pridevniki (iz êrk, rod. vélikega shódnega êrga] m; zemljepisno ime zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen) |območje peščenih sipin v Sahari|: peščene sipine v Velikem vzhodnem ergu; ◎ fr. Grand Erg Oriental Ventimiglia -e [ventimílja] ž; zemljepisno ime Kje? v Velikem vzhodnem ergu |kraj v Italiji|: ligurijska obala med Genovo in Od kod? iz Velikega vzhodnega erga Ventimiglio; kot prilastek, v imenovalniku V italijanskem Kam? v Veliki vzhodni erg mestu Ventimiglia smo čakali na prečkanje meje {O} ednina: im. Veliki vzhodni erg, rod. Velikega Kje? v Ventimiglii vzhodnega erga, daj. Velikemu vzhodnemu ergu, Od kod? iz Ventimiglie tož. Veliki vzhodni erg, mest. pri Velikem vzhodnem Kam? v Ventimiglio ergu, or. z Velikim vzhodnim ergom {B} Ventimigličan, Ventimigličanka; Status: Predlog Ventimigličanov, Ventimigličankin; ventimigliski Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena {O} ednina: im. Ventimiglia, rod. Ventimiglie, daj. Ventimiglii, tož. Ventimiglio, mest. pri Ventimiglii, or. z Ventimiglio 159 Status: Predlog in Verrocchiovim, tož. Verrocchieva in Verrocchiova, Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina mest. pri Verrocchievih in pri Verrocchiovih, or. z Verrocchievimi in z Verrocchiovimi Verrocchiev -a -o in Verrocchiov -a -o Status: Predlog [verókije, ž. verókijeva, s. verókijevo] prid. Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz zadnja znana Verrocchieva/Verrocchiova slika priimkov) (< Verrocchio) {O} moški: Verrocchiov prid.; obširneje glej pri Verrocchiev ednina: im. Verrocchiev in Verrocchiov, rod. Verrocchievega in Verrocchiovega, daj. Verrocchievemu in Verrocchiovemu, viareški -a -o [vjaréški] prid. tož. Verrocchiev in Verrocchiov (živostno znameniti viareški karneval Verrocchievega in Verrocchiovega), mest. pri Verrocchievem in pri Verrocchiovem, or. z (< Viareggio) Verrocchievim in z Verrocchiovim; {O} moški: dvojina: im. ednina: im. viareški, rod. viareškega, daj. Verrocchieva in Verrocchiova, rod. Verrocchievih viareškemu, tož. viareški (živostno viareškega), mest. in Verrocchiovih, daj. Verrocchievima in pri viareškem, or. z viareškim; dvojina: im. viareška, Verrocchiovima, tož. Verrocchieva in Verrocchiova, rod. viareških, daj. viareškima, tož. viareška, mest. pri mest. pri Verrocchievih in pri Verrocchiovih, viareških, or. z viareškima; množina: im. viareški, or. z Verrocchievima in z Verrocchiovima; rod. viareških, daj. viareškim, tož. viareške, mest. pri množina: im. Verrocchievi in Verrocchiovi, rod. viareških, or. z viareškimi Verrocchievih in Verrocchiovih, daj. Verrocchievim ženski: ednina: im. viareška, rod. viareške, daj. in Verrocchiovim, tož. Verrocchieve in Verrocchiove, viareški, tož. viareško, mest. pri viareški, or. z mest. pri Verrocchievih in pri Verrocchiovih, or. z viareško; dvojina: im. viareški, rod. viareških, daj. Verrocchievimi in z Verrocchiovimi viareškima, tož. viareški, mest. pri viareških, or. z ženski: viareškima; ednina: im. Verrocchieva in Verrocchiova, množina: im. viareške, rod. viareških, rod. Verrocchieve in Verrocchiove, daj. Verrocchievi daj. viareškim, tož. viareške, mest. pri viareških, or. z in Verrocchiovi, tož. Verrocchievo in Verrocchiovo, viareškimi mest. pri Verrocchievi in pri Verrocchiovi, or. z srednji: ednina: im. viareško, rod. viareškega, daj. Verrocchievo in z Verrocchiovo; dvojina: im. viareškemu, tož. viareško, mest. pri viareškem, or. Verrocchievi in Verrocchiovi, rod. Verrocchievih z viareškim; dvojina: im. viareški, rod. viareških, in Verrocchiovih, daj. Verrocchievima in daj. viareškima, tož. viareški, mest. pri viareških, or. Verrocchiovima, tož. Verrocchievi in Verrocchiovi, z viareškima; množina: im. viareška, rod. viareških, mest. pri Verrocchievih in pri Verrocchiovih, daj. viareškim, tož. viareška, mest. pri viareških, or. z or. z Verrocchievima in z Verrocchiovima; viareškimi množina: im. Verrocchieve in Verrocchiove, rod. Status: Predlog Verrocchievih in Verrocchiovih, daj. Verrocchievim Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih in Verrocchiovim, tož. Verrocchieve in Verrocchiove, naselbinskih/krajevnih imen) mest. pri Verrocchievih in pri Verrocchiovih, or. z Verrocchievimi in z Verrocchiovimi Vignola1 srednji: -e in Vignola -a [vinjóla] m; ime bitja, ednina: im. Verrocchievo in Verrocchiovo, rod. Verrocchievega in Verrocchiovega, daj. osebno ime Verrocchievemu in Verrocchiovemu, tož. |priimek|; |italijanski arhitekt|: Vignoli/Vignolu Verrocchievo in Verrocchiovo, mest. pri so dodelili nadaljevanje Michelangelovega dela v Verrocchievem in pri Verrocchiovem, or. z baziliki svetega Petra; za rojstnim imenom s predimkom Verrocchievim in z Verrocchiovim; dvojina: im. dvorec Villa Farnese Giacoma Barozzija da Vignole/ Verrocchievi in Verrocchiovi, rod. Verrocchievih Vignola in Verrocchiovih, daj. Verrocchievima in {B} Vignolov Verrocchiovima, tož. Verrocchievi in Verrocchiovi, {O} ednina: im. Vignola, rod. Vignole in Vignola, daj. mest. pri Verrocchievih in pri Verrocchiovih, Vignoli in Vignolu, tož. Vignolo in Vignola, mest. pri or. z Verrocchievima in z Verrocchiovima; Vignoli in pri Vignolu, or. z Vignolo in z Vignolom; množina: im. Verrocchieva in Verrocchiova, rod. dvojina: im. Vignoli in Vignola, rod. Vignol in Verrocchievih in Verrocchiovih, daj. Verrocchievim 160 Vignolov, daj. Vignolama in Vignoloma, tož. Vignoli Vignolova, mest. pri Vignolovih, or. z Vignolovimi in Vignola, mest. pri Vignolah in pri Vignolih, or. z Status: Predlog Vignolama in z Vignoloma; množina: im. Vignole Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz in Vignoli, rod. Vignol in Vignolov, daj. Vignolam in priimkov); Svojilni pridevniki (iz imen s predimki) Vignolom, tož. Vignole in Vignole, mest. pri Vignolah in pri Vignolih, or. z Vignolami in z Vignoli Viktorijina dežela -e -e [viktórijina dežêla] ž; Status: Predlog Pravopisna kategorija: Lastna imena (priimki); zemljepisno ime |pokrajina na Antarktiki|: James Clark Ross je leta Italijanščina; Priimki s predimki 1841 odkril in poimenoval Viktorijino deželo; ◎ angl. Victoria Land; prim. dežela Vignola2 -e [vinjóla] ž; zemljepisno ime Kje? v Viktorijini deželi |kraj v Italiji|: Balzamični kis iz Modene je staran v Od kod? iz Viktorijine dežele hrastovih sodih v Vignoli Kam? v Viktorijino deželo Kje? v Vignoli {B} viktorijinodeželski Od kod? iz Vignole {O} ednina: im. Viktorijina dežela, rod. Viktorijine Kam? v Vignolo dežele, daj. Viktorijini deželi, tož. Viktorijino deželo, {B} Vignolčan, Vignolčanka; Vignolčanov, mest. pri Viktorijini deželi, or. z Viktorijino deželo Vignolčankin; vignolski Status: Predlog {O} ednina: im. Vignola, rod. Vignole, daj. Vignoli, Pravopisna kategorija: Imena pokrajin tož. Vignolo, mest. pri Vignoli, or. z Vignolo Status: Predlog Vinodolski zakonik -ega -a [vinodólski zakoník] Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina m; stvarno ime |hrvaški srednjeveški zakonik|: 78 členov Vignolov -a -o [vinjólo, ž. vinjólova, s. vinjólovo] Vinodolskega zakonika prid. {O} ednina: im. Vinodolski zakonik, rod. Vignolova najpomembnejša stavba je cerkev Il Gesù Vinodolskega zakonika, daj. Vinodolskemu v Rimu zakoniku, tož. Vinodolski zakonik, mest. pri (< Vignola Vinodolskem zakoniku, or. z Vinodolskim 1) {O} moški: ednina: im. Vignolov, rod. zakonikom Vignolovega, daj. Vignolovemu, tož. Vignolov Status: Predlog (živostno Vignolovega), mest. pri Vignolovem, Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena or. z Vignolovim; dvojina: im. Vignolova, rod. Vignolovih, daj. Vignolovima, tož. Vignolova, mest. pri Vignolovih, Vipava1 -e [vipáva] ž; zemljepisno ime or. z Vignolovima; množina: im. Vignolovi, |kraj v Sloveniji|: koncert v središču Vipave; obnova rod. Vignolovih, daj. Vignolovim, tož. Vignolove, Lanthierijevega dvorca v Vipavi mest. pri Vignolovih, or. z Vignolovimi ženski: ednina: im. Vignolova, rod. Vignolove, Kje? v Vipavi daj. Vignolovi, tož. Vignolovo, mest. pri Vignolovi, Od kod? iz Vipave or. z Vignolovo; dvojina: im. Vignolovi, rod. Kam? v Vipavo Vignolovih, daj. Vignolovima, tož. Vignolovi, mest. {B} Vipavec, Vipavka; Vipavčev, Vipavkin; pri Vignolovih, or. z Vignolovima; množina: im. Vignolove, vipavski rod. Vignolovih, daj. Vignolovim, tož. {O} ednina: im. Vipava, rod. Vipave, daj. Vipavi, tož. Vignolove, mest. pri Vignolovih, or. z Vignolovimi srednji: Vipavo, mest. pri Vipavi, or. z Vipavo ednina: im. Vignolovo, rod. Vignolovega, daj. Vignolovemu, tož. Vignolovo, mest. pri Vignolovem, Status: Predlog or. z Vignolovim; dvojina: im. Vignolovi, rod. Pravopisna kategorija: Imena krajev Vignolovih, daj. Vignolovima, tož. Vignolovi, mest. pri Vignolovih, or. z Vignolovima; množina: im. Vignolova, rod. Vignolovih, daj. Vignolovim, tož. 161 Vipava2 -e [vipáva] ž; zemljepisno ime vipavskimi |reka v jugozahodni Sloveniji|: sotočje Vipave in srednji: ednina: im. vipavsko, rod. vipavskega, daj. Soče; ribolov na Vipavi; božični potop v Vipavo; kot vipavskemu, tož. vipavsko, mest. pri vipavskem, or. prilastek izvir reke Vipava/Vipave z vipavskim; dvojina: im. vipavski, rod. vipavskih, {B} Vipavin; vipavski daj. vipavskima, tož. vipavski, mest. pri vipavskih, or. {O} z vipavskima; množina: im. vipavska, rod. vipavskih, ednina: im. Vipava, rod. Vipave, daj. Vipavi, tož. Vipavo, daj. vipavskim, tož. vipavska, mest. pri vipavskih, or. z mest. pri Vipavi, or. z Vipavo; dvojina: im. Vipavi, rod. Vipav, daj. Vipavama, tož. Vipavi, mest. vipavskimi pri Vipavah, or. z Vipavama; množina: im. Vipave, Status: Predlog rod. Vipav, daj. Vipavam, tož. Vipave, mest. pri Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Vipavah, or. z Vipavami naselbinskih/krajevnih imen) Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena voda Vipavski Križ -ega -a [vipáski kríš, rod. vipáskega kríža, or. z vipáskim krížem] m; Vipavska dolina -e -e [vipáska dolína] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Ajdovščina|: prebivalci Vipavskega zemljepisno ime |dolina v zahodni Sloveniji|: spodnja, zgornja Križa; samostan v Vipavskem Križu; kot prilastek, v Vipavska dolina; narodna noša iz Vipavske doline; imenovalniku Volivci ajdovske občine so izglasovali, da imena naselja Vipavski Križ ne želijo preimeno- prim. vipavski vati; prim. vipavski Kje? v Vipavski dolini Kje? v Vipavskem Križu tudi na Vipavskem Križu Od kod? iz Vipavske doline Od kod? iz Vipavskega Križa tudi z Vipavskega Križa Kam? v Vipavsko dolino Kam? v Vipavski Križ tudi na Vipavski Križ {B} vipavskodolinski {B} Vipavskokrižan in Križan, Vipavskokrižanka {O} ednina: im. Vipavska dolina, rod. Vipavske in Križanka; Vipavskokrižanov in Križanov, doline, daj. Vipavski dolini, tož. Vipavsko dolino, Vipavskokrižankin in Križankin; vipavskokriški in mest. pri Vipavski dolini, or. z Vipavsko dolino kriški Status: Predlog {O} ednina: im. Vipavski Križ, rod. Vipavskega Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Križa, daj. Vipavskemu Križu, tož. Vipavski Križ, mest. pri Vipavskem Križu, or. z Vipavskim Križem vipavski -a -o [vipáski] prid. Status: Predlog odkup vipavskih breskev; vipavsko vino; v prenesenem Pravopisna kategorija: Imena krajev pomenu |vinarsko podjetje|: v zvezi vipavska klet Bele sorte bo vipavska klet plačala po 45 centov za Viscontijev -a -o [viskóntije, ž. viskóntijeva, s. kilogram; stečajni upravitelj vipavske kleti; prim. Vipavski Križ viskóntijevo] prid. , Vipavska dolina Novela »Smrt v Benetkah« je bila predloga za (< Vipava1) Viscontijev film {O} moški: ednina: im. vipavski, rod. vipavskega, daj. vipavskemu, tož. vipavski (živostno vipavskega), (< Visconti) mest. pri vipavskem, or. z vipavskim; {O} moški: dvojina: ednina: im. Viscontijev, rod. im. vipavska, rod. vipavskih, daj. vipavskima, tož. Viscontijevega, daj. Viscontijevemu, tož. Viscontijev vipavska, mest. pri vipavskih, or. z vipavskima; (živostno Viscontijevega), mest. pri Viscontijevem, or. z Viscontijevim; množina: im. vipavski, rod. vipavskih, daj. vipavskim, dvojina: im. Viscontijeva, rod. Viscontijevih, daj. Viscontijevima, tož. Viscontijeva, tož. vipavske, mest. pri vipavskih, or. z vipavskimi mest. pri Viscontijevih, or. z Viscontijevima; ženski: ednina: im. vipavska, rod. vipavske, daj. vipavski, množina: im. Viscontijevi, rod. Viscontijevih, tož. vipavsko, mest. pri vipavski, or. z daj. Viscontijevim, tož. Viscontijeve, mest. pri vipavsko; dvojina: im. vipavski, rod. vipavskih, daj. vipavskima, tož. vipavski, mest. pri vipavskih, or. z Viscontijevih, or. z Viscontijevimi vipavskima; ženski: množina: im. vipavske, rod. vipavskih, ednina: im. Viscontijeva, rod. Viscontijeve, daj. vipavskim, tož. vipavske, mest. pri vipavskih, or. z daj. Viscontijevi, tož. Viscontijevo, mest. pri 162 Viscontijevi, or. z Viscontijevo; dvojina: im. Vižmarjih, or. z Vižmarjami Viscontijevi, rod. Viscontijevih, daj. Viscontijevima, Status: Predlog tož. Viscontijevi, mest. pri Viscontijevih, or. z Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Viscontijevima; množina: im. Viscontijeve, rod. Viscontijevih, daj. Viscontijevim, tož. Viscontijeve, mest. pri Viscontijevih, or. z Viscontijevimi vižmarski -a -o [vížmarski] prid. srednji: ednina: im. Viscontijevo, rod. vižmarski klanec; vižmarska poslovna cona Viscontijevega, daj. Viscontijevemu, tož. vižmarski tabor |zgodovinski dogodek|: Na Viscontijevo, mest. pri Viscontijevem, or. z vižmarskem taboru se je 17. maja 1869 zbralo okoli Viscontijevim; dvojina: im. Viscontijevi, rod. 30 tisoč ljudi Viscontijevih, daj. Viscontijevima, tož. Viscontijevi, (< Vižmarje) mest. pri Viscontijevih, or. z Viscontijevima; {O} moški: ednina: im. vižmarski, rod. množina: im. Viscontijeva, rod. Viscontijevih, vižmarskega, daj. vižmarskemu, tož. vižmarski daj. Viscontijevim, tož. Viscontijeva, mest. pri (živostno vižmarskega), mest. pri vižmarskem, or. z Viscontijevih, or. z Viscontijevimi vižmarskim; dvojina: im. vižmarska, rod. vižmarskih, Status: Predlog daj. vižmarskima, tož. vižmarska, mest. pri vižmarskih, Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz or. z vižmarskima; množina: im. vižmarski, rod. priimkov) vižmarskih, daj. vižmarskim, tož. vižmarske, mest. pri vižmarskih, or. z vižmarskimi Višnja Gora -e -e [víšnja gôra] ž; zemljepisno ime ženski: ednina: im. vižmarska, rod. vižmarske, daj. |kraj v občini Ivančna Gorica|: Staro mestno jedro vižmarski, tož. vižmarsko, mest. pri vižmarski, or. z Višnje Gore je razglašeno za kulturni in zgodovinski vižmarsko; dvojina: im. vižmarski, rod. vižmarskih, spomenik; pohod po Jurčičevi poti iz Višnje Gore do daj. vižmarskima, tož. vižmarski, mest. pri vižmarskih, Muljave or. z vižmarskima; množina: im. vižmarske, rod. vižmarskih, daj. vižmarskim, tož. vižmarske, mest. pri Kje? v Višnji Gori vižmarskih, or. z vižmarskimi Od kod? iz Višnje Gore srednji: ednina: im. vižmarsko, rod. vižmarskega, daj. Kam? v Višnjo Goro vižmarskemu, tož. vižmarsko, mest. pri vižmarskem, {B} Višnjegorčan in Višnjan, Višnjegorčanka or. z vižmarskim; dvojina: im. vižmarski, rod. in Višnjanka; Višnjegorčanov in Višnjanov, vižmarskih, daj. vižmarskima, tož. vižmarski, mest. Višnjegorčankin in Višnjankin; višnjegorski in pri vižmarskih, or. z vižmarskima; množina: im. višnjanski in višenjski vižmarska, rod. vižmarskih, daj. vižmarskim, tož. {O} ednina: im. Višnja Gora, rod. Višnje Gore, daj. vižmarska, mest. pri vižmarskih, or. z vižmarskimi Višnji Gori, tož. Višnjo Goro, mest. pri Višnji Gori, or. Status: Predlog z Višnjo Goro Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih Status: Predlog naselbinskih/krajevnih imen) Pravopisna kategorija: Imena krajev Voghera -e [vogêra] ž; zemljepisno ime Vižmarje Vižmarij [vížmarje] ž mn.; zemljepisno ime |kraj v Italiji|: vožnja iz Messine v Voghero; kot |del Ljubljane|: Obiskal nas je pevski zbor iz prilastek, v imenovalniku Rodil se je v mestecu Voghera Vižmarij; Za najmnožičnejši tabor velja tabor v na severu Italije Vižmarjah/Vižmarjih Kje? v Vogheri Kje? v Vižmarjah in v Vižmarjih Od kod? iz Voghere Od kod? iz Vižmarij Kam? v Voghero Kam? v Vižmarje {B} Vogherčan, Vogherčanka; Vogherčanov, {B} Vižmarčan, Vižmarčanka; Vižmarčanov, Vogherčankin; vogherski Vižmarčankin; vižmarski {O} ednina: im. Voghera, rod. Voghere, daj. Vogheri, {O} množina: im. Vižmarje, rod. Vižmarij, daj. tož. Voghero, mest. pri Vogheri, or. z Voghero Vižmarjam, tož. Vižmarje, mest. pri Vižmarjah in pri Status: Predlog 163 Pravopisna kategorija: Imena krajev; Italijanščina Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Volčja Draga -e -e [vôčja drága] ž; zemljepisno ime V Zideh Zidov [ zidéh, rod. zidô] m; zemljepisno |kraj v občini Renče – Vogrsko|: Ozemlje današnje ime Volčje Drage naj bi nekoč pripadalo goriškim |kraj v občini Lukovica|: prebivalci Zidov; vzidani grofom; V Volčji Dragi je dobro razvita industrija rimski kamniti spomeniki v Zideh; Novce so našli Kje? v Volčji Dragi na območju proti Zidem; kot prilastek, v imenovalniku Od kod? iz Volčje Drage avtocestni priključek v kraju V Zideh Kam? v Volčjo Drago Kje? v Zideh {B} Volčjedražan, Volčjedražanka; Volčjedražanov, Od kod? iz Zidov Volčjedražankin; volčjedraški Kam? v Zide {O} ednina: im. Volčja Draga, rod. Volčje Drage, {B} Zidovec in Zidovčan, Zidovčanka; Zidovčev in daj. Volčji Dragi, tož. Volčjo Drago, mest. pri Volčji Zidovčanov, Zidovčanka; zidovski Dragi, or. z Volčjo Drago {O} ednina: im. V Zideh, rod. Zidov, daj. Zidem, tož. Status: Predlog Zide, mest. pri Zideh, or. z Zidovi Pravopisna kategorija: Imena krajev Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Volčja Jama -e -e [vôčja jáma] ž; zemljepisno ime |kraj v občini Šmartno pri Litiji|: prebivalci Volčje WhatsAppov -a -o [vátsápo, ž. vátsápova, s. Jame; domačija v Volčji Jami vátsápovo] prid. Kje? v Volčji Jami WhatsAppov tekmec Od kod? iz Volčje Jame (< WhatsApp) Kam? v Volčjo Jamo {O} moški: ednina: im. WhatsAppov, rod. {B} Volčjejamar, Volčjejamarka; Volčjejamarjev, WhatsAppovega, daj. WhatsAppovemu, tož. Volčjejamarkin; volčjejamarski WhatsAppov (živostno WhatsAppovega), mest. {O} pri WhatsAppovem, or. z WhatsAppovim; ednina: im. Volčja Jama, rod. Volčje Jame, daj. Volčji Jami, dvojina: im. WhatsAppova, rod. WhatsAppovih, tož. Volčjo Jamo, mest. pri Volčji Jami, daj. WhatsAppovima, tož. WhatsAppova, mest. or. z Volčjo Jamo pri WhatsAppovih, or. z WhatsAppovima; Status: Predlog množina: im. WhatsAppovi, rod. WhatsAppovih, Pravopisna kategorija: Imena krajev daj. WhatsAppovim, tož. WhatsAppove, mest. pri WhatsAppovih, or. z WhatsAppovimi Vranja Peč -e -i [ránja péč, rod. ránje pečí, or. ženski: ednina: im. WhatsAppova, rod. z ránjo pečjó in vránja péč, rod. vránje pečí, or. z WhatsAppove, daj. WhatsAppovi, tož. WhatsAppovo, vránjo pečjó] ž; zemljepisno ime mest. pri WhatsAppovi, or. z WhatsAppovo; |kraj v občini Kamnik|: krajani Vranje Peči; dvojina: im. WhatsAppovi, rod. WhatsAppovih, daj. WhatsAppovima, tož. WhatsAppovi, mest. plezališče na Vranji Peči pri WhatsAppovih, or. z WhatsAppovima; Kje? na Vranji Peči množina: im. WhatsAppove, rod. WhatsAppovih, Od kod? z Vranje Peči daj. WhatsAppovim, tož. WhatsAppove, mest. pri Kam? na Vranjo Peč WhatsAppovih, or. z WhatsAppovimi {B} Vranjepečan in Vranjec, Vranjepečanka srednji: ednina: im. WhatsAppovo, rod. in Vranjka; Vranjepečanov in Vranjčev, WhatsAppovega, daj. WhatsAppovemu, tož. Vranjepečankin in Vranjkin; vranjepeški WhatsAppovo, mest. pri WhatsAppovem, or. {O} z WhatsAppovim; dvojina: im. WhatsAppovi, ednina: im. Vranja Peč, rod. Vranje Peči, daj. Vranji Peči, tož. Vranjo Peč, mest. pri Vranji Peči, or. rod. WhatsAppovih, daj. WhatsAppovima, tož. WhatsAppovi, mest. pri WhatsAppovih, or. z z Vranjo Pečjo WhatsAppovima; množina: im. WhatsAppova, 164 rod. WhatsAppovih, daj. WhatsAppovim, tož. {O} ednina: im. Zajčje Polje, rod. Zajčjega Polja, daj. WhatsAppova, mest. pri WhatsAppovih, or. z Zajčjemu Polju, tož. Zajčje Polje, mest. pri Zajčjem WhatsAppovimi Polju, or. z Zajčjim Poljem Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Svojilni pridevniki (iz stvarnih Pravopisna kategorija: Imena krajev imen); Svojilni pridevniki (iz stvarnih imen) Zali Breg -ega -a [záli brék, rod. zálega bréga] m; Zadrski arhipelag -ega -a [zádərski arhipelák, zemljepisno ime rod. zádərskega arhipelága] m; zemljepisno ime |kraj v občini Brda|: krajani Zalega Brega; kmetije na |otočje v srednjem Jadranu|: Otok Ugljan je prvi otok Zalem Bregu Zadrskega arhipelaga; otok v Zadrskem arhipelagu; Kje? na Zalem Bregu ◎ hr. Zadarski arhipelag Od kod? z Zalega Brega Kje? v Zadrskem arhipelagu Kam? na Zali Breg Od kod? iz Zadrskega arhipelaga {B} Zalobrežan tudi Brežan, Zalobrežanka Kam? v Zadrski arhipelag tudi Brežanka; Zalobrežanov tudi Brežanov, {B} zadrskoarhipelaški Zalobrežankin tudi Brežankin; zalobreški tudi breški {O} ednina: im. Zadrski arhipelag, rod. Zadrskega {O} ednina: im. Zali Breg, rod. Zalega Brega, daj. arhipelaga, daj. Zadrskemu arhipelagu, tož. Zadrski Zalemu Bregu, tož. Zali Breg, mest. pri Zalem Bregu, arhipelag, mest. pri Zadrskem arhipelagu, or. z or. z Zalim Bregom Zadrskim arhipelagom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, otočij Zali Log -ega -a [záli lók, rod. zálega lóga] m; Zajčja dobrava zemljepisno ime -e -e [zájčja dobráva] ž; |kraj v občini Železniki|: krajani Zalega Loga; pustni zemljepisno ime karneval na Zalem Logu |krajinski park na vzhodu Ljubljane|: pogozdovanje v Kje? na Zalem Logu tudi v Zalem Logu Zajčji dobravi Od kod? z Zalega Loga tudi iz Zalega Loga Kje? v Zajčji dobravi Kam? na Zali Log tudi v Zali Log Od kod? iz Zajčje dobrave {B} Zaloložan, Zaloložanka; Zaloložanov, Kam? v Zajčjo dobravo Zaloložankin; zalološki {O} ednina: im. Zajčja dobrava, rod. Zajčje dobrave, {O} ednina: im. Zali Log, rod. Zalega Loga, daj. daj. Zajčji dobravi, tož. Zajčjo dobravo, mest. pri Zajčji Zalemu Logu, tož. Zali Log, mest. pri Zalem Logu, or. dobravi, or. z Zajčjo dobravo z Zalim Logom Status: Predlog Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena Pravopisna kategorija: Imena krajev Zajčje Polje -ega -a [zájčje pólje] s; zemljepisno ime Zasavska statistična regija -e -e -e [zasáska |kraj v občini Kočevje|: krajani Zajčjega Polja; muzej statístična régija] ž; stvarno ime v Zajčjem Polju |statistična regija|: Površina Zasavske statistične Kje? v Zajčjem Polju regije je najmanjša med regijami v Sloveniji; gibanje Od kod? iz Zajčjega Polja števila prebivalstva v Zasavski statistični regiji Kam? v Zajčje Polje {O} ednina: im. Zasavska statistična regija, rod. {B} Zajčjepoljčan in Zajčar, Zajčjepoljčanka Zasavske statistične regije, daj. Zasavski statistični in Zajčarka; Zajčjepoljčanov in Zajčarjev, regiji, tož. Zasavsko statistično regijo, mest. pri Zajčjepoljčankin in Zajčarkin; zajčjepoljski in Zasavski statistični regiji, or. z Zasavsko statistično zajčarski regijo 165 Status: Predlog na Zgornjo in Spodnjo Lužico, vendar le geografsko, Pravopisna kategorija: Stvarna lastna imena kulturno in jezikovno, ne pa politično ali upravno; V 7. stoletju so se v današnji Zgornji Lužici naselili Zatrnik Milčani; ◎ gornjeluž. Hornja Łužica, nem. Oberlausitz, -a [zatərník] m; zemljepisno ime |kraj v občini Gorje|: smučišče na Zatrniku; pol. Górne Łużyce; prim. Gornja Lužica Pokljuška soteska pod Zatrnikom je dolga skoraj dva Kje? v Zgornji Lužici kilometra Od kod? iz Zgornje Lužice Kje? na Zatrniku Kam? v Zgornjo Lužico Od kod? z Zatrnika {B} Zgornjelužičan, Zgornjelužičanka; Kam? na Zatrnik Zgornjelužičanov, Zgornjelužičankin; zgornjelužiški {B} Zatrničan, Zatrničanka; Zatrničanov, {O} ednina: im. Zgornja Lužica, rod. Zgornje Lužice, daj. Zgornji Lužici, tož. Zgornjo Lužico, mest. pri Zatrničankin; zatrniški {O} Zgornji Lužici, or. z Zgornjo Lužico ednina: im. Zatrnik, rod. Zatrnika, daj. Zatrniku, tož. Zatrnik, mest. pri Zatrniku, or. z Zatrnikom Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena pokrajin Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Zgornje Fužine -ih -in [zgórnje fužíne] ž mn.; Zemlja Franca Jožefa -e ~ ~ [zêmlja fránca zemljepisno ime |kraj v občini Jezersko|: prebivalci Zgornjih Fužin; jóžefa] ž; zemljepisno ime V Zgornjih Fužinah so v času Ilirskih provinc branili |otočje v Arktičnem oceanu|; ◎ rus. Zemlja Franca- avstrijsko mejo pred Napoleonovimi vojaki; kot Iosifa; prim. Franc Jožef I. ; gl. Dežela Franca prilastek, v imenovalniku Spodnje Jezersko se začenja z Jožefa zaselkom Zgornje Fužine Status: Predlog Kje? v Zgornjih Fužinah Pravopisna kategorija: Imena otokov, polotokov, otočij Od kod? iz Zgornjih Fužin Kam? v Zgornje Fužine Zgornja Draga {B} Zgornjefužinar, Zgornjefužinarka; -e -e [zgórnja drága] ž; zemljepisno Zgornjefužinarjev, Zgornjefužinarkin; ime zgornjefužinski |kraj v občini Ivančna Gorica|: krajani Zgornje {O} Drage; Cerkev v Zgornji Dragi je primer romanske množina: im. Zgornje Fužine, rod. Zgornjih Fužin, daj. Zgornjim Fužinam, tož. Zgornje Fužine, arhitekture mest. pri Zgornjih Fužinah, or. z Zgornjimi Fužinami Kje? v Zgornji Dragi Status: Predlog Od kod? iz Zgornje Drage Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? v Zgornjo Drago {B} Zgornjedražan in Dražan, Zgornjedražanka Zgornje Gradišče -ega -a [zgórnje gradíšče] s; in Dražanka; Zgornjedražanov in Dražanov, Zgornjedražankin zemljepisno ime in Dražankin; zgornjedraški in |kraj v občini Šentilj|: krajani Zgornjega Gradišča; draški {O} gozd v Zgornjem Gradišču ednina: im. Zgornja Draga, rod. Zgornje Drage, daj. Zgornji Dragi, tož. Zgornjo Drago, mest. pri Kje? v Zgornjem Gradišču Zgornji Dragi, or. z Zgornjo Drago Od kod? iz Zgornjega Gradišča Status: Predlog Kam? v Zgornje Gradišče Pravopisna kategorija: Imena krajev {B} Zgornjegradiščan in Gradiščan, Zgornjegradiščanka in Gradiščanka; Zgornja Lužica Zgornjegradiščanov -e -e [zgórnja lúžica] in Gradiščanov, ž; Zgornjegradiščankin in Gradiščankin; zemljepisno ime zgornjegradiški |pokrajina v Nemčiji in na Poljskem|: Lužica se deli in gradiški 166 {O} ednina: im. Zgornje Gradišče, rod. Zgornjega zgornjelužiškega, daj. zgornjelužiškemu, tož. Gradišča, daj. Zgornjemu Gradišču, tož. Zgornje zgornjelužiško, mest. pri zgornjelužiškem, or. Gradišče, mest. pri Zgornjem Gradišču, or. z Zgornjim z zgornjelužiškim; dvojina: im. zgornjelužiški, Gradiščem rod. zgornjelužiških, daj. zgornjelužiškima, tož. Status: Predlog zgornjelužiški, mest. pri zgornjelužiških, or. z Pravopisna kategorija: Imena krajev zgornjelužiškima; množina: im. zgornjelužiška, rod. zgornjelužiških, daj. zgornjelužiškim, tož. zgornjelužiška, mest. pri zgornjelužiških, or. z Zgornje Laze -ih Laz [zgórnje láze, rod. zgórnjih zgornjelužiškimi làs] ž mn.; zemljepisno ime Status: Predlog |kraj v občini Gorje|: obnova ceste na Zgornje Laze; Pravopisna kategorija: Pridevniki (iz zemljepisnih ljudsko izročilo z Zgornjih Laz naselbinskih/krajevnih imen) Kje? na Zgornjih Lazah Od kod? z Zgornjih Laz Zgornje Selce -ih Selc [zgórnje sêce] s mn.; Kam? na Zgornje Laze zemljepisno ime {B} Zgornjelažan, Zgornjelažanka; Zgornjelažanov, |kraj v občini Šentjur|: krajani Zgornjih Selc; Zgornjelažankin; zgornjelaški opazovanje zvezd na Zgornjih Selcah {O} množina: im. Zgornje Laze, rod. Zgornjih Laz, Kje? na Zgornjih Selcah daj. Zgornjim Lazam, tož. Zgornje Laze, mest. pri Od kod? z Zgornjih Selc Zgornjih Lazah, or. z Zgornjimi Lazami Kam? na Zgornje Selce Status: Predlog {B} Zgornjeselčan in Selčan, Zgornjeselčanka Pravopisna kategorija: Imena krajev in Selčanka; Zgornjeselčanov in Selčanov, Zgornjeselčankin in Selčankin; zgornjeselški in selški {O} množina: im. Zgornje Selce, rod. Zgornjih Selc, daj. Zgornjim Selcam, tož. Zgornje Selce, mest. pri Zgornjih Selcah, or. z Zgornjimi Selcami zgornjelužiški -a -o [zgórnjelúžiški] prid. Status: Predlog zgornjelužiški grb; prim. gornjelužiški Pravopisna kategorija: Imena krajev (< Zgornja Lužica) {O} moški: ednina: im. zgornjelužiški, rod. Zgornji Otok -ega -a [zgórnji ôtok, rod. zgórnjega zgornjelužiškega, daj. zgornjelužiškemu, tož. otóka] m; zemljepisno ime zgornjelužiški (živostno zgornjelužiškega), |kraj v občini Radovljica|: krajani Zgornjega Otoka; mest. pri zgornjelužiškem, or. z zgornjelužiškim; V/na Zgornjem Otoku so našli baročno fresko dvojina: im. zgornjelužiška, rod. zgornjelužiških, daj. zgornjelužiškima, tož. zgornjelužiška, mest. Kje? v Zgornjem Otoku in na Zgornjem Otoku pri zgornjelužiških, or. z zgornjelužiškima; Od kod? iz Zgornjega Otoka in z Zgornjega Otoka množina: im. zgornjelužiški, rod. zgornjelužiških, Kam? v Zgornji Otok in na Zgornji Otok daj. zgornjelužiškim, tož. zgornjelužiške, mest. pri {B} Zgornjeotočan in Zgornji Otočan, zgornjelužiških, or. z zgornjelužiškimi Zgornjeotočanka in Zgornja Otočanka; ženski: ednina: im. zgornjelužiška, rod. Zgornjeotočanov, Zgornjeotočankin; zgornjeotoški zgornjelužiške, daj. zgornjelužiški, tož. in otoški zgornjelužiško, mest. pri zgornjelužiški, or. z {O} ednina: im. Zgornji Otok, rod. Zgornjega Otoka, zgornjelužiško; dvojina: im. zgornjelužiški, daj. Zgornjemu Otoku, tož. Zgornji Otok, mest. pri rod. zgornjelužiških, daj. zgornjelužiškima, tož. zgornjelužiški, Zgornjem Otoku, mest. pri zgornjelužiških, or. z or. z Zgornjim Otokom zgornjelužiškima; množina: im. zgornjelužiške, Status: Predlog rod. zgornjelužiških, daj. zgornjelužiškim, tož. Pravopisna kategorija: Imena krajev zgornjelužiške, mest. pri zgornjelužiških, or. z zgornjelužiškimi Zidani Most -ega -a tudi -ega -u [zídani móst, rod. srednji: ednina: im. zgornjelužiško, rod. zídanega mósta tudi zídanega mostú] m; zemljepisno 167 ime Kje? na Žalah |kraj v občini Laško|: krajani Zidanega Mosta; Od kod? z Žal železniška postaja v Zidanem Mostu Kam? na Žale Kje? v Zidanem Mostu {B} žalski Od kod? iz Zidanega Mosta tudi iz Zidanega Mostu {O} množina: im. Žale, rod. Žal, daj. Žalam, tož. Žale, Kam? v Zidani Most mest. pri Žalah, or. z Žalami {B} Zidanomoščan, Zidanomoščanka; Status: Predlog Zidanomoščanov, Zidanomoščankin; zidanomoški Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb; {O} ednina: im. Zidani Most, rod. Zidanega Mosta, Nekrajevna imena daj. Zidanemu Mostu, tož. Zidani Most, mest. pri Zidanem Mostu, or. z Zidanim Mostom Žalec -lca [žáləc, rod. žáca, or. z žácem] m; Status: Predlog zemljepisno ime Pravopisna kategorija: Imena krajev |kraj v Sloveniji|: zgodovina Žalca; hmeljarstvo v Žalcu; avtocesta med Žalcem in Celjem Žagarjev graben -ega -bna [žágarje grábǝn, rod. Kje? v Žalcu žágarjevega grábna] m; zemljepisno ime Od kod? iz Žalca |dolina nad Bohinjem|: markirana pot skozi Žagarjev graben v Ukanc; plazovi v Žagarjevem grabnu; Kam? v Žalec smučanje po Žagarjevem grabnu {B} Žalčan, Žalčanka; Žalčanov, Žalčankin; žalski {O} ednina: im. Žalec, rod. Žalca, daj. Žalcu, tož. Kje? v Žagarjevem grabnu Žalec, mest. pri Žalcu, or. z Žalcem Od kod? iz Žagarjevega grabna Status: Predlog Kam? v Žagarjev graben Pravopisna kategorija: Imena krajev {O} ednina: im. Žagarjev graben, rod. Žagarjevega grabna, daj. Žagarjevemu grabnu, tož. Žagarjev graben, mest. pri Žagarjevem grabnu, or. z Žagarjevim Žiče Žič [žíče] ž mn.; zemljepisno ime grabnom |kraj v občini Slovenske Konjice|: kartuzijanski samostan v bližini Žič; V Žičah raste endemit žički Status: Predlog Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena grobeljnik Kje? v Žičah Žale Od kod? iz Žič 1 Žal [žále, rod. žál] ž mn.; zemljepisno ime |del Kamnika|: razgled z Žal na Kamniško-Savinjske Kam? v Žiče Alpe; Na kamniških Žalah je pokopan slovenski {B} Žičan, Žičanka; Žičanov, Žičankin; žiški in žički pesnik Anton Medved {O} množina: im. Žiče, rod. Žič, daj. Žičam, tož. Žiče, Kje? na Žalah mest. pri Žičah, or. z Žičami Od kod? z Žal Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev Kam? na Žale {B} Žalčan, Žalčanka; Žalčanov, Žalčankin; žalski {O} Žička kartuzija -e -e [žíčka kartúzija] ž; množina: im. Žale, rod. Žal, daj. Žalam, tož. Žale, mest. pri Žalah, or. z Žalami zemljepisno ime |nekdanji kartuzijanski samostan pri Žičah|: zgornji Status: Predlog samostan Žičke kartuzije; rokopisi iz Žičke kartuzije; Pravopisna kategorija: Nekrajevna imena kot prilastek, v imenovalniku menihi v samostanu Žička kartuzija; prim. kartuzija Žale2 Žal [žále, rod. žál] ž mn.; zemljepisno ime Kje? v Žički kartuziji |pokopališče v Ljubljani|: Predsednik je na Od kod? iz Žičke kartuzije ljubljanskih Žalah k Lipi sprave položil venec; kot Kam? v Žičko kartuzijo prilastek, v imenovalniku kostnica na pokopališču Žale {O} ednina: im. Žička kartuzija, rod. Žičke kartuzije, 168 daj. Žički kartuziji, tož. Žičko kartuzijo, mest. pri Žički kartuziji, or. z Žičko kartuzijo Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Žovnek -a [žônek] m; zemljepisno ime |grad pri Braslovčah|: vitezi z Žovneka; Po izumrtju grofov Celjskih so Žovnek pridobili Habsburžani; kot prilastek, v imenovalniku razvaline gradu Žovnek {O} ednina: im. Žovnek, rod. Žovneka, daj. Žovneku, tož. Žovnek, mest. pri Žovneku, or. z Žovnekom Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena objektov in stavb Žumrove kotanje -ih kotanj [žúmrove kotánje] ž mn.; zemljepisno ime |podvodni kraški izvir pri Izoli|: raziskovanje Žumrovih kotanj {O} množina: im. Žumrove kotanje, rod. Žumrovih kotanj, daj. Žumrovim kotanjam, tož. Žumrove kotanje, mest. pri Žumrovih kotanjah, or. z Žumrovimi kotanjami Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena voda Županje Njive -ih Njiv [župánje njíve, rod. župánjih njí] ž mn.; zemljepisno ime |kraj v občini Kamnik|: krajani Županjih Njiv; domnevno prikazovanje device/Device Marije na Županjih Njivah Kje? na Županjih Njivah Od kod? z Županjih Njiv Kam? na Županje Njive {B} Županjenjivec in Županjan, Županjenjivka in Županjanka; Županjenjivčev in Županjanov, Županjenjivkin in Županjankin; županjenjivski in županjski {O} množina: im. Županje Njive, rod. Županjih Njiv, daj. Županjim Njivam, tož. Županje Njive, mest. pri Županjih Njivah, or. z Županjimi Njivami Status: Predlog Pravopisna kategorija: Imena krajev 169 Document Outline ePravopis-naslovka2022 ePravopis-kolofon-uvod ePravopis-slovar _GoBack