Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (9/25 0C) delno oblačno, v soboto (11/19 0C) možen dež, v nedeljo (11/20 0C) delno oblačno. Četrtek, 18. maja 2017 številka 20 | leto 64 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim -O ■in ■in =o ¡lil ifO ¡o Si^- Prejšnji teden so se v Šaleški dolini končale območne pevske revije. V torek popoldne so na kar treh koncertih zapeli najmlajši pevci iz vrtcev Šaleške doline. V otroškem pevskem zboru velenjskega vrtca Najdihojca (na fotografiji) poje kar 60 malčkov. Pri nastopu na reviji so jim, kot tudi nekaj drugim zborom, pomagali tudi glasbeniki. V soboto pa so zapele še male vokalne skupine. Te so tudi letos nastopile v Šmar-tnem ob Paki. Najboljše sedaj čakajo nastopi na regijskih in državnih pevskih revijah. a bš Za tem, ko so šaleški študenti na otvoritveni večer 27. festivala Dnevi mladih in kulture plesali s slušalkami, saj so priredili prvi silent party oziroma zabavo z brezžičnimi slušalkami v Velenju, bodo drugi festivalski vikend zaznamovali z glasbeno zabavo v slogu svetovno znanih boiler room performansov, ki jo bodo v Velenju prav tako izvedli prvič. Gre za nastop DJ-ja za odprto mešalno mizo, da lahko poslušalci stopijo tudi za njo, to pa se v živo prenaša prek spletnih kanalov. Če so ljubitelji mladosti in kulture v Pekarni prisluhnili različnim žanrom elektronske glasbe, se bodo tokrat - to soboto ob 21. uri v klubu eMCe plac - spustili v hop hop. a Foto: Andraž Fijavž Bačovnik Vabljeni na odprtje prenovljenega Sm u ča rs kos ka ka I n eg a ■PÜ! centra Velenje T [ \ petek, 26. maj, 1. tekma za pokal ob 19»3f3 Mestne občine Velenje __ Nastopili bodo VII P Marica Dremel in skupina SkorBand. W Ll* *l MESTNA OBČINA vabljeni! velenje Obisk na terenu le za dobre prakse Tatjana Podgoršek V torek in sredo prejšnji teden si je vlada RS vzela čas za Savinjsko regijo. Natrpan program, kilometri cest, zadovoljstvo nad videnim na eni, na drugi strani pa razočaranje pri tistih, ki so ob napovedih pričakovali, da bo obiskala in jih povprašala še kaj drugega kot le zgolj po zdravju in lepem vremenu, predvsem o aktualnih težavah, odpravljanju ovir za boljše poslovanje in možnostih skupnega reševanja. Od tega je bilo namreč bore malo. Vlada se je namreč odločila, da si bo v Savinjski regiji ogledala predvsem dobre zgodbe, podjetja in okolja, v katerih dobro poslujejo, in se tam pogovarjala o novih razvojnih možnostih ter izzivih. Težave - je moč sklepati - tokrat zanjo niso izzivi. Glede na zapisano ni nikogar presenetila izjava premiera Mira Cerarja ob koncu delovnega obiska, da je Savinjska regija gospodarsko uspešna in ima velik človeški potencial, ki ga je treba še bolj razviti. S tega vidika, je menil, je obisk vlade pomemben, »zato smo tukaj, da lahko prisluhnemo lokalnemu okolju, ugotovimo, na katerih področjih lahko vlada še več stori za regijo in kje so priložnosti za razvoj.« Žal tega v regiji Saša ni ugotavljala, saj se je premier mudil le v BSHNazarje. Šaleška dolina očitno ne sodi med primere dobre prakse, saj so se ji sam in ministri (izjema sta bili ministrici za okolje ter za zdravstvo) na veliko izognili. In to kljub temu, da je v tukajšnjem okolju največji slovenski izvoznik in da sta tu za slovenski prostor zelo pomembni energetski firmi, vsaka s svojim težkim nahrbtnikom. Njuna lastnica je država, in če že drugega ne, bi bilo prav, da bi se vlada v njih vsaj »pokazala«. Zanesljivo bi tudi vodstva tukajšnjih lokalnih skupnosti rada iz prve roke slišala odgovore na številna vprašanja, ki so povezana z razvojem okolja, predvsem pa z boljšim življenjem tukajšnjih prebivalcev. Tako pa se je moral župan petega mesta oziroma sedme največje slovenske občine po številu prebivalcev, glede pomembnosti na področju gospodarstva pa zagotovo v samem vrhu, zadovoljiti zgolj z državnim sekretarjem, če preostalih dveh ne omenjam. Odnos, ki kaže na trenutno vrednost doline?! Odpiranje delikatnih vprašanj in iskanje rešitev očitno tokrat ni bilo primerna tema za vladni (že skoraj predvolilni) obisk na terenu, za soočanje s težavami na kraju samem, ampak bolj priložnost za fotografiranje in »otipavanje« regije. Ko sem znanki povedala, da si bo lahko premierja ogledala v živo, ker bo obiskal njeno delovno okolje, mi je odvrnila: »Od tega jaz ne bom imela nič. Še naprej se bom morala truditi za plačo, ki mi kljub moji skromnosti komaj zagotavlja preživetje, kar me žalosti. Še dodatno pa me jezi, da bi si morala stroške za izlet, na katerem bi spoznavala regijo, plačati sama, za vladnega pa sem s plačanimi prispevki in davki nekaj primaknila.« Ji je sploh kaj oporekati? Izredna seja o toplotnem ogrevanju Župana Mestne občine Velenje Bojan Kontič in Občine Šoštanj Darko Menih sta za danes popoldne sklicala skupno sejo svetov, na kateri bodo opozorili na nesprejemljivo podražitev toplotnega ogrevanja v Termoelektrarni Šoštanj v višini kar 57 odstotkov. Na sejo sta povabila odgovorne tako v ministrstvu, državnem holdingu kot TEŠ. »Mi si želimo predvsem sogovornikov. Morda ljudje niti ne verjamejo, da že mesec dni čakamo na odgovor HSE, kdaj bi se lahko srečali in pogovorili o tej problematiki,« pravi Bojan Kon-tič, ki je odločen, da svoje pravice to okolje, če ne bo šlo drugače, izterja na sodišču. Podražitev je namreč v popolnem nasprotju za obljubami in zavezami, ki so bile dane od energetskih kolektivov v času, ko so njihovo soglasje potrebovali za pridobitev dovoljenj za gradnjo šestega bloka. a mz Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA '"WAS 18. maja 2017 LOKALNE novice Počakali bodo na leto 2018 Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da se je Občina Braslovče odločila za priključitev gospodinjstev v delu krajevne skupnosti Letuš na čistilno napravo v Podgori v občini Šmartno ob Paki. Za to pa bo potrebna izgradnja vakuumske postaje, stroške izgradnje pa naj bi sofinancirali obe omenjeni lokalni skupnosti. Nobena od njiju v letošnjem občinskem proračunu denarja za ta namen ni predvidela, ampak sta se njuni vodstvi odločili, da bosta počakali na kakšen razpis za pridobitev nepovratnih sredstev v letu 2018. Če tega ne bo, bosta morali poiskati možnost za izgradnjo z lastnim denarjem. • Tp Teden vseživljenjskega učenja na LU Velenje - Od 12. do 21. maja poteka teden vseživljenjskega učenja. Na Ljudski univerzi so pripravili pester program brezplačnih delavnic, predstavitev in prireditev. Med drugim Parado učenja, ki je včeraj (v sredo) potekala na Cankarjevi. a mkp Zlati znak za Kramarjevo Ljubljana - 12. maj je mednarodni dan medicinskih sester. Letošnji je potekal z geslom Medicinske sestre: vodilni glas za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Medicinske sestre poudarjajo, da vse glasneje opozarjajo na svoje in bolnikove pravice, ter dodajajo, da lahko kakovostno in strokovno obravnavo zagotavljalo le, če jih je dovolj. Zbornica zdravstvene nege in babiške nege Slovenije - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, je mednarodni dan zaznamovala s slovesnostjo, na kateri so med drugim podelili priznanja zbornice. Med dobitnicami zlatega znaka je bila tudi Darja Kramar, pomočnica direktorja za zdravstveno nego Bolnišnice Topolšica. ■ tp Iščejo izvajalca za prenovo podhoda Velenje, 16. maja - Do 29. maja bodo na MO Velenje zbirali ponudbe za prenovo podhoda pod Kidričevo cesto, ki ga je že močno načel zob časa. Poleg tega ob večjem deževju v njem zastaja voda. Še isti dan bodo izbrali izvajalca del, ta pa bo imel po sklenitvi pogodbe 60 dni časa za temeljito prenovo podhoda med Cankarjevo cesto in pošto. Ob tem bodo obnovili tudi kanalizacijo in elektro napeljave, po utrditvi površin podhoda pa bodo vanj vgradili okoljsko manj obremenjujoče materiale, zlasti iz lesa. ■ bš Poslovna cona vabi investitorje Velenje, 11. maja - Mestna občina Velenje je objavila razpis za prodajo zemljišč v skupni velikosti 7.400 m2 v poslovni coni Stara vas. Zemljišča, namenjena za nadaljnji razvoj podjetništva v občini, prodajajo po ugodni ceni - pod ocenjeno vrednostjo. Investitorji bodo za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča odšteli 20 evrov. Eden od pogojev za pridobitev zemljišč je zagotavljanje novih delovnih mest. Prijava na razpis je možna do 30. junija. Za območje Poslovne cone Stara vas pa bo pripravljen posamezen odlok o odmeri komunalnega prispevka, ki bo zaradi sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj naravnan še dodatno stimulativno. Sodelujte pri pripravi aktov Velenje, 16. maja - Na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si so objavili poziv za sodelovanje občanov pri pripravi aktov sveta Mestne občine Velenje, in sicer za predlog sklepa o sprejemu Strategije razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017-2021 in za osnutek odloka o turističnem vodenju v mestni občini Velenje. Gradivo bodo svetnice in svetniki obravnavali na 21. seji sveta Mestne občine Velenje v torek, 30. maja. Najprej so potrebne strokovne in zakonske osnove Jurij Šorli še za eno leto vršilec dolžnosti direktorja Bolnišnice Topolšica -Odprodaja nepotrebnega premoženja Tatjana Podgoršek Topolšica, 11. maja - Na seji pred tednom dni so člani sveta javnega zavoda Bolnišnice To-polšica potrdili letošnji finančni načrt ustanove, ki predvideva uravnoteženo poslovanje - 11 milijonov evrov prihodkov in toliko tudi odhodkov. Aktualnemu vršilcu dolžnosti direktorja Juriju Šorliju so podaljšali v. d-je-stvo za največ leto dni oziroma do naslednjega razpisa. Tako so se odločili zaradi razpisnega postopka in načrtovane pripojitve bolnišnice k celjski. Kot nam je povedal Šorli, bi v »normalnih« razmerah njegovo kandidaturo (bila je edina na razpisu) za direktorja potrdili brez zadržkov. Po besedah Šorlija jih sklep vlade, da mora pristojno ministrstvo do konca letošnjega junija predložiti sklep o pripojitvi bolnišnice k Splošni bolnišnici Celje, in odlok o preoblikovanju celjske bolnišnice ni presenetil. »To so aktivnosti za pripravo strokovnih in zakonskih podlag, ki bodo omogočile sprejem aktov, potrebnih za nadaljnje postopke. Temu bo sledila priprava predlogov in ti bodo pokazali, ali in kako je primerna pripojitev k celjski bolnišnici.« Na seji sveta zavoda so pozornost namenili nepremičninam v lasti bolnišnice, ki jih ta ne potrebuje za izvajanje zdravstvene dejavnosti in so predvidene za odprodajo. Po ocenah Geodetske uprave RS so vredne blizu 1,5 milijona evrov, Šorli pa meni, da so vredne precej manj. Vodstvo bolnišnice mora v naslednjih dneh pripravi načrt prednostne odprodaje tistih nepremičnin, ki so "najmanj potrebne za delovanje bolnišnice oziroma predstavljajo zanjo tudi finančno breme". Po Šorlijevih besedah je zanimanje za zemljišča že zaznati, njihovo prodajo pa bo vodilo ministrstvo v sodelovanju z bolnišnico. Prvi kongres slovenskih občin Podčetrtek, 16. maja - Bojan Kontič, župan MO Velenje in predsednik Skupnosti občin Slovenije, je v torek na 1. kongresu slovenskih občin v Podčetrtku v uvodnem nagovoru ponovno poudaril vse močnejšo željo večine županov slovenskih občin k povezovanju in združitvi v enotno združenje vseh predstavnikov lokalne samouprave v Sloveniji. Takšno združenje bi bilo uspešnejši pogajalec z državo, lažje bi vodili konstruktivne dogovore, sprejemali sporazume in zakonodajo, ki bi bila generator razvoja. Kontič je izpostavil tudi tematiko financiranja občin in zniževanja povprečnin od države. Dejstvo je, da se presežki občin vsako leto zmanjšujejo, vendar občine potrebujejo sredstva za zagotavljanje denarnega toka tudi v prvih mesecih leta. Zato ostanek sredstev ob izteku leta ne more biti razlog za nižanje povprečnin. V nadaljevanju konference je sledil tudi pogovor s predsednikom države Borutom Pahorjem. Po mnenju predsednika so župani med gospodarsko krizo s številnimi ukrepi odigrali ključno vlogo pri lajšanju posledic krize pri občankah in občanih. Šmarčani odpirajo vinsko pot Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki predstavlja turizem pomembno gospodarsko panogo. Zato je še toliko bolj dobrodošla novost v tamkajšnji turistični ponudbi - vinska pot. Uradno jo bodo predali svojemu namenu v soboto, 20. maja, ob 16. uri ter dan kasneje ob 14. uri. Kot so zapisali na vabilo zanjo z njo združeni lokalni vinogradniki ob podpori šmarškega društva vinogradnikov in Turističnega društva Šmartno ob Paki postavljajo temelje za razvoj celovite vinske in kulinarične ponudbe kraja. K projektu je pristopilo osem lastnikov zidanic ter gostilna Malus. V soboto bodo odprle vrata štiri zidanice, in sicer Primožič, Španc, Malus in Kovačič, dan kasneje pa Kugler, Žibret, Rakun in Fajfar. Častna gosta bosta šmarški župan Janko Ko-pušar in predsednik Društva vinogradnikov Peter Krajnc. Poleg bogate kulinarične ponudbe organizatorji obljubljajo tudi zanimivo kulturno popestritev. ■ tp Savinjsko-šaleška naveza Potencial res je, kaj pa ustrezni pogoji!? Tujci bodo žagali - Uprava iz kontejnerjev? - Celje kot Kijev - Vlada je padla Dokaj pogosta razburjanja in redka navdušenja v naši statistični regiji so se že malo umirila! Vlada je spet na starih tirnicah, po naših krajih pa poskušajo ugotoviti, ali bodo od minulega obiska vladne ekipe kaj imeli ali ne. Slišali smo sicer, da ima ta regija velik potencial, manj pa, da bo vlada uredila pogoje, da jih bomo lahko uresničili. Prevečkrat je bilo čutiti, da so pričakovanja pač večja od pripravljenosti. »Zunaj« tega vladnega obiska smo sicer slišali, da se na Gomilskem obeta izgradnja velike žage, kakršne pri nas še nimamo. Zgradili naj bi jo Škoti. Po njeni zaslugi se v prihodnje ne bo na tuje več valilo toliko navadnega okroglega lesa. V Šoštanju pa naj bi, kot se za ta energetski kraj spodobi, zagnali proizvodnjo pelet. Tudi po tem obisku je znano, da bo »kmalu« vse pripravljeno za gradnjo »naše« hitre ceste. Na šentjurskem koncu pa so nekateri veseli, da so »vladniki« in občina že podpisali sporazum o izgradnji obvoznice Dramlje-Šentjur, ki jo sicer napovedujejo že dolgo. Pa je tudi tokrat minister Gašperšič podpisal šele protokol o sodelovanju pri izgradnji. Napovedal je vsaj to, da bi cesto začeli graditi leta 2020. Pa čeprav je bilo tudi pri tem slišati, da gre za pomembno razvojno os za Obsotelje in Kozjansko. Naloga je res zahtevna, saj bi s tem projektom poskušali ubiti dve muhi na en mah: z gradnjo te ceste bi zboljšali prometno povezavo ter tudi uredili poplavno varnost tega območja. Med različnimi obiski, ki so jih opravili člani vlade, je bil zanimiv tudi obisk ministra Koprivnikarja v začasnih prostorih upravne enote Šmarje pri Jelšah. Ta namreč že debelih šest let domuje na začasni lokaciji v kontejnerjih, čeprav naj bi bila to kratka začasna rešitev. Izselili so se namreč iz poslopja, kjer so domovali skupaj s šmarsko občino; objekt pa se je, kot smo že večkrat pisali, nevarno nagnil. UE ga je prestrašena hitro zapustila, občinarji v njem vztrajajo še zdaj. A si tudi sami iščejo nove prostore. In so jih našli v nekdanjem gostišču Šmarski hram. Še prej pa se bodo iz kontejnerjev v druge nadomestne prostore, ki jih bodo kmalu obnovili, vendarle preselili tudi zaposleni v šmarski upravni enoti. Še pred zimo naj bi objekt, v katerem je tudi sodišče, geodetska uprava in davčni urad, tudi »toplo oblekli«. Podobnega dela se bodo lotili tudi v občinski stavbi v Rogaški Slatini. Ker pa je to več kot sto let staro poslopje zaščiteno, ne bodo mogli urediti izolacijske fasade, ampak poiskati drugačne rešitve. Bodo pa v Rogaški Slatini hkrati energetsko obnovili tudi kulturni center. Za naložbo bodo pridobili tudi kohezij-ska in državna sredstva. V Celju, kjer sicer nekateri tudi kritično pravijo, da so pogosto razglašeni, je bilo zadnje dni vendarle veliko več ubranosti. Ubranega petja. Knežje mesto je namreč gostilo že 32. Mednarodni mladinski pevski festival. Zaradi različnih težav so letos sicer nastopili zbori iz manj evropskih držav, a vseeno je prireditev lepo uspela. Potiho-ma pravijo, da je letošnji celjski festival vsaj po nečem imel nekaj skupnega s tekmovanjem za pesem Evrovizije, ki je v približno istem času potekal v ukrajinskem Kijevu. Tako kot tam se tudi v Celju niso srečali pevci iz Ukrajine in Rusije. V evrovizijskem primeru »zaradi politike« ni bilo Rusov, v Celju je zbor iz Rusije nastopil, a zaradi nekih zapletov so manjkali Ukrajinci. Brez zapletov pa je menda prišlo do »obglavljenja« celjskega rokometnega kluba Pivovarna Laško. Gregor Planteu, ki je finančno saniral celjske rokometne pivovarje, naj bi kot izredni član uprave Mer-catorja tudi finančno bdel nad našim najboljšim sosedom. Seveda so se ob tem zaradi njegove mladosti pojavili nekateri pomisleki, a minister Počivalšek, ki ga je menda predlagal, mu povsem zaupa. Pa še to: slovenska vlada je padla, bi lahko zapisali tudi za del dogajanja ob obisku naše vlade v naši statistični regiji. To se je zgodilo v Šentjurju. V športni dvorani Hruševec sta se v košarki pomerili ekipi vlade s premierjem na čelu ter županov in gospodarstvenikov regije. Slednji so bili boljši in za tri točke potopili vlado. V ekipi zmagovalcev je zaigral tudi Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH, ki je prav te dni postal tudi novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Dobil je večjo podporo kot nekdanji predsednik in nekdanji direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. • k ■ ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 3 18. maja 2017 «»SÜAS AKTUALNO 3 Državne ceste bodo vendarle boljše Bojan Kontič državnemu sekretarju mag. Klemnu Potisku med obiskom vlade izrazil nestrinjanje z dvigom cene toplotne energije Bojana Špegel Velenje, 10. maja - Župan MO Velenje Bojan Kontič je v okviru vladnega obiska Savinjske regije v protokolarni sobi sprejel državnega sekretarja Ministrstva za infrastrukturo mag. Klemna Potiska, direktorico Direktorata za kopenski promet mag. Darjo Kocjan, direktorja Direkcije za infrastrukturo Damirja Topol-ka s sodelavci, sprejema pa se je udeležil tudi poslanec v DZ Saša Tabakovic. Župan jim je predstavil problematiko dviga cene toplotnega ogrevanja v Šaleški dolini. Kot je povedal, je to trenutno najbolj pereča zadeva v Mestni občini Velenje, na to temo pa bo prav danes popoldne skupna izredna seja velenjskega in šoštanjskega občinskega sveta. Pogovarjali pa so se tudi o obnovi državnih cest na območju MO Velenje, gradnji kolesarske poti proti Koroški in o 3. razvojni osi. Župan je poudaril, da so državne ceste v Velenju v skrb vzbujajočem stanju, česar so se zavedali tudi gostje. Zato je dobra novica, da jih bo kar nekaj letos in v prihodnjem letu dobilo no- va Partizanske in Šaleške ceste. Napovedali so tudi, da bodo delno obnovili cesto skozi Škale,« nam je povedal župan. Kot so potrdili, se bo kmalu začela tudi obnova bolj kolovozu podobne Župan Bojan Kontič je skupaj s sodelavci predstavnike vlade sprejel v sejni sobi mestne hiše. Največ so govorili o obnovi državnih cest in 3. razvojni osi. vo, sodobnejšo podobo. »Pogovori so potekali konstruktivno in dokaj optimistično. Kot so nam povedali, bodo še v maju začeli obnovo in preplastitev Kidričeve ceste, sledila bo obno- ceste Velenje-Polzela skozi Lo-žnico. Nekaj del naj bi opravili letos, glavnino pa leta 2018. Dogovorili so se tudi, da bo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo še letos objavila razpis za izvajalca protihrupne ograje na cesti Velenje-Črnova, ob naselju nasproti nekdanjega Obir-ca. »Veseli nas, da 3. razvojna os ostaja prioriteta ministrstva za infrastrukturo. Stvari nezadržno tečejo. Lahko, da bo gradnja stekla že letua 2018. To je odvisno tudi od postopkov, ki jih vodi DARS, a upam, da bo tako,« nam je zatrdil župan. Govorili so tudi o izgradnji kolesarske steze od Velenja do Doliča, kjer se bo priključila že zgrajeni kolesarski poti, ki vodi vse do meje z Avstrijo. »Lahko povem, da kolesarska pot bo, projekt pa je zelo zahteven, saj gre po trasi nekdanje železnice. Zato bo treba temeljito obnoviti tudi tunele. Razmišljajo, da bi del te poti izvedli kot galerijsko kolesarsko pot, zato iščejo dodatne rešitve. A dejstvo je, da tudi ta projekt napreduje,« je končal Kontič ■ Bojana Špegel FU obiskal državni sekretar za finance Velenje, 10. maj - Finančni urad Velenje je v okviru obiska vlade gostil državnega sekretarja z Ministrstva za finance Tilna Božiča v spremstvu namestnika generalne direktorice FURS-a Petra Gruma, direktorja Uprave za davke Janka Preaca in namestnika direktorja Uprave za carine Borisa Kastelica. Po predstavitvi poslovanja Finančnega urada Velenje sta se jim pridružila direktor SŠGZ Franci Kotnik in predsednica Računovodske sekcije Petra Ple-terski. FU Velenje ter zbornica in sekcija dobro sodelujejo. Urad zbornico redno seznanja z novostmi z davčnega področja, sekcijo Poudarili so pomen dobrega sodelovanja. pa z bistvenimi ugotovitvami iz kontrol nad zavezanci. Oboje je zelo pomembno za krepitev in dvig davčne kulture zavezancev, so poudarili. Da je treba takšno prakso nadaljevati, pa je poudaril tudi državni sekretar, ki je popoldne obiskal Gorenje. To s FURS-om sodeluje ne samo na davčnem področju, ampak tudi pri e-carinjenju. a mkp Poslovna cona STARA VAS Več kot 8.500 m2 komunalno opremljenih zemljišč 2f EUR/m VELENJE Neposredna bližina priključka na bodočo hitro cesto VABLJENI K NAKUPU ZEMLJIŠČ! Info: www.veienje.si pcstaravas@veJenje.si NECUBUIUSLDVENUA HimiSTKTVO ¿A COSPOOMUKI HfiïVUI If TEHiJOW&ISO EYSDPitA UNIIA I'HIIII I ipihDiimp MIC obiskal državni sekretar za infrastrukturo Velenje, 9. maj - Državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je bil ob obisku Medpodjetniškega izobraževalnega centra Velenje najprej deležen darila. Vodja MIC-a Darko Lihteneker mu je v dobrodošlico podaril svečo. Za vsak slučaj, se je pošalil, če TEŠ usahne, neha obratovati, se zaustavi ... Skupaj s sodelavci mu je predstavil MIC in energetski poligon z najsodobnejšo didaktično opremo za vsa področja obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije in energetski inženiring. S tega področja so prejeli veliko uglednih nagrad. a mkp Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek se je nasmejal darilu, ki ga je prejel. Na Ericu (tudi) o nedoslednostih okoljske zakonodaje Velenje, 9. maja - Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je obiskala Inštitut za ekološke raziskave, ERICo, v katerem so jo seznanili s celovito in uspešno okoljsko sanacijo Šaleške doline in vlogo inštituta v procesih okoljskih izboljšav. gotrajnimi postopki, je v pogovoru med drugim omenil direktor Marko Mavec. Z ministrico sta spregovorila tudi o problematiki zaprtega trga javnih okoljskih storitev in pojavljanju nelojalne konkurence ter se dogovorila, da se ponovno srečata in posvetita Spregovorili pa so tudi o težavah, na katere naletijo njihovi naročniki zaradi nekaterih nedoslednosti v zakonodaji. Naročniki, to pa je predvsem industrija, morajo zadostiti zahtevnim okoljskim kriterijem, ki so na nekaterih področjih bistveno strožji kot v državah članicah Evropske unije in tudi drugih, ob tem pa se morajo spopadati še z dol- Ministrica sije ogledala laboratorij. trenutno perečim odprtim okolj-skim temam v Sloveniji. Ob obisku si je ministrica ogledala tudi laboratorij, na katerega so zaradi največ akreditiranih preskusnih metod na področju okolja v Sloveniji še posebej ponosni in je v lasti slovenskega gospodarstva. a mkp Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 18. maja 2017 Nove naložbe in delovna mesta BSH Hišni aparati Nazarje v letu dni do dodatnih 10 tisoč kvadratnih metrov poslovno-logističnih površin - Letos 260 zaposlitev Tatjana Podgoršek Nazarje, 10. maja - Prejšnjo sredo je vodstvo družbe BSH Hišni aparati Nazarje s predstavnikoma transportnih podjetij iz Zgornje Savinjske doline Pfeifer in Melavec kot investitorjema podpisalo pogodbo o izgradnji dveh novih poslovno-logističnih izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo še enega poslovno-logi-stičnega prostora nasproti družbe, katerega vrednost so ocenili na 4 milijone evrov. Bodo naložbo financirali iz lastnih sredstev? »Seveda, sistem Bosch nima kreditov,« pravi Gorjup. Otvoritveni trak za prva dva objekta naj bi rezali konec tega, industrijskih družb, v sektorju malih gospodinjskih aparatov pa je največja tovrstna tovarna v Evropi. O tem, kako družba posluje letos, pa Boštjan Gorjup pravi, da konkretnih številk ne morejo razkrivati, ker so del kon-cerna Bosch. Iz števila letošnjih novih zaposlitev pa je vidno, da je rast velika. Lansko poslovno le- Za družbo BSH Hišni aparati Nazarje bosta zgradila nova logistična centra dva avtoprevoznika. Pogodbo so podpisali (od leve proti desni): Marko Skok (podjetje Pfeifer), Boštjan Gorjup, Matija Petrin (direktor družbe, odgovoren za področje tehnike v BSH Hišni aparati) ter Jožef Melavc iz Transportov Melavc. objektov na območju nekdanjega Glina in Elkroja v Nazarjah. Obe podjetji sta BSH-jeva dolgoletna dobavitelja. Vrednost podpisanih pogodb je 3,5 milijona evrov. Boštjan Gorjup, direktor družbe, odgovoren za področje gospodarjenja, pa dodaja, da bo BSH v naslednjih dneh podal vlogo za za tretjega pa sredi prihodnjega leta. Novih 10 tisoč kvadratnih metrov površin bo omogočilo BSH-ju širitev dejavnosti in s tem nova delovna mesta. Letos so že zaposlili 160 delavcev, do konca leta naj bi jih še 100. BSH Hišni aparati sodijo med 10 največjih slovenskih izvoznih to je družba sklenila z nekaj manj kot 300 milijoni evrov prihodkov. Z rezultati so zadovoljni, je še zagotovil sogovornik. Pogodbo so podpisali v navzočnosti predstavnikov vlade RS, ki si je pred tem družbo ogledala. Prihodnje leto prvi koraki Nazarje, 10. maja - V okviru obiska vlade RS v Savinjski regiji sta njen predsednik Miro Cerar in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek obiskala družbo BSH Hišni aparati Nazarje. Na pogovorih je vodstvo družbe izpostavilo nekatere najaktualnejša teme, pomembne za rast podjetja in tudi državo. Med drugim so to praktično usposabljanje na terciarni ravni izobraževanja, previsoka obdavčitev visoko kvalificiranih kadrov, izgradnja hitre ceste tretje razvojne osi ter načrtovana širitev BSH-ja v Nazarjah. Po pogovorih in ogledu proizvodnje je Cerar dejal, da je družba še eden od kazalcev, da se v Sloveniji krepijo in množijo dobre prakse. Prav na dan obiska je izvedel, da je država v pri- merjavi z enakim obdobjem lani kar za 20 odstotkov povečala izvoz. »To kaže, da vsi naši procesi internacionalizacije gospodarstva dajejo dobre rezultate. Gre za sinergijo med gospodarstvom, vlado in drugimi udeleženimi. Pot, po kateri gremo skupaj naprej, je edina prava.« Po njegovem mnenju je Savinjska regija gospodarsko in tudi na drugih področjih uspešna regija in z velikim naravnim človeškim potencialom, ki ga je potrebno še bolj razviti. Država, tako Cerar, lahko pri tem naredi več v infrastrukturi. »Glede hitre ceste tretje razvojne osi se končno premika, tako da se bomo letos lotili pripravljalnih del, prihodnje leto pa lahko načrtujemo že prve korake pri gradnji.« Poleg cest lahko vlada regiji priskoči na pomoč pri varstvu zdravega in čistega okolja, v protipoplavni varnosti, je še menil Miro Cerar. a O spremembah potrošniških navad Skupina Gorenje se je kot eden vodilnih evropskih proizvajalcev aparatov za dom predstavila na letošnjem European Technical Consumer Goods Summitu, mednarodni konferenci trgovcev s tehničnim blagom, na kateri se srečajo vsi najpomembnejši trgovci in proizvajalci gospodinjskih aparatov, zabavne elektronike ter telekomunikacijske in IT tehnologije v svetu. Na konferenci obravnavajo aktualne teme in izzive ter izmenjajo izkušnje in dobre prakse. Srečanja se udeležujejo predsedniki in člani uprav, izvršni direktorji, vodilni menedžerji s področij prodaje, nabave, marketinga ... Letošnje teme, o katerih so razpravljali na srečanju, so bile spremembe potrošniških navad, krepitev spletne trgovine, povezljivost aparatov v pametnem domu, inovacije na ravni izdelkov in storitev, izboljšanje uporabniških izkušenj, digitalizacija ... Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac se je na povabilo organizatorjev udeležil deba-tnega omizja na temo redefinira-nja potrošniške izkušnje. V krogu vodilnih evropskih predstavnikov družb Samsung, Electro-lux, BSH, Sony, Intel Corporation, Canon, De Longhi, M.video, Dixons, Metro Group idr. je Bobinac izpostavil, da na proces nakupne odločitve najbolj vplivata digitalizacija in proaktivnost spletnih ponudnikov v približevanju ponudbe in storitev željam in potrebam kupcem. S svojo odzivnostjo in prilagodljivostjo spletni trgovci prekašajo klasično distribucijo, zato se njen tržni delež pomembno krepi. »Sodelovanje na konferenci evropskih ponudnikov električnih aparatov European TCG Summit je edinstvena priložnost za navezovanje stikov in krepitev odnosov s predstavniki največjih distributerjev in trgovcev z električnimi aparati po svetu. Za Gorenje je izjemno pomembno, da spremljamo, razumemo in tudi predvidimo trende ter smeri razvoja distribucijskih kanalov, preko katerih prodamo večino svojih izdelkov, ter da se na spremembe pravočasno in ustrezno odzivamo. S sodelovanjem na European Technical Consumer Goods Summitu krepimo tudi ugled naših blagovnih znamk in celotne korporacije,« je povedal Bobinac. a mz Mlekarna pred največjo naložbo v svoji zgodovini Naložbo v novo sirarno, vredno blizu 14 milijonov evrov, bodo izvajali v dveh fazah - Ministra podprla pogumne načrte »V mlekarni pričakujejo, da bodo državne institucije pri novih razvojnih gospodarskih naložbah tako kot tuja podprla tudi domača, slovenska podjetja,« so izpostavili na pogovoru z ministroma. Tatjana Podgoršek Arja vas, 9. maja - V okviru obiska vlade RS v Savinjski regiji sta se ministra Dejan Židan (kmetijski) in Zdravko Počivalšek (gospodarski) mudila tudi na obisku v Mlekarni Celeia v Arji vasi. V letošnjem prvem kvartalu za 11 odstotkov več prihodkov Direktor mlekarne Marjan Jakob ju je ob tej priložnosti seznanil z lanskimi in letošnjimi kazalci poslovanja. Z lanskimi so bili glede na zahtevne tržne razmere v prvem delu leta zadovoljni, z doseženimi v letošnjih štirih mesecih so še bolj, saj so zelo spodbudni. Če so se lani v obdobju januar - april v največji mlekarni v zadružni lasti srečevali z precejšnjimi viški mleka in negativnim rezultatom, v enakem letošnjem obdobju beležijo 13,3 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 11-odstotno rast. Mleka so sicer ob tem odkupili za 3 odstotke manj (26,5 milijona litrov), so pa vse od lanskega avgusta dalje spreminjali odkupno ceno surovine praviloma navzgor. Na kmetovem dvorišču že znaša 28 oziroma 29 centrov za liter mleka. Spodbudna je rast izvoza ter izdelkov z višjo dodano vre- dnostjo. Prodaja jogurtov se je od januarja do aprila letos povečala za 25 odstotkov. Poleg kakovosti so - tako Jakob - pripomogli k večji prodaji izdelkov promocija pridobitve certifikata izbrana kakovost ter vlaganja v posodobitev proizvodnje (nakup novega polnilnega stroja za proizvodnjo tekočih jogurtov in mleka blagovne znamke Zelena Dolina, polnjenih v pet embalaži) v višini 3,2 milijona evrov. Nakup se kaže kot dobra naložba tudi zato, ker omogoča nove zaposlitve in hkrati krepi sodelovanje z domačimi dobavitelji mleka brez GSO. Izgradnja nove sirarne Sicer pa je, po besedah Marjana Jakoba, mlekarna pred največjo naložbo v 33-letni zgodovini na obstoječi lokaciji. V največji slovenski proizvajalki sira načrtujejo izgradnjo nove sirarne. Vrednost naložbe je blizu 14 milijonov evrov, zgradili pa naj bi jo v dveh fazah. Prvo predstavlja tehnološki del v vrednosti 9 milijonov evrov, drugo pa ureditev turistično-izobraževalnega dela objekta. »Pri naložbi računamo na pomoč države. Kot smo slišali, lahko na razpisih pridobimo približno 5 milijonov evrov, za drugo bomo morali zagotoviti lastna sredstva. Razmišljamo tudi o do-kapitalizaciji.« Gradbeno dovolje- nje pričakujejo septembra letos, začetek gradnje pa bo odvisen od možnosti oziroma razpisnih pogojev. Najkasneje pa naj bi se to zgodilo prihodnjo pomlad. V mlekarni predelajo v sire 52 odstotkov odkupljenega mleka. Po zagotovilih Jakoba bi z novo sirarno posodobili tehnologijo, rešili težave z viški mleka, odprli nova delovna mesta, aktivno sodelovali pri razvoju slovenskega podeželja ter dodatno okrepili in izkoristili prednost znaka višja kakovost, s katerim se ponašajo njihovi siri. Počivalšek in Židan sta podprla pogumne načrte mlekarne. Pri tem je Židan menil, da se v tem trenutku dogaja v mlečni industriji v Sloveniji neke vrste preporod. Mlekarne so v letošnjih prvih treh mesecih povečale proizvodnjo konzumnega mleka za 11,5 odstotka, skoraj za tretjino je večja proizvodnja fermentiranih izdelkov. »To je zelo pomembno, ker ti predstavljajo višjo dodano vrednost, kar v praksi pomeni, da mlekarne več denarja lahko namenjajo za vlaganja v nove tehnologije. Da je tako, je treba pripisati širjenju glasu o njihovih kakovostnih izdelkih tudi zunaj slovenskih meja. Mlekarna Celeia je lep primer dobre prakse,« je še dejal Dejan Židan. Boštjan Gorjup predsednik GZS Če vidi človek napredek, najde tudi energijo Tatjana Podgoršek Ljubljana, 10. maja - Člani skupščine Gospodarske zbornice Slovenije so izvolili novega predsednika Boštjana Gorjupa, direktorja družbe BSH Hišni aparati Nazarje. Na tem položaju bo za naslednji dve leti nasledil Marjana Mačkoška (Štore Steel). Kot je povedal Gorjup, so ga h kandidaturi nagovorili mnogi direktorji. Izziv je sprejel, ker se tudi sam zavzema za spremembe in boljše poslovanje gospodarske zbornice. »Gospodarstvo želi bolj učinkovito zbornico, ki bo znala svoje želje učinkovito zastopati in doseči rezultate v komunikaciji z vlado in sindikati«. Kot je še poudaril, si želi "hiše s trdnimi Boštjan Gorjup: »Želimo biti konstruktiven partner z vsemi -vlado, sindikati ... ter na dolgi rok gledati v isto smer.« temelji", pri čemer je kot enega od pomembnejših izpostavil konstruktiven dialog. Po njegovih besedah se zbornica večkrat znajde na nasprotni strani vlade ali različnih sindikatov, zato bo po njegovem do dobrega rezultata za zbornico vodil lahko le ustvarjalen pogovor. »Ne smemo se obsojati, kritizirati, ampak pogovar- jati tako dolgo, da bomo prišli do pravih skupnih rešitev.« Med svojimi projekti je izpostavil nadgradnjo zakona o vajeništvu, sodelovanje pri sprejemu zdravstvene zakonodaje ter finančno stabilizacijo zbornice. Izvolitev ga pa veseli, je dejal. Na vprašanje, ali bo poleg odgovornega vodenja podjetja BSH zmogel še vodenje Gospodarske zbornice Slovenije, je Gorjup odgovoril: »Če človek vidi napredek, najde tudi energijo. Takšno je moje vodilo tudi pri opravljanju nalog v podjetju.« Novi predsednik bo mandat prevzel 24. maja. Boštjan Gorjup je zaposlen v koncernu BSH že 17 let, večino časa na vodstvenih položajih podjetja tako doma kot v tujini. V obdobju 2011-2016 je bil predsednik nadzornega sveta družbe Paloma. Za svoje delo je prejel nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke ter priznanje Mladi mene-džer leta 2012. a ■ ■ Naš čas, 11. 5. 2017, barve: CM K, stran 5 GOSPODARSTVO 5 postavljajo trende 11. maja 2017 '»WAS Začeli kot obrtniki, danes Podjetje Skaza za jubilejno leto, obeležujejo 40-letnico, napoveduje nove tržne preboje, velike korake v digitalizaciji in rast prihodkov Tanja Skaza: »Proizvodnja je v celoti avtomatizirana, podprta z roboti in v veliki meri že digitalizirana.« Milena Krstič - Planine Velenje - Podjetje Skaza velja za enega največjih slovenskih izvoznikov. Izvozijo kar 93 odstotkov proizvodnje. Poslovanje na tujih trgih pa je v štiridesetih letih delovanja postalo del poslovnega genskega zapisa podjetja. Širitev na nove trge je potekala predvsem po principu referenc in s pomočjo promocije njihovih obstoječih partnerjev. Zdaj pa na učinkovitejši vstop na nova tržišča računajo tudi na gospodarsko diplomacijo, pravi direktorica Skaze Tanja Skaza. To so posebej poudarili ob nedavnem obisku veleposlanika in generalnega direktorja Direkto-rata za gospodarsko in javno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Roberta Koka-lja v Skazi. Pred Skazo novi tržni preboji Kam se ozirate? Kje si želite pomoč gospodarske diplomacije? »V ZDA in na Bližnjem vzhodu, v državah, kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Iran, zalivske države. Do teh trgov ni enostavno priti, lahko pa nam do njih pomaga diplomacija. Vsak novi vstop v tujo državo zahteva predhodno temeljito poznavanje trga, lokalnih navad ljudi in potrošnikov, predvsem pa zahteva določeno poslovno mrežo in pri tem računamo na njihovo pomoč in podporo.« Sicer pa ste svojo mrežo na tujih trgih že dobro razpredli. »Na šestinpetdesetih tržiščih smo že prisotni.« Na poti v industrijo 4.0 Veliko vlagate v razvoj, v delovno okolje. Lani ste v ureditev novih prostorov, velikih 12.000 kvadratnih metrov, vložili 5,5 milijona evrov. »Letos jih bomo skoraj toliko v digitalizacijo procesov, v industrijo 4.0 oziroma pametno tovarno. Vpeljali smo jo že v prodajno in nabavno verigo. Proizvodnja je v celoti avtomatizirana, podprta z roboti, pospešeno pa vanjo zdaj vnašamo tudi digitalizacijo, infrastrukturo 21. stoletja. Čas je dragocen in zelo pomembno je, da ga živimo učinkovito. Kjerkoli, s prijatelji, družino, v podjetju. Pri nas smo jo vpeljali v kulturo podjetja, izobraževanje. Vsi se izobražujemo, kako uporabljati socialna omrežja, uporabljamo intranet, imamo »Skazalnik«, elektronsko glasilo, vso dokumentacijo skušamo iz- vesti brezpapirno ... Skaza akademijo snemamo, da si jo lahko kdo, ki je na njej odsoten, pogleda kjerkoli.« Napovedujejo leto presežkov Letos zaokrožujete 40-letnico delovanja. »Zelo veseli smo tega jubileja. V vseh teh letih nismo izgubili niti ene stranke, kar pomeni, da smo zaupanja vreden partner. Začeli smo kot obrtniki, danes smo trendsetterji, postavljalci trendov. Podjetje je v zadnjih osmih letih - po hudi krizi, ki jo je doživelo in preživelo - zraslo za štirikrat. V šestih letih smo na trg postavili dve blagovni znamki, s katerima smo prisotni že v več kot 50 državah. Naredili smo temeljito preobrazbo tako podjetja kot razmišljanja.« V jubilejnem letu pa napovedujete, da bo leto presežkov? »Načrtujemo 38,5 milijona evrov prihodkov. Lani smo jih ustvarili 35,5 milijona evrov. Načrtujemo utrjevanje znanja. Za uspehe, ki jih dosegamo, so zaslužni sodelavci. Vsak lahko prispeva k razvoju in napredku z razmišljanjem, rešitvami. Pri tem ne poznamo hierarhije. Na trg bomo dali tri nove pro- »Ko spreminjaš podjetje, moraš spremeniti tudi sebe. Naučiti se moraš, kako hitreje priti do informacij, kako pridnost spremeniti v učinkovitost. Slovenci smo zelo priden narod, o tem, kako smo učinkoviti, pa bi se lahko še pogovarjali.« dukte. Blagovni znamki Skaza Style your life dodajamo produkt Pick&go, piknik na vrvici, ki spreminja življenje v naravi, in drugo generacijo Bokashi Organica, o tretjem produktu pa lahko za zdaj povem samo, da bo šlo za edinstven lonček, ki ga bomo nosili s seboj, kamorkoli bomo šli.« Država bi morala stati za gospodarstvom Še vedno iščete kadre? »Iščemo predvsem menedžer-je prve linije, tehnologe, razvoj-nike, prodajnike in digitalne eksperte, iščemo strokovnjake za materiale in dizajn.« Podjetništvo je povezano z veliko tveganji, odrekanji in predvsem z veliko odgovornostjo. »Vsak dan razmišljam o tem, kako poskrbeti, da bo 350 naših zaposlenih čutilo, da se pri nas lahko počutijo varne. To bi morala početi tudi država. Stati bi morala za podjetniki in gospodarstvom, se bolj zavedati, da so gonilo napredka in blaginje. Sploh izvozniki. Njene politike (davki, prispevki, delovnopravna zakonodaja ...) bi morale sproščati pritisk na gospodarstvo, ki do rezultatov pride s trdim delom, trudom in odrekanjem.« Nad preizkuse narave z znanjem in voljo Želela je obiskati primer dobre prakse Državna sekretarka Tanja Strniša obiskala Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina - Za subvencije 300 milijonov evrov na leto Državna sekretarka Tanja Strniša sije me d drugim ogledala zadružni trgovski center v Metlečah. Šmartno ob Paki, 12. maja - V dvorani gasilskega doma v Šmar-tnem ob Paki je tamkajšnje društvo vinogradnikov pripravilo prireditev, na kateri so razglasili rezultate ocenjevanja vin lanskega letnika ter najboljšim vinarjem podelili priznanja. Ob tej priložnosti je predsednik društva Peter Krajnc med drugim dejal, da je bila lanska letina kar težavna zaradi pozebe in dveh toč, vendar so s pravo zaščito in vestnim kletarjenjem dosegli, da je letnik 2016 zelo kakovosten. »Narava nas vsako leto bolj preizkuša, mi pa se odzivamo z voljo in znanjem, ki ga pridobivamo na raznih seminarjih in predavanjih,« je dejal Krajnc. Aktualna vinska kraljica -24-letna študentka fakultete za turizem v Brežicah Maja Žibert iz Šentruperta na Dolenjskem - je bila ob prihodu v tamkajšnje okolje prijetno presenečena, saj je pričakovala, da tod raste predvsem hmelj. »Vesela in ponosna sem, da so obronki zasajeni z vinsko trto, in na vinogradnike, ki nadaljujejo tradicijo svojih prednikov in dokazujejo, kaj se da narediti za kakovostno vino, če sta prisotna volja in znanje. S tem kažejo mlajšim pot oziroma kaj želijo od svojih naslednikov takrat, ko sami ne bodo zmogli več.« Kot nam je povedala, za zdaj sama pomaga staršem v vinogradih, v katerih pridelujejo cviček, modro frankinjo, žametno črnino, laški rizling, kraljevino, kerner. Prepričana je, da bodo s sestro in bratom dostojno nadaljevali družinsko tradicijo vinogradništva. Kot je še dejala Žibertova - mimogrede, za svoje vino je kot vinska kraljica iz- brala modro frankinjo premium, letnik 2015 iz Vinske kleti Krško - se zaveda pomena svojega poslanstva in se bo zavzemala tako za male kot velike vinogradnike, saj s svojimi kakovostnimi vini odlično dopolnjujejo svetovno proizvodnjo. »Proizvodnja vina je priložnost za Slovenijo, ki ni med večjimi proizvajalci vina, po njegovi kakovosti pa sodi v sam svetovni vrh.« Pohvalila je državo, ki pomaga vinogradnikom pri odpravljanju posledic pozebe z raznimi subvencijami. Zakonodaja je nekaj, je dodala, naravne razmere pa povsem nekaj drugega. Treba se jim bo prilagoditi. Za zdaj je bilo to prilagajanje uspešno. Med šmar-ške kletarje pa je obljubila, da še pride. • Tp Tatjana Podgoršek Metleče, 10. maja - Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je v okviru obiska vlade RS v regiji Saša obiskala Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. Direktor zadruge Ivo Drev jo je ob tej priložnosti seznanil z dejavnostjo zadruge, ki želi postati najboljša v državi. Ponosni so na njeno tradicijo, na osnovi njenih načel gradijo zadružno prihodnost. Poleg proizvodnje mleka, ki so ga lani odkupili 11 milijonov litrov, prodaje in proizvodnje mesa, trgovske dejavnosti, ki predstavlja več kot polovico njenega prihodka, je največja distributerka ekološkega mesa v državi. S tem ustvari približno 700 tisoč evrov prometa na leto. »Kmetijska zadruga Šaleška dolina je primer dobre prakse v državi, zato sem jo želela tudi obiskati,« je dejala Strniševa in nadaljevala: »Njena največja vrednost je, da je spravila na krožnike ekološko meso in izdelke iz njega. Z njimi oskrbuje več kot 100 javnih zavodov. Tudi njene druge blagovne znamke stremijo h kakovosti in ponudbi izdelkov, kar slovenski potrošnik išče.« Tanja Strniša je zagotovila, da je za pomoč kmetijstvu namenjenih 300 milijonov evrov subvencij na leto. Poleg že znanih spodbud za ukrepe bodo letos verjetno objavili razpis za pomoč majhnim kmetijam. Z njim želijo ohraniti travinje in živinorejo na travniških površinah na območjih z omejenimi dejavniki kmetovanja, h katerim sodi tudi dobršen del Šaleške doline. Nekateri navzoči člani organov zadruge so Strniševo opozorili na potrebo po spremembah na področju kmetijskih zemljišč. Kot so dejali, povzroča pomanjkanje zemlje v dolini mladim prevzemnikom kmetij precejšnje težave. »Večina med njimi se je odločila za naložbe v nove hleve, republiški sklad kmetijskih zemljišč pa zemljišča bodisi proda tistemu, ki zanje ponudi več denarja, čeprav se s kmetijsko dejavnostjo intenzivno ne ukvarja, ali pa za najem zahteva visoke najemnine,« so bili konkretni in Strniševi predlagali, naj pri prenovi kmetijske zemljiške politike uredijo tako, da bodo pri nakupu ali zakupu zemljišč imeli prednost kmetje, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. a Za letnik vina 2016 so si naziv šampion prislužili kar štirje vinogradniki: od leve proti desni: Branko Višnjar (za rdeče vino), za bela: Mihael Fajfar, Jože Kugler ter Danilo Pokleka, ki je prejel naziv šampion tudi za vino posebne kakovosti. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA «»^AS 18. maja 2017 OD SREDE do torka Sreda, 10. maj Parlamentarni odbor za zdravstvo je kljub nasprotovanju vlade, stroke in nevladnikov podprl predlog novele, s katero bi znova dovolili prodajo določenih alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Miro Cerar je z ekipo obiskal Savinjsko dolino in ob priložnosti povedal tudi, da se stvari v zvezi z tretjo razvojno osjo premikajo. Italija je zaradi vrha G7 na Siciliji, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ob polnoči znova uvedla nadzor na Mojca Štruc Žabja perspektiva Petek, 12. maj Iz številnih držav po svetu so poročali o kibernetskih napadih. V središču Beograda so se po spopadanju s problemom številnih pribežnikov, ki so živeli v opuščenih skladiščih, odločili za akcijo in dokončno preselitev več kot tisoč ljudi. V središču Rima je odjeknila manjša eksplozija na parkirišču v bližini pošte. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz se je zavzel za predčasne parlamentarne volitve. Sobota, 13. maj Italija je začasno znova uvedla nadzor na meji s Slovenijo. notranjih schengenskih mejah. Ameriški predsednik Donald Trump je odobril oborožitev sirskih Kurdov, na kar se je kritično odzvala Turčija. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je v Washingtonu srečal z ameriškim kolegom Rexom Tillersonom in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Donald Trump pa ta dan je z mesta direktorja zveznega preiskovalnega urada FBI odstavil Jamesa Comeyja. Četrtek, 11. maj Vlada je izdala uredbo o načinu izvedbe preselitve ljudi, ki so v Slovenijo sprejeti na osnovi kvote in delitve bremen med državami članicami Evropske unije. Evropska unija je v Bruslju dokončno po- Nemčija trenutno ne vidi potrebe po krepitvi vojaške prisotnosti v Afganistanu. trdila šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah schengena, tudi na avstrijsko-slovenski meji. Kanclerka Angela Merkel je po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stol-tenbergom dejala, da Nemčija trenutno ne vidi potrebe po krepitvi vojaške prisotnosti v Afganistanu. Glavni pogajalec Evropske unije za brexit Michel Barnier se je ob obisku na Irskem s poslanci pogovarjal o edini kopenski meji z Veliko Britanijo in drugih vidikih brexita za Irsko. Švica je sporočila, da bo za naslednjih 12 mesecev omejila dostop bolgarskih in romunskih državljanov do svojega trga dela. Ministrstvo za obrambo je odločilo, da bo še letos objavilo evropski razpis za nakup osemkolesnikov za srednjo bataljonsko bojno skupino. Iz številnih držav po svetu so poročali o ki-bernetskih napadih z izsiljevalskim virusom. Posebej hudo je bilo v Angliji, kjer so bile prizadete bolnišnice, ki so bile prisiljene zavračati bolnike in preklicati naročene preglede. ški deželi Severno Porenje - Vestfalija so zmagali krščanski demokrati Angele Merkel. Severna Koreja je zjutraj po lokalnem času znova izstrelila balistično raketo, ki je po 30 minutah padla v Japonsko morje. Dogodek je povzročil zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Svetovna javnost je zaskrbljeno zrla tudi proti Venezueli - država, ki ima največje naftne rezerve na svetu, je imela namreč hkrati tudi najvišjo inflacijo, ki naj bi konec leta dosegla 700 odstotkov. Ponedeljek, 15. maj Vodja civilne iniciative »Davkoplačevalci se ne damo« Vili Kovačič je v Državni zbor vložil 4500 podpisov za začetek zbiranja podpisov za referendum za zakon o drugem tiru. Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija ni vpletena v petkov kibernet-ski napad, in pomislil, da bi lahko bile ZDA. Turčija nemškim poslancem, ki so želeli obiskati nemške vojake v Natovem letalskem oporišču Incirlik, ni dovolila vstopa v državo. Izvedeli smo, da so hekerji napadli tudi novomeški Revoz - zaradi napada se je namreč tam ustavilo delo v nočni izmeni, saj so bili vsi računalniki zaklenjeni, na njih pa obvestilo v hrvaškem jeziku o napadu in zahtevi po odkupnini. Tudi v podjetju Revoz so ugotavljali, da so bili tarča hekerjev. Bil je tudi dan slovesnosti. S slovesnostjo pred nemško kostnico pri Tolminu so se poklonili stoti obletnici začetka zadnjih bojev na soški fronti. Na Poljani pri Prevaljah pa so s slovesnostjo zaznamovali 72. obletnico zadnjih bojev 2. svetovne vojne na evropskih tleh. Na ulicah Tunisa se je zbralo več tisoč Tu-nizijcev, ki so protestirali proti osnutku zakona, ki bi pomilostil poslovneže, ki so obtoženi korupcije v času vladanja Zineja El Abidineja Ben Alija. Svetovna zdravstvena organizacija je v Demokratični republiki Kongo razglasila izbruh ebole. Papež Frančišek je v romarskem središču Fatima za svetnika razglasil brata in sestro, ki sta dejala, da se jima je kot otrokoma in njuni sestrični leta 1917 prikazala Marija. V Kijevu je potekal izbor za pesem Evrovi-zije. Zmago je domov odnesla Portugalska. Nedelja, 14. maj Slovesno je za predsednika Francije prisegel Emmanuel Macron, ki je teden dni pred tem prepričljivo zmagal na predsedniških volitvah. Na volitvah v nov deželni parlament v nem- Bo podpisov za referendum dovolj? Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je za predsednika vlade imenoval 46-letnega Edouarda Philippa, poslanca v francoskem parlamentu in župana Le Havra. Vlada sirskega predsednika Bašarja Al Asada je po večletnih spopadih dosegla dogovor z uporniki o njihovem umiku iz severovzhodnega dela Damaska. Torek, 16. maj Po dvodnevnem boju s požarom v tovarni Kemis pri Vrhniki je bila ugotovljena velika gmotna škoda in tudi onesnaženje okolja. Vendarle pa so se lahko evakuirani prebivalci vrnili domov. Nacionalni svet koroških Slovencev je sporočil, da - ker noben predlog slovenskih organizacij ni uveljavljen - ne podpira osnutka Prisegel je novi francoski predsednik. Po požaru so pristojni ugotavljali, da je škoda velika. nove deželne ustave avstrijske Koroške. Vodje poslanskih skupin avstrijskih strank so se dogovorile, da bodo predčasne volitve 15. oktobra. Evropska komisija je članice Unije opomnila, da je skrajni čas za uresničitev zavez v sklopu premeščanja in preseljevanja beguncev. Posebej je na to opozorila Madžarsko in Poljsko, ki doslej iz Grčije nista sprejeli še niti enega begunca. V ZDA so se mediji ukvarjali z zaupnimi informacijami o Islamski državi, ki naj bi jih Donald Trump izdal ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu. Kot so poročali, jih je Američanom priskrbel Izrael. Jure Trampuš O zlati preteklosti Pred tedni je bila v Velenju predstavitev filma o mladih, o tem, kako je bilo živeti v Velenju nekoč, kako je danes, kako naj bi bilo z mladimi jutri. Film kot barvita razglednica prikazuje mladinsko politiko, želje mladih, izkušnje, ideje, pa tudi nekaj neuspehov, ki so jih v desetletjih doživljale odraščajoče mestne generacijo. Treba je priznati, Velenje, mesto, tisti, ki so to mesto ustvarjali in vodili, so vedno vsaj poskušali prisluhniti mladim. Parola, da je Velenje mesto mladih, je imela tukaj, v tej dolini otipljiv rezultat. Nekoč so mladi mesto gradili, danes mladi v tem mestu živijo. Res pa je, da vse ni tako svetlo, kot se ti zdi v tej posneti razglednici mladosti. Ni res, da je bilo Velenje vedno najboljše, edino v Sloveniji, prvo, vizionarsko. Hkrati tudi ni res, da je mesto vedno skrbelo za mlade. Če se samo spomnim svojega časa in odraščanja v mestu rudarjev, smo si stvari velikokrat morali priboriti sami. Bilo je sicer drugače kot v kakšnem zadrgnjenem klerikal-no-čajankarskem zaselku, a vseeno - študentskega organiziranja nam ni nihče prinesel na pladnju, tudi Dneva mladih in kulture ne, da boja za mladinski center ne omenjam, plakatov, vseh pisem, člankov, pogovorov z županom, prepričevanj, jeznih zapisov in čakanja na izpolnjevanje obljub. Ocena, da je mesto kar vse dalo mladim, ne drži. Smo pa bili (pa ne le naša generacija, tudi druge) dovolj jasni, glasni, predrzni, samozavestni in samovšečni, da smo od mesta zahtevali tisto, kar smo mislili, da je prav. Včasih nas je mesto poslušalo, včasih je bilo polno nerazumevanja in zavračanja. Pravili so nam, da smo v dekadentni fazi, na kar smo bili ponosni. Vsaka mladost je edinstvena. Vsaka mladost je prava in neprava na svoj način. Kljub vsem imperativom pa v Velenju živijo tudi mladi, ki jih nihče ne opazi, ki niso vključeni v takšne in drugačne mladinske politike, iniciative, strukture, projekte in ostale včasih zgolj na videz pomembne dejavnosti. Kaj se dogaja s tistimi na robu?Kaj se dogaja z onimi, ki bežijo, ki tukaj ne najdejo službe, prihodnosti, zakaj nekateri še vedno pravijo, da se nič ne dogaja? Kljub bleščeči razglednici mladinske preteklosti in prihodnosti, kakršno prikazuje film, nekatere življenja vseeno izpljune zaradi socialnih, družbenih, osebnostnih, katerihkoli že izključujočih razlogov. V filmu nastopajo predvsem zmagovalci, ki so imeli lepo mladost, ki jih je obogatila - tako njih kot mesto. Zato je toliko bolj dragocena knjiga, ki je del celotnega projekta Mladi za Velenje, v njej so omenjeni tudi posamezniki, ki so iz mesta odšli, ki nimajo službe, pa tudi tisti, ki so se tukaj znašli po spletu okoliščin, denimo pripadniki albanske manjšine, ki obiskujejo tukajšnjo šolo in si želijo tukaj ustvariti dom ali si želijo na velenjsko življenjsko postajo ohraniti vsaj lepe spomine. Delovne akcije in vseobsežna mladinska strategija pač dokazujejo, da se tam, kakor nekje poje uporniški poet, »kjer se nič ne zgodi, tut nič ne konča«. Mladostniki v Velenju imajo to srečo, da rastejo v tem mestu. A bodimo iskreni, vse to nič ne pomeni, vsak izmed nas si izbere svojo pot, mesto pa je zgolj tisto, ki lahko odpre pot do svobode, lahko pa mladost zatira. Če se iz dokumentov, ki obstajajo na občini, iz strategij, strokovnih ocen, evropskih projektov, političnih načrtov odstrani vsa birokratska navlaka, pa je treba zapisati, da politiko ustvarjajo predvsem ljudje z imeni in priimki in da so imeli ti na občini vsaj za segment mladosti, za njeno alternativno podobo več posluha kot drugod po Sloveniji. To velja tudi sedaj. Dokler občino preveva mladinski duh, bi morali mladi stopiti korak dlje in od naklonjenih upraviteljev zahtevati več, več sredstev, več pomoči, več razumevanja, še več naklonjenosti in podpore, in predvsem več političnega; ne gre namreč zgolj za zabavo, druženje, odraščanje, mladost je v prvi vrsti oblikovanje odnosa do sveta, v katerega si vrojen, in kdor je zadovoljen z zlato preteklostjo ter predvidljivo sedanjostjo, svetle prihodnosti pač ne bo nikoli dosegel. Rešitev je tako vedno konflikt, mladi pa ne smejo biti tisti, ki bi ga nadzirali. Konec je namreč »itak sam stvar filma«... Raziskovalci so se pozlatili Murska Sobota, 15. maja - V Murski Soboti je potekalo 51. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Iz gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline se je nanj uvrstilo 41 raziskovalnih nalog. Od tega jih je šest osvojilo zlato, 15 srebrno in 20 bronasto priznanje. Med dobitnike zlatega priznanja so se uvrstili mladi raziskovalci z osnovnih šol Gustava Šiliha in Mihe Pintarja Toleda Velenje, Karla De-stovnika Kajuha Šoštanj, Frana Kocbeka Gornji Grad in šole Ljubno ob Savinji. Med srednješolskimi raziskovalnimi nalogami pa je bila z zlatim priznanjem nagrajena naloga dijakov Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Najboljšim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem bodo priznanja podelili v Cankarjevem domu v Ljubljani v soboto, 10. junija, na prireditvi Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Zotkini talenti. Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 7 18. maja 2017 «»SÜAS V ŽARIŠČU 7 Pametne vasi izziv in priložnost za slovensko podeželje Glavni cilj projekta: ustvarjanje novih delovnih mest, zajezitev izseljevanja, bolj privlačno podeželje za mlade - V Šaleški dolini in celjski regiji vrsta primerov dobrih praks Tatjana Podgoršek Gaberke pri Šoštanju, 12. maja - »Pametne vasi so prvi korak k vasem prihodnosti. Podeželje 21. stoletja mora zajeti digitalna pomlad, da bo konkurenčno,« je eno od osrednjih sporočil okrogle mize z naslovom Pametne vasi - nove tehnologije in koncept za ohranitve podeželja, ki sta jo na kmečkem turizmu Apat v Gaberkah pri Šoštanju pripravila evropski poslanec Franc Bogovič in evropska komisarka za promet in mobilnost Violeta Bulc. Oba sta menila, da so pametne vasi priložnost za razvoj slovenskega podeželja, in izrazila prepričanje, da bo Slovenja ena od 10 evropskih držav, v katerih bo stekel pilotni projekt pametne vasi, ki naj bi jih v novi finančni perspektivi podprla tudi EU. Pametnim mestom morajo slediti pametne vasi Če so pametna mesta že postala praktično del naše družbe, morajo temu - tako Bogovič -slediti pametne vasi. Kot je dejal, so bile inovacije, tehnologija in znanost vselej bolj povezane z urbanimi središči, »a sedaj je čas, da sodobno tehnologijo obrnemo tudi v prid podeželja, da tudi tega zajame digitalna pomlad,« je razmišljal Bogovič, ki prihodnji razvoj vidi v še tesnejšem povezovanju mest in podeželja na različnih področjih. »Kmeti- je 21. stoletja morajo postati digitalno in tehnološko napredne, če želijo biti konkurenčne. To pomeni, da se morajo tudi kmetje naučiti primerno uporabljati novo in sodobno opremo in da bo »digitalna generacija na podeželju prispevala k večji kmetijski produktivnosti.« Pilotni projekt, ki ga je skupaj z madžarskim po- je v celjski regiji veliko primerov dobrih praks. Poleg mlekarne Celeia je izpostavil Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in njen projekt pridelave ekološkega mesa, sledljivost, idejo Futko. Tehnologija po prepričanju Bogovi-ča ni samo velik posel, ampak omogoča povezavo proizvajalca in kupca. »Pomembna je tudi vost in pametne prometne rešitve. »S projektom pametne vasi želimo vzpostaviti učinkovitejše distribucijske verige in boljšo povezljivost z mesti za podporo lokalno pridelane hrane, zaustaviti izseljevanje s podeželja, oblikovati poslovne priložnosti z višjo dodano vrednostjo ter zagotoviti sodobno infrastrukturo za izboljšanje življenjskih pogojev in mobilnost na podeželju. Pametne vasi so prvi korak k vasem prihodnosti. To ne bo enostaven proces, ker je povezan z zahtevnimi vlaganji. Vendar ovire niso nepremostljive, zahtevajo pa Okrogle mize o pametnih vaseh, ovirah, izzivih in priložnostih, kijih omogoča sodobna tehnologija podeželju, se je udeležilo več kot 70 strokovnjakov iz različnih delov Slovenije. slancem Tiborjem Szanyiem prijavil pri Evropskem parlamentu, zagotavlja Bogovič, rešuje več aktualnih izzivov EU: krajše verige od proizvajalca do potrošnika, staranje prebivalstva, mobilnost, dvig kakovosti življenja na podeželju s pomočjo javnih financ. Po besedah Franca Bogoviča povezava ponudnikov, kar pa je v Sloveniji rak rana.« Ovire niso nepremostljive Evropska komisarka za promet in mobilnost Violeta Bulc je med drugim dejala, da slovenske podeželske skupnosti potrebujejo delovna mesta, povezlji- daljši čas. Zato je pozvala zainteresirane, da se te naloge čim prej lotijo. Svoje izkušnje, ideje in pristope, ki niso zanimivi le za Slovenijo, ampak tudi za celotno Evropo, so na omizju predstavili še mnogi drugi. Znanje za gozd Nazarje - 21. marca vsako leto na pobudo generalne skupščine Združenih narodov gozdarji zaznamujejo mednarodni dan gozdov. Namenjen je predvsem promociji in ozaveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda kot enega najpomembnejših naravnih bogastev. Tema letošnjega po vsem svetu je Gozdovi in energija, na Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje pa so ob Tednu gozdov k temu dodali še Znanje za gozd. Za ta namen so gozdarji nazar-ske enote že izvedli predavanje za študente Visoke šole za varstvo okolja Velenje in člane Dru- štva lastnikov gozdov Šaleške doline, od 22. do 26. maja bodo vodili po gozdnih učnih poteh, 26. maja bodo pripravili osrednjo prireditev ob Tednu gozdov. Ta bo v domu kulture v Nazarjah, na njej pa bodo med drugim naj-skrbnejšim lastnikom gozdov za leto 2017 na območju enote podelili priznanja. Tega dne bo Muzej Vrbovec pripravil dan odprtih vrat. Zadnja aktivnost pa bo 9. junija na Grušoveljski gmajni. To bo delavnica Gozd in voda sta povezana, tema pa Obrečni gozdovi po načelih gozdne pedagogike. ■ tp Škoti v Pohrastniku? Po podatkih nekaterih medijev naj bi škotsko podjetje BSW na Gomilskem v občini Braslovče postavilo žago, enkrat večjo od največjih v državi, svojo dejavnost pa naj bi še širilo. Med drugim v Pohrastniku pri Šoštanju, kjer naj bi organiziralo proizvodnjo peletov. Delo naj bi dobilo 100 ljudi, v žago na Gomilskem pa naj bi Škoti vložili 21 milijonov evrov. Ko smo informacijo preverjali pri lastniku objektov v Pohrastniku Janezu Mazeju, je ta dejal, da se nekaj res dogaja, a bi bilo o tem povedati kaj več še prezgodaj. BSW je družinsko podjetje, ki ima na Otoku sedem žag, eno pa v Latviji. Na leto ustvari približno 70 milijonov evrov prihodkov. ■ tp Štirje strokovni sejmi Celje - Od danes (četrtka) do nedelje, 21. maja, bodo na celjskem sejmišču potekali štirje strokovni sejmi: 20. Avto in vzdrževanje, 10. Gospodarska vozila, Moto boom bo 12. po vrsti, na novo pa je organizator - družba Celjski sejem - zasnoval sejem učinkovitih logističnih rešitev Logistika. Predstavilo se bo približno 400 najboljših svetovnih blagovnih znamk na tem področju oziroma 140 direktnih razstavljalcev. Sejemsko dogajanje bo poleg zadnjih novosti na vsebinsko povezanih področjih ponudilo še obilo strokovnega in adrenalinskega dogajanja. Tudi za obiskovalce. ■ tp ■ Prednostna področja les, turizem in samooskrba LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline objavil javna poziva za operacije (projekte) v vrednosti nekaj manj kot 700 tisoč evrov Tatjana Podgoršek Zavod Savinja je kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline konec prejšnjega meseca objavil dva javna poziva za izbor operacij (projektov) za uresničevanje ciljev strategije podeželja za leto 2017 v skupni vrednosti slabih 700 tisoč evrov. »Od tega je za operacije, prijavljene na poziv Evropskega kmetijskega sklada za razvoj ' podeželja, na voljo več kot 491 tisoč nepovratnih evrov, 202 tisoč evrov pa za operacije, financirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,« je pojasnila " Ivica Orešnik, strokovna sodelavka LAS-a. ■ Za katere operacije sta poziva primerna? »Oba podpirata operacije, skladne s strategijo lokalnega razvoja na določenih treh prednostnih področjih: les, turizem in samooskrba. Poleg tega morajo prispevati še k nekaterim ukrepom, kot so spodbujanje mreženja, povezovanje, spodbujanje okoljsko naravnanih operacij ob upoštevanju energetske učinkovitosti in trajnostne mobilnosti. Na Evropskem kmetijskem skladu pa bo- Ivica Orešnik do podprte tudi operacije, ki bodo prispevale k razvoju programov in infrastrukture za rekreacijo, turizem in prosti čas, za večjo vključenost, ozaveščanje javnosti za ohranjanje naravne danosti ter trajnostno rabo na- ravnih virov. Prijavitelji morajo biti pozorni še na območja, kjer se morajo operacije izvajati. Za projekte, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada, je to v vseh 10 občinah v regiji Saša, razen mestnega dela mestne občine Velenje, operacije, prijavljene za poziv Evropskega sklada za regionalni razvoj, pa se lahko izvajajo le v naseljih Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Topolšica. Tudi tu je izvzet mestni del mestne občine Velenje.« Kdo se lahko prijavi na poziv omenjenih skladov? Mora biti partner LAS-a ? »Ni nujno, da je partner, lahko je druga pravna oseba, društvo, pri Evropskem kmetijskem skladu tudi fizična oseba. Morajo pa imeti sedež na območju LAS-a in tudi operacijo morajo izvajati na njegovem območju.« Koliko denarja lahko pridobijo prijavitelji za projekt? »Z uredbo je določena najnižja meja zahtevka - 5.000 evrov, zgornja meja pa je 300 tisoč evrov, vendar taki projekti na našem pozivu ne morejo sodelovali, ker imamo premalo denarja. Tega je za sofinanciranje operacij LAS-a dodelilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru omenjenih skladov.« Kdaj lahko prijavitelji pričakujejo odgovor na prijave? »Zadnji dan za oddajo prijave je 23. junij. Temu nato sledi ocenjevanje prijavljenih operacij in točkovanje. Izbrane morata po- trditi Agenciji za kmetijske trge (če gre za kmetijski sklad) oziroma ministrstvo za gospodarstvo (če gre za Evropski sklad za regionalni razvoj). Postopek ocenjevanja traja vsaj dva meseca, za odobritev operacije pa si lahko pristojni vzamejo tudi 4 mesece.« Ali lahko prijavitelji izvajajo projekte pred pridobitvijo soglasja ali morajo vložiti svoja sredstva? »Morajo vložiti svoj denar. Kmetijski sklad prizna upravičene stroške od dneva prejema odločbe, za nazaj lahko uveljavljajo le splošne stroške, stroške za arhitekte, inženirje. Evropski sklad za regionalni razvoj pa prizna stroške od dneva oddaje vloge. Pogodbo v podpis dobi ka- sneje.« Koliko prijav oziroma projektov pričakujete, koliko nepovratnega denarja so zanje pridobili prijavitelji na minulih razpisih? »Zelo različno. V prejšnjem programskem obdobju je bil poudarek na več manjših projektih, prejeli pa so 5 ali 10 tisoč evrov, za dvofazne pa 30, 40, največ 63 tisoč evrov. Za operacije je v novem programskem obdobju predvidenega več denarja za posamezni projekt. V prejšnjem programskem obdobju je bilo na voljo dobrih 100 tisoč evrov, sedaj jih krepko čez 600 tisoč evrov. Zato pričakujemo projekte večjih vrednosti. Veliko se govori o operacijah, v katerih sodeluje vsebinsko ali finančno več partnerjev.« a LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline vabi na javno predstavitev 1. Javnega poziva LAS za izbor operacij za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja za leto 2017 iz sklada EKSRP in ESRR, ki bo v sredo, 24. 5. 2017, ob 9. uri v dvorani KZ Šaleška dolina, Metleče 7, Šoštanj. PROGRAM IV. I — „ - razvoja M.\ HH ^^m Ba^S0uz1,,A B> PODEŽELJA ^BK IJilH _I PSg REGIONALNI RAZVOJ I uLsi_i_i.i_.in NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 8 KULTURA »»WAS Študentje ze zaplesali Prvi festivalski vikend je minil v različnih ritmih - V Galeriji eMCe plac fotografska razstava Tilyen Mucik - Nadaljevanje s Centrom mladosti, hip hop in psytrance glasbo ter Sound Arsonom CA 'i l » A -« 9 1 ''-M M V* W l 1 m) ; uáiH wSB^^'^mJ J HKW i^HSkt- Ét^ i mKr Foto: Andraž Fijavž Bačovnik Za petkovo celodnevno izobraževalno-kulturno prireditvijo Center mladosti se bo v soboto ob 22. uri v klubu eMCe plac začel prvi hip hop dogodek po zgledu kultnih boiler room zabav - Banga boiling plac, na katerem bodo vrteli Blaž, Šuljo, Toljo in Denzo Washington, naslednji vikend pa bo v Letnem kinu psyatrance party. 8 Mladi organizatorji iz Šaleškega študentskega kluba so v prvi tretjini 27. festivala Dnevi mladih in kulture zakoličili dve od petih plesišč, ki so jih aktivirali za sedem glasbenih prireditev najrazličnejših žanrov, ki se bodo zvrstili v mesecu kulture in mladosti. Čeprav je letošnji festival predvsem glasbeno obarvan, saj so se študentje povezali s številnimi organizatorji na različnih žanrskih področjih, so ga začeli s čutno tematiko iz vizualnih umetnosti - fotografsko razstavo aktov, ki jo je postavila mlada domačinka Tilyen Mucik. Za izobraževalno noto pa bodo letos poskrbeli dijaki Šolskega centra Velenje, ki bodo jutri, v petek, 19. maja, v središču mesta izvedli kopico predstavitev svojih dejavnosti izza šolskih klopi in drugih priložnosti za učenje in ustvarjanje, ki jih dobijo med izobraževanjem. Dušni vrt Fotografinja Tilyen Mucik je postavila že številne samostojne razstave, na katerih je pokazala tako koncertno kot umetniško fotografijo. Če jo je v preteklosti zanimala predvsem prva, se zdaj vse bolj posveča drugi in skoznjo raziskuje različna občutja, odnose in pojave. Aktualna razstava z naslovom Soul garden je pravzaprav nadaljevanje avtoričinega projekta La Loba iz leta 2014, ki ga je prav tako navdihnila neukročena ženska psiha in v katerem je našla sebe in netilo svojega ustvarjanja. »Takrat sem nakazala, da me zanimajo akti, zdaj pa so me začeli zanimati tudi drugi mediji -plastenje, mešanje materialov, tiskanje. Raziskujem, kako na več načinov prevesti svoje občutke med nastajanjem projekta,« je povedala avtorica, ki je čutne fotografije žensk v njihovi vsakdanjosti obogatila s pravim cvetjem. »Osnovna ideja za Soul garden so fotografije preprostih žensk, ki so to, kar so. Hkrati pa Milena - Krstič - Planine Velenje, 13. maja - V Velenju že polnih dvanajst let deluje Srbsko društvo dr. Mladen Stojano-vic. Ime nosi po zdravniku, ki je brezplačno zdravil reveže in kmete ter jim dajal tudi denar. V drugi svetovni vojni, ki se ji je pridružil takoj na začetku, se je boril proti nacizmu in fašizmu, leta 1942 je bil ustreljen kot ta' lec. Da nosijo ime po njem, pa so se odločili tudi zato, ker živi v Velenju veliko ljudi, ki prihajajo iščem to divjo žensko, ki sem jo odkrila že v La Lobi. Med fotografiranjem pa je projekt šel v novo smer: ker sem polovico modelov že poznala, polovico pa sem spoznala tik pred snemanjem, me je začelo zanimati, ali se lažje razgalijo pred tujko ali pred znanko, kako vzpostaviti vez med nama, kdaj dekle odvrže svoj družbeni kalup,« je projekt opisala Tilyen, pravzaprav ganjena, da je delala z dekleti, ki so tako prepričana v svojo bit in to, kar so, da razlik v odnosih, ki so jih zgradile, ni bilo, zato se je izkušnja za vse spletla v »lepo celoto, ki je nisem diktirala in se je zgodila spontano.« Plesali v tišini Marsikomu je letošnji DMK že na otvoritveni večer prinesel povsem novo izkušnjo. V Pekarni v Starem Velenju, kamor so iz Prijedora, kjer je dr. Stojano-vič živel in deloval. »V Velenju smo društvo ustanovili z namenom ohranjanja srbske nacionalne in kulturne identitete in bogatenja krajevnega kulturnega prostora,« pravi predsednik Jovo Jauz. V okviru društva delujejo folklorna, pevska, planinska in literarna sekcija, letos pa so začeli tudi z glasbeno skupino. Zdaj, ko bodo imeli svoje prostore, bodo nabor dejavnosti lahko še razširili. Že od samega začetka sodeluje- jo z Mestno občino Velenje. Deset let so vključeni v Zvezo srbskih društev Slovenije, v katero je povezanih devetnajst društev, in sodfelujejo z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, Zvezo kulturnih društev Šaleške doline in društvi v njej, Ambasado mladih kultur Velenje ter Udarnikom iz Mladinskega centra. Organizirajo vrsto prireditev, seminarjev, delavnic in tradicionalnih dogodkov, kot so »tucijada« in »pijukanje«, dan odprtih vrat, dnevi srbske kulture. Prostori so na m Kersnikovi 13. Pred enim mesecem se je društvu pridružila Milica Praznik. Prej za društvo ni vedela, čeprav v Velenju živi že od leta 1979. »Res mi je žal, da zanj nisem vedela že prej. Društvo mi predstavlja vez z mladostjo. Kot osnov-nošolka in potem tudi srednje- Jovo Jauz:»Zdaj bomo lahko izvajali projekte, kijih prej nismo mogli.« šolka sem bila vključena v folklorno skupino, zdaj pa tukaj v njem nadaljujem kot seniorka. Vesela sem tega.« Damijan Obradovic je prišel v Velenje pred petimi leti v drugi letnik srednje šole. »Zdaj pa tukaj obiskujem Fakulteto za energetiko. Najtežje na začetku je bilo, da nisem znal jezika. Potem sem se ga začel učiti, širil krog znan- šaleški študenti lani postavili izjemno uspešno instalacijo Escape room oziroma sobo pobega v lastni produkciji, je namreč potekal prvi silent party oziroma zabava z elektronsko glasbo s slušalkami v Šaleški dolini. Slušalke so lovile frekvence z dveh mešalnih miz hkrati, za katerima se je v tihem divjem večeru izmenjalo šest lokalnih DJ--jev, ki so vrteli različne žanre elektronske glasbe. »Koncept tihega diska na urbani lokaciji se je pokazal za izjemen recept za noro žurko. Šesterica DJ-jev je ustvarila zabavo prijateljskega rivalstva, saj sta dva sočasno vrteča DJ-ja po barvah utripajočih luči na slušalkah, ki jih je dobil vsak obiskovalec, tekmovala za občinstvo,« je povedal vodja odnosov z javnostjo festivala Vid Stropnik. Tako je lahko dobrih sto obiskovalcev, ki jih je nova stev, se spoprijateljil s sošolci. Stik z društvom sem vzpostavil s pomočjo prijatelja, s katerim sva se poznala že prej,« je pripovedoval. Srbsko društvo dr. Mladen Stojanovic zelo dobro sodeluje s Šolskim centrom Velenje, kjer izobražujejo tudi mlade iz Srbije. Damijan Obradovic: »Kot dijak sem stik z društvom vzpostavil preko prijatelja.« Skupaj jim omogočajo lažji prehod v šolski sistem in vključitev v družbo. Posebej veseli pa so tega, da profesorji in dijaki centra obiskujejo njihove prireditve. Prav današnji četrtek je za društvo nekaj posebnega. Dobili so prostore! Omogočila jim jih je Mestna občina Velenje, posebej veseli pa so, ker so prostori prijazni tudi do invalidov in ma- 18. maja 2017 izkušnja navdušila, v istem prostoru plesalo na različne ritme in v hipu preklopilo z ene glasbe na drugo, tako pa lahko v eni noči doživelo več žurov hkrati. Ogreli za Metaldays Med številnimi (mladinskimi) društvi iz Velenja, ki se ukvarjajo s promocijo različnih (glasbenih) kultur, je od septembra leta 2014 tudi metalsko društvo Železni aktivizem, ki z organizacijo metal koncertov iz dogodka v dogodek bolj uspešno širi to subkulturo med velenjsko občinstvo in ruši predsodke o njej. »Vsako leto priredimo okrog pet koncertov, med drugim tudi enodnevni festival na prostem -Vratolom v Letnem kinu,« je povedala programska vodja Urša Verdev, ki je vesela, da imajo me-talski koncerti vedno več domačega občinstva. To je vedno bolj zvesto, imajo pa tudi poslušalce iz drugih mest; po drugi strani pa se krepijo lokalni ustvarjalci v tem žanru. »Najmlajši velenjski metal bend je Chronic Dose, ki že koncertira po Sloveniji, kar je velik uspeh. Nastopal je tudi na zadnjem koncertu v sklopu DMK.« Z heavy in thrash metal koncertom Mosh 'til you drop, ki so ga ponovno izvedli v sklopu uradnih ogrevanj za največji metalski dogodek v tem delu Evrope - tolminski Metaldays -, so se ogreli tudi za Vratolom, ki bo potekal 23. junija, gostili pa bodo šest bendov. »Julija bomo gostili tudi brazilsko thrash metal skupino Nervosa, novembra pa death metal bend Benighted, tako da nam za letos kaže odlično, v prihodnje pa si bomo prizadevali za še več še bolj kakovostnih koncertov,« je napovedala Urša Verdev. Tina Felicijan veselijo mic z otroškimi vozički. Leto in pol so potrebovali, da so jih obnovili tako, da so funkcionalni. Za otvoritev so vanje postavili razstavo fotografij z naslovom Srbska revolucija in nastanek moderne države v sodelovanju s Slovensko-srbskim kulturnim humanitarnim društvom Srete-nje, Društvom restavratorjev Srbije, Jugoslovansko kinoteko in Fotosekcijo Srbije. > Doslej so imeli že več kot 60 nastopov po Sloveniji in tujini. »Zdaj bomo lahko izvajali tudi projekte, ki jih doslej nismo mogli ali pa smo bili pri tem zaradi prostorske stiske ovirani. Odzivamo se na razpise tako v Sloveniji kot Srbiji. Eden prvih projektov, ki ga bomo zdaj lahko nadgradili, bo spoznavanje in učenje ročnega dela, ročnih spretnosti naših staršev in starih staršev. Načrtujemo pa ureditev čitalnice. Prostori nam veliko pomenijo,« je nekaj dni pred otvoritvijo še enkrat poudaril predsednik Jovo Jauz. Veselijo se novih prostorov. Otvoritev bo danes ob 16. uri. V Srbskem društvu dr. Mladen Stojanovic se Razlog za veselje so novi prostori, ki jim jih je omogočila Mestna občina Velenje Milica Praznik: »Žal sem šele pred enim mesecem izvedela za društvo.« Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 9 18. maja 2017 KULTURA Minister navdušen nad projektom KulNit V okviru vladnega obiska je Velenje obiskal tudi kulturni minister Tone Peršak - Gostili so ga člani Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Člani in članice Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva so Tonetu Peršaku podrobno predstavili projekt, ki ga sofinancira tudi ministrstvo. Minister v njem vidi veliko pozitivnih zgodb. Bojana Špegel Velenje, 10. maja - V velenjskem Bošnjaškem mladinskem kulturnem društvu (BMKD) izvajajo projekt KulNit, s katerim želijo udeleženkam in udeležencem ponuditi brezplačno usposabljanje v ročnem ustvarjanju. Udeležence projekta učijo predvsem tradicionalne umetnosti bosanske in slovenske kulture, keranje, pri katerem gre za specialno veščino delanja čipke, in klekljanje, oboje s pridihom modernosti. Poleg tega v projektu udeležence učijo uporabe digitalne tehnologije v kulturnem me-nedžmentu. Ker je eden od sofi-nancerjev projekta tudi Ministrstvo za kulturo, se je minister za kulturo Tone Peršak v okviru vladnega obiska Savinjske regije odločil, da obišče društvo BMKD. Ministra so člani in članice društva sprejeli v lepo urejenih prostorih v nekdanjem domu učencev. Po tem, ko so mu predstavili potek projekta Kul-Nit, nam je Tone Peršak pove- dal: »Zdi se mi zelo pozitivno, da se je to društvo organiziralo. Razložili so mi, da ga je ustanovila druga in tretja generacija Bošnjakov, ki živi v Velenju. Projekt je zelo zanimiv, morda komu od udeležencev pomaga do nove poklicne poti in zaposlitve. Poleg tega v projekt vključujejo predvsem iskalce zaposlitve vseh starosti, s tem pa poskrbijo, da niso socialno izključeni. Pozitivnih elementov je veliko, zato je prav, da sem jih obiskal.« Nastaja nov nacionalni kulturni program Toneta Peršaka, ki je minister postal sredi mandata vlade, smo ob tej priložnosti vprašali, s čim se trenutno največ ukvarjajo na Ministrstvu za kulturo. Izvedeli smo, da je to prenova kulturnega sistema. »Delamo nov nacionalni program kulture, ki bo precej drugačen, kot je dosedanji. Pripravljamo nekaj novih zakonskih sprememb na tem področju, upam le, da jih uspemo "spraviti skozi" še v tem manda- tu vlade«. Na ministrstvu pripravljajo tudi nov zakon o medijih in RTV. »Pripravili smo predlog medijske strategije, ki pa se zdi mnogim zelo sporen. To kaže, kako je to področje težko urediti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Medijsko področje je eno tistih, v katerem je zelo veliko glasnih interesnih skupin, ki mislijo skrajno različno. Že če vzamemo lastnike medijev in novinarje, sta to dve diametralno nasprotni interesni skupini. Poleg tega mediji niso le informativna dejavnost, so tudi kulturna, razvedrilna ..., zato pridejo zraven še tretji interesi. Ko se zberejo v eni dvorani, je zelo težko koga slišati in razumeti.« Lokalni mediji so zanj pomembni Vsi vemo, kako se medijsko polje spreminja. Zato smo ministra vprašali tudi, kakšen je ministrov odnos do lokalnih medijev, sploh informativnih. »Tako jaz kot moji sodelavci se zavedamo velikega pomena lokalnih medi- 9 jev, tako informiranja lokalnega prebivalstva kot informiranja širše javnosti o lokalnih zadevah. Vemo, da se tu dogaja veliko pozitivnih zgodb, a preprosto ne pridejo v javnost. Tudi zato, ker tako imenovani veliki mediji postajajo vse bolj senzacionalistič-ni,« nam je zatrdil. Podpira sofinanciranje lokalnih medijev, a ne na način, kot je veljal doslej. »Kot vemo, je nastal iz težnje po t. i. politični pluralizaciji medijev. Zame je to napačna strategija. Predvidevamo, da bo Ministrstvo za kulturo še naprej sofinanciralo medije, ampak predvsem tiste, ki informirajo o lokalnem dogajanju, pa medije, ki razvijajo kakovostno novinarstvo, in tiste, ki posredujejo deficitarne vsebine, ki izginjajo iz medijev zaradi orientacije na atraktivne vsebine. Mi pa vemo, da so za javnost izjemno pomembne tudi kulturne, izobraževalne, poljudnoznanstvene in druge podobne vsebine,« je še poudaril minister. Ob tem je izrazil le skrb, ker se njegov mandat hitro izteka, zato ne ve, koliko od povedanega bodo uspeli na ministrstvu uresničiti v tem mandatu. Harmonija nasprotij Tak je naslov že 49. razstave Likovni svet otrok Milena Krstič -Planinc Šoštanj - Danes, v četrtek, 18. maja, ob 18. uri bodo v avli Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha odprli že 49. razstavo Likovni svet otrok. Izbrana dela bodo potem vse leto krasila prostore šole in na ogled ponujala bogato in vedno znova navdušujočo likovno govorico otrok, učencev in njihovih mentorjev. Tokratna tema je Harmonija nasprotij. „To je prav gotovo tema našega vsakdana v šoli - mali in veliki, mirni in živahni, uspešni in manj uspešni, različni po letih, različni po inte- Ob razstavi vedno pripravijo tudi katalog. resih .... Pa vendar kot skupnost kljub različnostim živimo, se učimo, ustvarjamo in delamo v odnosu drug do drugega, v harmoniji," pravi ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc. Na letošnji natečaj Likovnega sveta otrok je prispelo več kot 2.500 likovnih del predšolskih in osnovnošolskih otrok iz 96 vrtcev in šol, strokovna komisija pa je za razstavo izbrala 382 likovnih del, od katerih jih je 56 reproduciranih v katalogu. Strokovno komisijo so sestavljali visokošolski učitelji za likovno pedagogiko in didaktiko s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Predsednik dr. Matjaž Duh in člana doc. dr. Jerneja Herzog in doc. dr. Tomaž Zupančič. Vsa razstavljena dela odlikuje raznolikost likovnih področij in tehnik in načinov reševanja zastavljene naloge. ■ Najeli zemljišče za Martinovo vas Šmartno ob Paki - V Martinovi vasi v središču Šmartnega ob Paki se že vrsto let odvijajo različni dogodki in prireditve, ki jih organizirajo društva ali lokalna skupnost. Dobrih 3.300 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem je postavljenih tudi nekaj društvenih objektov, je v lasti Rimskokatoliške cerkve. Do sedaj so bili sklenjeni različni parcialni dogovori, ki so omogočili izvedbo prireditev na tem območju. Sedaj pa je Župnijski urad Šmartno ob Paki prijazno prisluhnil želji občine in Odobril najem zemljišča za dobo 20 let. Kot zagotavljajo na občinski upravi, bo od zdaj tako za občino kot za društva lažje načrtovati razvoj Martinove vasi. V njej so nekatera društva že obnovila svoje prostore, obnovo je napovedalo turistično društvo. Pričakujejo, da bodo vsa zainteresirana društva lahko imela svoj prostor na tem območju in da bo videz vasi v prihodnje še bolj privlačen. ■ tp ......i Vspomin' tMarišu in goSpodu Izšel je zbornik simpozija v spomin dr. Milanu Ževartu - Simpozij sodobnih zgodovinarjev in muzealcev bo postal tradicija Velenje, 10. maja - V vili Bi-anci je prejšnjo sredo potekala predstavitev zbornika, ki je nastala po simpoziju, ki je bil organiziran v spomin zgodovinarja, častnega občana Mestne občine Velenje dr. Milana Ževarta. Lani oktobra ga je Muzej Velenje pripravil ob deseti obletnici njegove smrti, pol leta kasneje pa so zbornik predstavili ob 90. obletnici njegovega rojstva. Njegovo življenje in delo so številnim zbranim predstavili s kratkim dokumentarnim filmom, ki so ga ustvarili v muzeju. Na lanskem simpoziju je svoje prispevke predstavilo 14 uglednih slovenskih zgodovinarjev in muzealcev. V zborniku so objavljeni njihovi znanstveni članki, ki prispevajo k novemu vedenju ali k novim pogledom na izbrane tematike iz slovenske sodobne zgodovine. Zbornik je uredil kustos Damijan Kljajič, ki je na predstavitvi poudaril, da je bil dr. Milan Ževart »pravi specialist za obdobje 1. svetovne vojne, stare Jugoslavije in še zlasti obdobja 2. svetovne vojne, in človek, ki je najbolje poznal to obdobje v Šaleški dolini. Častni pokrovitelj prvega simpozija v spomin dr. Milana Ževarta je bil župan MO Velenje Bojan Kontič, ki je na predstavitvi poudaril, da je bil dr. Ževart »prijeten, iskriv, Prva je še po tisku dišeč zbornik in njegovo nastajanje predstavila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Obenem je napovedala, da bo simpozij zgodovinarjev v spomin na njenega očeta potekal vsaki dve leti. iskren sogovornik, pronicljiv in razmišljujoč človek, izjemno razgledan in izobražen, hkrati pa skromen in preprost. Bil je velik domoljub, hkrati tovariš in gospod .« Zato bo župan simpozij v njegov spomin, ki bo v Velenju potekal vsaki dve leti, podpiral tudi v prihodnje. a bš Dan muzejev odpira vrata Muzeja Velenje Velenje, 18. maja - Danes, na mednarodni dan muzejev, bo Muzej Velenje brezplačno odprl svoja vrata za obiskovalce. Med 10. in 18. uro si lahko ogledajo razstave na Velenjskem gradu in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, med 10. in 17. uro pa v Hiši mineralov v Starem Vele- nju. Obiskovalci se bodo ta dan lahko udeležili tudi javnih vodstev po Velenjskem gradu. Ob 10. uri bo javno vodstvo namenjeno odraslim, ob 13.30 pa otrokom in družinam. Ta dan na Velenjskem gradu pripravljajo še dva dogodka; ob 17. uri se bo z javno vajo predstavila Godba veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, ki deluje pod taktirko prof. Aljoše Pa-vlinca. Ob 18. uri pa bodo odprli gostujočo razstavo Prirodoslovnega muzeja Slovenije z naslovom Svetloba, skrita v kamnu. Razstava bo na ogled do 1. oktobra. Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»WAS 18. maja 2017 Prisrčna revija vrtčevskih pevskih zborov ALTERNATOR Velenje, 9. maja - Tudi letos so na velenjski izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravili posebno pevsko revijo za zbore iz otroških vrtcev. Da so lahko prisrčne male pevce slišali vsi, ki so to želeli, so pripravili kar tri koncerte. Na njih se je vedno v polni dvorani velenjskega doma kulture predstavilo 11 pevskih zborov iz vrtcev Šaleške doline, imeli pa so tudi goste iz Hrastnika in Prebolda. Na letošnji reviji »Prišla je pomlad« je zapelo več kot 500 malih pevcev, ki že v predšolski do- bi vstopajo v svet priljubljenega zborovskega petja. Zagotovo si prav vse zborovodkinje, ki jih pripravljajo na nastope, zaslužijo priznanje. Nastope je strokovno spremljala zborovodkinja Anka Jazbec, ki je po reviji zbo-rovodkinjam podala strokovno mnenje. To jim bo zagotovo v pomoč pri nadaljnjem delu z malimi pevci, ki med petjem mahajo, se priklanjajo občinstvu, pozabijo peti, predvsem pa uživajo. In zato so jih z bučnimi aplavzi nagrajevali tudi poslušalci. a bš Ob 40-letnici filma Sreča na vrvici Šoštanjčan Mitja Tavčar je igral v Slovenskem mladinskem filmu Sreča na vrvici. Film je delo režiserja Janeta Kavčiča, je bil posnet leta 1977 po knjigi Teci, teci kuža moj Vitana Mala. Mitja Tavčar (1961-1992) je v filmu igral eno od glavnih vlog, indijanskega poglavarja z imenom Črni Blisk. Njegov dialekt oziroma govorica je bila pristna šoštanjska. V filmu je to zelo dobro zaznati oziroma prepoznati. Premiera filma, tretja po vrsti, je bila v kulturnem domu v Velenju 29. maja leta 1977. Na nedeljsko dopoldne sta bili dve predstavi, ob 9. in 11. uri. Organizacijo tega dogodka sta takrat prevzela Kultur- ni center Velenje in Kino Velenje. Na premieri so bili prisotni režiser Jane Kavčič, glavna igralca Matic - Matjaž Gruden in Črni Blisk - Mitja Tavčar iz Šoštanja ter ostali udeleženci filma. Mitja je po končanem predvajanju filma med drugim povedal, da je star 15 let in da obiskuje prvi letnik Srednje gradbene šole v Celju. In kako je prišel k filmu? Bil je eden od 800 prijavljenih, sledila je avdicija in je bil izbran. Mitja je povedal, da se mu na snemanju ni zdelo preveč naporno, pa čeprav so morali nekajkrat ponavljati posamezne kadre. Da se je Mitja prijavil na ta izbor, pa ima gotovo zasluge filmski režiser in Šoštanjčan Boris Andrej Mlakar, ki je bil takrat študent filmske režije na AGRFT. Andrej ga je ustvarjalcem filma priporočal in ocenil, da je fant za vlogo, ki jo je kasneje tudi dobil, primeren. Mitja je že v osnovni šoli (OŠ Biba Rock) imel rad orodno telovadbo in taborništvo, saj je bil član taborniškega rodu Pusti grad iz Šoštanja. Še posebej rad se je udeleževal taborjenj v Ribnem pri Bledu, kjer je že nastopal v prvem igranem taborniškem filmu z naslovom Skavt Pinda in njegov vod. Tega je leta 1973 posnel filmski režiser Boris Andrej Mlakar. Ob 40-letnici filma Sreča na vrvici pa je glavni igralec Matjaž Gruden, danes pravnik, o Mitju dejal: »Mislim, da je ustvaril enega od najbolj posrečenih in avtentičnih likov v filmu, ne le v tem, ampak v slovenskem mladinskem filmu nasploh«. a Rajko Zaleznik Znani lavreati letošnjega Lirikonfesta Velenje - Ustanova Velenjska knjižna fundacija bo v okviru 16. mednarodnega književnega srečanja Lirikonfest, ki bo pod sklicem Poezija = potovanje / Avanturizem = poezija v Velenju potekal junija, podelila štiri literarne nagrade. Mednarodno Pretnarjevo nagrado bo podelila poljski književni prevajalki in slavistki Joanni Pomorski. Velenjica-ča-ša nesmrtnosti bo šla slovenskemu pesniku Tonetu Škrjancu. Liriko-nov zl&t bosta dobili slovenski književni prevajalki Katja Zakrajšek in Urška Zupanec. Prvič pa bo podeljena tudi literarna nagrada krilata želva, ki jo bo za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta prejela slovenska pisateljica - potopiska Agata Tomažič. Slavnostna podelitev Lirikonfestovih nagrad in priznanj bo na festivalni Akademiji Poetična Slovenija v četrtek, 8. junija, ob 19. uri v vili Bianca v Velenju. a tf Gledališčniki na regijskem srečanju Velenje, 30. maja - Kulturno društvo Gledališče Velenje se je s predstavo Učinek kobilice v režiji Dejana Spasica, ki so jo premierno uprizorili na silvestrovo, uvrstilo na regijsko srečanje odraslih gledališč celjske regije. Srečanje bo potekalo v Velenju, Radečah in Šentjurju od 30. maja do 1. junija. Igralka velenjskega gledališča Petra Hribernik bo za vlogo matere v predstavi Učinek kobilice na njem prejela priznanje selektorja za stransko žensko vlogo. a bš »Vladotove ladje« V prejšnji številki Našega časa smo poročali o razstavi »Vladotove ladje«, ki so jo odprli v rondeli Velenjskega gradu. Zapisali smo, da bo razstava maket ladij, ki jih je ustvaril dr. Vladimir Korun, odprta do konca maja. V Muzeju Velenje so se odločili, da razstavo podaljšajo do konca oktobra. Obenem se opravičujemo, ker smo ob sliki z odprtja razstave zapisali, da avtor stoji ob maketi ene od svojih bojnih ladij, stal pa je ob potniški. a Bojana Špegel Drugačna umetnost Šoštanj, 11. maja - Za ljubitelje umetnosti in ljubitelje motivike iz sveta avto-moto športa so dela Marijana Pečarja iz Ljubljane, ki so na ogled v Mestni galeriji Šoštanj, lepa priložnost, da si ogledajo, kako združeno delujeta tehnologija in umetnost. V slikah, v glavnem olja na platno, se avtor odkriva kot vesten sledilec napredka predvsem v avto industriji. O delih je likovna kritičar-ka Polona Škodič med drugim zapisala: Razstava Marijana Pečarja prinaša vpogled v posebno zvrst in tematiko sodobnega slikarstva, ki jo v našem prostoru srečujemo bolj poredko. Je namreč eden vidnejših avtorjev, ki se je zapisal tehnični stroki ne le poklicno, temveč tudi umetniško kreativno. Že od najzgodnejših let je tesno povezan s slikanjem tehnične kulture, natančneje z upodabljanjem predvsem avto-mobilističnih in motociklistič-nih motivov, ki so skozi leta študija strojništva in industrijskega oblikovanja, dozoreli in prerasli v povsem samosvojo umetniško prepoznavno smer. Marijan Pečar je samostojni kulturni ustvarjalec, slikar, oblikovalec, ilustrator, ki se je v svetu umetnosti do sedaj predstavil s prepoznanimi deli in cikli. Veliko razstavlja, veliko pa ustvarja tudi za otroke. Njegove slike vabijo k ogledu tudi obiskovalce, ki jim morda umetnost ni tako blizu. Na odprtju je zbrane nagovoril direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop, ki je predstavil avtorja in njegovo delo, nekaj besed pa je dodal tudi ustvarjalec sam. Razstava bo na ogled do 3. junija. a MK, foto Dejan Tonkli Ostržki na policah Bojan Pavšek Ljudje smo pretežno vizualna bitja. To je znano že od 'pamtiveka'. Mnogo tega, kar smo že doživeli, si natrpamo v spomin v obliki slik ter arhiviramo na različnih koncih možganov. Tu pa tam jih zaradi nam pomembnih razlogov oživimo, spravimo v razumski pogon, ki po navadi vodi k razmišljanju o tem in onem. Ob takšnih likovnih reanimacijah pogosto vznikne na površje nostalgija. Otožni vzdihi nad vedno bolj oddaljeno mladostjo, morda prepričanje, da je bilo življenje pod drugimi političnimi ustroji boljše, ali pa na primer razvojni šoki, ki jim pritičejo večkrat slišane iztočnice: "Kako drastično se je spremenilo moje mesto!", "Tega pa včasih še ni bilo!", "Nisem si mislil, da je to sploh mogoče!". Količina slikovnega materiala, ki skozi snope svetlobe pada na našo mrežnico, je pestra in večkrat predozirana. Zato smo prisiljeni ves vizualni svet, ki nam "pade v oči", skozi množico osebnih sit intuitivno presejevati in ohranjati tisto, kar nam je blizu oz. s čimer se lahko poistovetimo. Vsega tega se zaveda tudi široka paleta industrij, ki nam servirajo svoje dobrine v upanju, da bomo izbrali ravno pravšnjo - torej njihovo. Kako na prvi 'šus' nagovoriti mimoidoče, jih zvabiti v nakupno evforijo? Z likovno podobo embalaže. Verjetno ste že opazili določene izdelke, ki s svojo podobo kar kričijo s prodajnih polic: Tukaj sem! Vzemi me! Do sem vse lepo in prav, saj je fino biti izviren in drugačen ter izstopati iz množice, če je treba. Na žalost pa se s podobo embalaže vse pogosteje uporabljajo triki, ki jo naredijo nekompatibilno z vsebino. S temi težavami se je že leta 1993 soočal Michael Douglas v filmu Falling Down, saj nikakor ni mogel razumeti, zakaj se naročeni in postreženi mesni zmazek tako razlikuje od sočnega hamburgeija, ki ga je premamil na menijskem panoju. Takšnih vizualnih manipulacij s produktom mrgoli na vsakem koraku. Težava je v tem, da je treba za uspešno potrditev usklajenosti embalaže in izdelka v njem v večini primerov izdelek tudi kupiti. Vem, da obstajajo ob morebitnem neskladju reklamacijski pravilniki, katerih uveljavljanje lahko pri prodajalcih pogosto naleti tudi na nejevoljo in nepotrebno zapravljanje časa. In ker previdnost pri nakupih ni nikoli odveč, je pri starejši populaciji prisotno za odtenek več tehtanja, kakšni okusi se na primer skrivajo znotraj hudo privlačne škatle z domačimi keksi. Z večjimi ovirami je postlano mlajšim konzumentom. Energijske pijače so zagotovo segment "hranil", ki to s pridom izkorišča. Omamne metalik grafike s pridihom stripovskega adrenalina, ki so skupaj z zvočnimi angleškimi imeni prava slinocedilska paša za mladostniške oči. Takšen produkt postane statusni simbol, ki imetnika definira kot faco, model, hudga tipa, kul bejbo, ne zavedajoč se pogubnih učinkov, ki jih znanstveno dokazano ima vsebina piksne na njihovo mladostniško telo. Javni avtomati za pijače in prigrizke postajajo prave mestne atrakcije. Privlačno osvetljeni, napolnjeni s pregrešno nadsladkimi tekočinami, slastno preaditiranimi prigrizki, ob katerih še najbolj sit otrok postane lačen. In za neartikulirano zabavo v notranjosti otroškega telesa je dovolj zgolj nekaj desetin starševskih centov. Na žalost je v to zgodbo vpeta tudi ponudba "sadov narave". Povzetek hitrega preleta oddelkov s prehrano v mnogih trgovinah skozi likovne podobe s polic nakaže, da je vsak od razstavljenih produktov najboljši v Sloveniji, če ne že celo na svetu. Prisotnost sončno zelenih barvnih odtenkov s podlagami sanjskih travnatih površin, na katerih se na listkih cvetlic zadržuje kristalno bistra jutranja rosa, so le eni od že vpeljanih grafičnih pristopov. Na žalost v mnogih primerih precej precenjeni, zavajajoči, manipulativni. S podobnimi vizualnimi bla--bla učinki se zgodbe ustvarjajo na vseh segmentih povpraševanja in ponudbe. Obstajajo pa nekatera področja, ki se jih blefiranje z embalažo ni preveč dotaknilo. Mestne in vaške tržnice so načeloma še vedno prava središča iskrenosti in odkritega odnosa proizvajalcev/pridelovalcev. Tukaj ni veliko prostora za mešetarjenje. To, kar vidiš, to dobiš. Zaupanje potrošnikov se ne gradi na zavajajoči embalaži. Temelj predstavlja kvaliteten izdelek ter njegova zgodba o nastanku, sestavinah in ne nazadnje tudi o ljudeh, ki to poslanstvo ustvarjajo. Če temu brezpogojno sledi tudi embalaža, ima zgodba srečen konec. In tak razplet si vsak pošten kupec tudi zasluži. ■ Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 11 18. maja 2017 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Delo je dinamično, polno izzivov Jutrišnji dan (petek) je za našega sodelavca v marketingu Jureta Beričnika pomemben dan, a takih ne mara preveč. Prištevanje let pač ni zanj, je pa nekaj, s čimer se mora sprijazniti, pravi. Delo, ki ga opravlja, označuje kot dinamično, polno izzivov, ki jih prinaša čas. »Nanje se poskušamo odzivati po najboljših močeh, se prilagajati, smo odprti za pobude, nova znanja,« pojasnjuje in dodaja, da je vsaka številka tednika Naš čas in vsaka oddaja na Radiu Velenje priložnost za podjetja, obrtnike ... Skratka oglaševalce, da opozorijo nase, na svoje izdelke, storitve prebivalce v Šaleški dolini, v širšem delu regije Saše ter tudi na Koroškem. Največ po- GLASBENE novice slovnih partnerjev je s celjskega območja. Jure ob tem ne pozabi povedati, da so poleg reklamnih sporočil, takšnih in drugačnih reklam, zelo odmevne tematske priloge, ki jih izdajamo pri tedniku. Pod »streho« so zelena, gradbena, avto-moto priloga, v pripravi je stanovanjska. Tako kot vse bo tudi ta - napoveduje Jure - vsebovala kopico koristnih nasvetov za ureditev doma, stanovanja, okolice hiše, informacij o priložnostih za prihranke, ugodnih možnostih za uresničitev projekta. Izkušnje kažejo, da se oglaševanje v takih prilogah še posebej obrestuje. »Vselej poskušamo s poslovnimi partnerji sodelovati z roko v roki, pa naj bo to pri enkratnih objavah, dolgoročnih akcijah ali pri tematskih prilogah. Tu dodamo še nekaj zanimivih nasvetov, ki lahko koristijo bralcem in potencialnim potrošnikom,« je še dejal Jure Beričnik in hkrati pozval vse, ki bi radi opozorili nase, da zavrtijo telefonsko številko marketinga ekipe Našega časa in Radia Velenje 898 1751. • Tp Jure Beričnik: »Vsaka številka tednika Naš čas in vsaka oddaja Radia Velenje je priložnost za tiste, ki želijo z reklamo opozoriti nase.« Na 62. Evroviziji slavil Portugalec Salvador Sobral Na finalu 62. tekmovanja za pesem Evrovizije je slavil predstavnik Portugalske Salvador Sobral s skladbo Amar Pelos Dois. To je bila prva zmaga Portugalske v 52 letih, odkar ta država sodeluje na izborih evrovizijske popevke. Portugalec je zmagal s čutno balado, brez odvečnega blišča, svetlobnih in drugih odrskih efektov in tudi brez bleščave oprave. Poleg tega je zapel v maternem jeziku in opomnil, da na svetu obstaja veliko glasbe brez vsebine, tokrat pa je v Kijevu zmagala glasba, ustvarjena s čustvi. Drugo mesto je osvojil 17-letni bolgarski predstavnik Kristian Kostov s skladbo Beautiful Mess, tretje pa je odšlo v Moldavijo. Veliki favorit, Italijan Francesco Ga-bbani, je ob koncu izpadel iz najboljše peterice. Na evrovizijskem odru je skupaj nastopilo 42 držav, kot že veste, pa se slovenskemu predstavniku Omarju Naberju s skladbo On My Way ni uspelo uvrstiti v finale. Konec maja bo izšel nov album Shakire Kolumbijska pevka Shakira bo po triletnem premoru 26. maja izdala nov album El Dorado. Na njem bo 13 skladb, med katerimi jih bo nekaj v angleščini in nekaj v španščini. To bo njen 11. studijski album, sledil pa bo albumu Shakira iz leta 2014, ki je izšel tik pred rojstvom njenega drugega otroka. Štiridesetletna pevka je svoj prvi album Magia izdala leta 1991 v španščini. Na angleško govorečem trgu je zaslovela s pe- evropsko turnejo, v sklopu katere bodo odigrali 14 koncertov. V okviru turneje, ki so jo poimenovali Stones No Filter Tour, bodo koncertirali v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji, Španiji, na Norveškem, Danskem in v Franciji. Prvi nastop bo 9. septembra v Hamburgu, nam najbližji koncert pa bo 16. septembra v avstrijskem Spielber-gu. Turneja sicer sledi koncertom po Južni Ameriki v začetku leta 2016 in najnovejši studijski plošči Blue & Lonesome. Rolling Stones, ki skupaj štejejo že 293 let, se bodo s tem v zgodovino zapisali kot ena od skupin z najdaljšim koncertnim stažem, ki je doslej po vsem svetu prodala že več kot 200 milijonov izvodov albumov. Zmagovalec Volkswagen Rocks je skupina Prelude S petkovim koncertom na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je zaključil prvi vseslovenski natečaj iskanja novih mladih slovenskih rock izvajalcev Volkswagen Rocks. Občinstvo in žirijo, ki so jo za finalni koncert se- 125 slovenskih bendov in posameznikov. Žiriji se je na desetih regijskih koncertih predstavilo 65 izvajalcev. O usodi desetih finalistov, ki so se predstavili na zaključnem koncertu, pa je prek spletnega glasovanja odločalo 14.000 ljudi. Umrl je Robert Miles Po kratki bolezni je 9. maja v 48. letu starosti umrl italijanski didžej Robert Miles, ki je zaslovel s trance uspešnico Children. Miles se je z omenjeno skladbo, ki jo je izdal leta 1995, zavihtel na vrh lestvic v kar dvanajstih državah. Dve le- tim albumom Laundry Service in uspešnico Whenever, Wherever. Velja za eno najuspešnejših latino pevk, doslej pa je prodala okoli 100 milijonov albumov. Je prejemnica številnih nagrad, med njimi dveh grammyjev in osmih latino grammyjev, in prva glasbenica iz južne Amerike, ki je osvojila prvo mesto na lestvici singlov v ZDA. The Rolling Stones jeseni prihajajo na evropsko turnejo Zasedba The Rolling Stones je v 55. letu delovanja napovedala stavljali Matjaž Jelen in Cveto Po-lak iz Šank Rocka ter Tomi Meglič iz Siddharte, je najbolj navdušila skupina Prelude. Prelude bodo kot predskupina ogrevali občinstvo na poletni turneji skupine Šank Rock, v studiu bodo posneli dve pesmi, nagrada za zmago pa je tudi videospot. Na prvi natečaj Volkswagen Rocks se je sicer prijavilo ti pozneje je prejel tudi britansko glasbeno nagrado brit za največji preboj na mednarodni sceni. Miles, ki je umrl na Ibizi, je bil kot Roberto Concina rojen v Švici italijanskim staršem. Po uspešnici Children je imel še dve znani skladbi, Fable in One&One, izdal pa je pet albumov. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA ŠUFIT - Kapi kiše 2. FLIRRT & JURE TORI - Nimaš kaj za zgubit 3. DJ ANTOINE - La vie en rose Klapa Šufit, ki jo ljubitelji klapske glasbe poznajo po skladbah Ne diraj moju ljubav, Proplakat ce srce in Ne more srce protiv sebe, predstavlja novo skladbo z naslovom Kapi kiše. S to počasno romantično skladbo v njihovem prepoznavnem stilu bodo poleti nastopili tudi na Večerih dalmatinske pesmi v Kaštelih, kjer so pred dvema letoma že zmagali. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 ANSAMBEL ŠEPET - Sedem petkov 2 KRAŠKI KVINTET - Ko boš prišla v moje sanje 3 ANSAMBEL ZAKA PA NE - Malo nora sva 4 ANSAMBEL GLAS - Kdor srcu sledi 5 ANSAMBEL STOR2IČ - Ta nagajivi čas 6 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Ena tu, ena tam 7 S.O.S. KVINTET - Presrečna sem, zaljubljena 8 ANSAMBEL AKORDI - Pevec 9 ANSAMBEL NARCIS - Vez življenja 10 JODEL EXPRESS & ANS. JANEZA KALŠKA -V planinskem baru www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ivirfio VGLESJE 88,9 Mhz 187,8 Mhz PERPETUUM JAZZILE Perpetuum Jazzile razveseljujejo oboževalce še z vinilno izdajo svojega zadnjega studijskega albuma Both Sides, ki je na dveh cedejih izšel oktobra lani. Poleg izdaje na klasični črni vinilni plošči so album izdali tudi v posebni izdaji na beli vinilni plošči v omejeni in unikatno oštevilčeni nakladi. TANJA ŽAGAR Po nekaj živahnih pesmih, kot so Carica, Trava in Nina nana, se je Tanja 2agar s pesmijo Lepo mi je z novega albuma znova ovila v romantiko. Prav takšen je tudi njen novi videospot, ki ga je režiral David Micic. To je Tanjin že 25. videospot, posnetki zanj pa so nastali na Zbiljskem jezeru in v Beogradu. MAMBO KINGS Skupina, ki slovi po nepozabnih zabavah, predstavlja novo pesem. Balerina je nostalgična zgodba nedokončane ljubezni v ritmih in z besedilom, kakršnih privrženci Mambo Kings niso vajeni. A umirjeni ritmi so le zatišje pred novimi poletnimi zabavami. Skupina bo namreč tik pred poletjem predstavila novo poskočnico Shaka Taka. REBEKA DREMELJ Rebeka Dremelj se pet mesecev po rojstvu druge hčerke vrača na glasbeno sceno. Predstavlja se s pesmijo Vse je OK. Za skladbo je že posnela videospot, v katerem nastopa tudi priljubljeni slovenski igralec Igor Štamulak. FLIRRT Skupina Flirrt letos praznuje 20 let. Jubilej praznujejo že od februarja, v tem času pa so svoje privržence presenečali z novimi skladbami. Tokrat predstavljajo singel Nimaš kaj za zgubit, ki je še zadnji pred izidom dvojnega albuma Jekyll & Hyde. K sodelovanju so spet povabili harmonikaša Jureta Torija, s katerim so sodelovali že v skladbi Nekoč sva se pa rada imela. Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 12 12 18. maja 2017 a a Med župani, ki so se udeležili otvoritve Večgeneracijskega cen-^^ tra Planet generacij v Velenju, je bil tudi žalski župan Janko Kos. Da je to dober projekt, je pohvalil, in da bo gotovo tudi uspešen, ker je smelo zastavljen. »Tako kot je naša fontana piva. Samo smeji se nam lahko. V enem mesecu smo prodali 12.248 vrčkov in do letošnjega cilja sto tisoč, nam jih ostane še - čakajte, da izračunam -87.752.« Na obisk in pokušino piva je povabil tudi velenjskega župana Bojana Kontiča in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak. Koliko je dolg en meter, če je palica pokonci, in koliko, če leži na tleh?« sta Dragico Mavec ob tem, ko sta jo zavijala v vrvico in jo »sprehajala« med palicami, vprašala Pat in Mat, poznana iz risanke A je to! »Fanta, nič bat, lahko me vrtita in prestavljata, kolikor hočeta. Celo življenje sem plesalka in v tej igri zlahka najdem navdih za ples. O dolžinah pa ne bomo razpravljali,« je povedala Dragica. In imela zadnjo besedo. ^^ Čvek Ondan v Nazarjah, ko so gostitelji v BSH Nazarje predstavili ministrskemu predsedniku naše vlade dr. Miru Cerarju dosežene gospodarske rezultate in nakazali razvoj ob začetku gradnje logističnega centra Prihova, si je gost na koncu zmočil grlo, rekoč: »No, pa nazdravljam s C-vita-minom na vaš novi super gospodarski podvig«. Direktorja BSH Matija Petrin in Boštjan Gorjup sta ob tej zdravici zaskrbljeno premišljala, kako ta novi »pivski« trend ukalupiti v obstoječe ali nove male gospodinjske aparate. Ni vrag, da fantje iz BSH ne najdejo rešitev. ZANIMIVOSTI Vsakemu, ki se bo priselil k njim, podarijo dva tisočaka Italijansko mestece Bormida je eno tistih, od koder so se ljudi skozi zgodovino vse bolj preseljevali v večja mesta. Danes tam živi 394 ljudi, zato se je župan Daniele Galliano odločil, da bodo vsakemu, ki bi se bil pripravljen preseliti mednje, podelili nagrado. Če bo šlo vse po načrtih (predlog mora potrditi še lokalni svet), bodo vsakemu, ki se bo prihodnje leto naselil v Bormidi, podarili dva tisoč evrov, za ceno 50 evrov pa obljubljajo tamkajšnje zapuščene domove. »Še vedno razmišljamo, kako bo vse skupaj potekalo, a vsak, ki si želi živeti tu, je več kot dobrodošel,« je povedal lokalni prebivalec in pojasnil, da so »majhna skupnost, živimo na goratem območju, a nedaleč od morja -zrak je čist, življenje tu zdravo.« Zdi se, da je edino, česar v vasi ne morejo obljubiti - služba. Novorojenček z dobrimi sedmimi kilogrami Na Novi Zelandiji se je pred kratkim rodil deček, ki je tehtal 7,39 kilograma in meril 57 centimetrov. Čeprav nobeden od staršev ni posebej visok ali težak, je to že drugi otrok, ki se je paru rodil z nadpovprečno težo za povprečnega novorojenčka rodna teža ustreza teži 20-me-sečnega otroka, zato ni čudno, da že od rojstva nosi tretjo največjo velikost plenic. »Z ženo misliva, da bo koncertni pianist. Ima zelo močna pljuča,« je dejal dečkov oče. Dotaknil se je dna, ki se ga ni še nihče V preteklih dneh je znanstveni del ekipe iz Francije v bližini Imotskega na Hrvaškem na različnih globinah Rdečega jezera (kraške jame, napolnjene z vodo) postavil 16 pasti, paran-gal in mrežo. Njihov cilj je bil la dobra. Počutim se odlično,« je dejal. Ročno napisan koran Egipčan Saad Mohammed zase pravi, da je umetnik. Domačin iz pokrajine severno od Kaira je v mladosti opustil šolo in se izobraževal sam, očitno pa je veliko časa preživel ob krašenju (prvorojenec para je ob rojstvu tehtal 5,4 kilograma). Nedavno rojenega malčka so ljudje (ne pa tudi starša) poimenovali Jonah Lomu (po slavnem novozelandskem igralcu ragbija), njegova teža pa je presenetila tudi zdravnike. Že dva meseca pred rojstvom so sicer predvidevali, da bo otrok nadpovprečno težak, a so sklepali, da bo na svet prišel s 6,3 kilograma. Otrokova dejanska po- ne more plačati stroškov na poti do knjige rekordov, zato vabi vlado ali kogarkoli, ki mu je njegova umetnost všeč, naj mu pomaga. Zvočne tetovaže? Umetnik tetovaž Nate Siggard je predstavil koncept t. i. zvočne tetovaže. Gre za nov izum, ki naj bi omogočal, da bo tetova-ža nosila v sebi tudi zvočni zapis. Da bi lahko posnetek poslušali, boste potrebovali posebno aplikacijo na prenosnem telefonu, ki bo prebrala zapis, vtetoviran v kožo. Za zdaj zapis ne bo daljši od minute, bodo pa lahko v tej minuti posneti govor, glasbo ali pa le niz zvokov. Siggard je za začetek ustvaril zvočno teto-važo, v katero je shranjen ugotoviti, kateri živi organizmi prebivajo v tem jezeru, na kateri globini in koliko jih je. Potapljač Frederic Swierczynski je bil pri delu posebej zavzet: potopil se je v jezero in se pognal v globino. Dna se je dotaknil pri 245 metrih. Prvič v zgodovini se je človek dotaknil dna Rdečega jezera. »Srečen sem, da sem uspešno opravil potop. To je bila zelo zanimiva izkušnja. Zelo je bilo mrzlo, a vidljivost je bi- sten in drugih materialov. Pred kratkim je končal prepis korana, ki ga je okrasil z barvitimi islamskimi motivi in za katerega upa, da ga bodo priznali za največjo ročno izpisano in okrašeno muslimansko sveto knjigo. Zvitek, na katerega je zapisal besedilo svete knjige, je dolg 700 metrov, oblikoval pa ga je tri leta. »Seveda, to je velika količina papirja. Sam sem financiral ta projekt, jaz pa sem običajen človek. Nimam premoženja ali drugih virov,« je Saad Mohammed povedal novinarjem. Dodal je, da bi lahko bila ovira za izpolnitev njegove želje denar, saj sam glas njegovega dekleta in vesel zvok njegovega otroka. Izdelava poteka tako, da najprej v kožo vtetovirajo izbrani vzorec, nato pa ga čez 24 ur prekrijejo s posebnim premazom, zaradi katerega ga aplikacija lahko prebere. frkanje » Levo & desno « Bo kaj vzklilo Vlada je v naši statistični regiji pripravila pred dnevi lepo število različnih sej. Mnogi se bojijo, da tudi iz tega sejanja ne bo nič kaj konkretnega vzklilo. Hura, hura! Slovenci bomo spet bolj množično obiskovali različne športne prireditve. Na njih bomo spet lahko uživali alkoholne pijačel. V Celje Priključitev Bolnišnice Topol-šica celjski ne bo poteza na hitro, ampak je to malo daljši projekt. Mar nekaj takega kot pri naši hitri cesti: pot so trasi-rali, čas uresničitve še ni znan? Bolj »ziher« Tudi na Golteh v prihodnje še bolj stavijo na poletno sezono. Poletja (vsaj za zdaj) vendarle niso tako muhasta, kot so zime. Prehudi temi Vlada si je za obisk našega območja očitno izbrala bolj lahke teme, saj so jim Velenj-čani očitali, da niso zagrizli v kislo jabolko energetike, Celjani pa, da so se premalo posvetili težavam pri sanaciji okolja. To sta bili za tak obisk prevroči temi. Dobrodošla počasnost V Velenju si nekateri želijo hitro priti do hitre ceste, nekateri so take počasnosti pri začetku gradnje vendarle veseli. Predvsem tisti, ki jim bo nova cesta povozila vrtičke. Slabo in slabše Pri nas očitno nimamo le slabih cest. Policijska statistika kaže, da imamo še preveč tudi slabih voznikov. Seštevek se vidi v bolnišnicah in na pokopališčih. Bratska pomoč Kaže, da sosedje Hrvati vse bolj skrbijo za Slovence. Vse več hrvaških zdravnikov dela po slovenskih zdravstvenih ustanovah. Vse več Slovencev z zoboboli pa hodi k njim čez mejo. Nekateri taki imajo sicer zadnji čas zaradi gneče na meji namesto zo-bobola glavobol. Kot odpadki Mnogi z ljudmi ravnajo kot z odpadki. Pridno jih ločujejo. Presenečenje Naša hokejska reprezentanca je na svetovno prvenstvo odšla z napovedjo, da lahko preseneti prav vse tuje nasprotnike. A je na koncu presenetila le svoje domače privržence. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 13 18. maja 2017 uaS(lAS Mladi Velenjčani v šoli uspešni, za politiko pa nezainteresirani Kaj je pokazala raziskava med mladimi v mestni občini Velenje o njihovi izobrazbi, participaciji v demokratičnem življenju in odnosu do okolja? Mlada Velenjčanka Barbara Kelher, predsednica Mladinskega sveta Velenje, je nedavno ma-gistrirala z raziskavo o družinskih in bivanjskih razmerah, izobrazbi, zaposlovanju, zdravju, navadah in potrebah okrog 500 občank in občanov MOV, starih od 13 do 30 let. Raziskava z naslovom Družbeni profil mladih v mestni občini Velenje v letu 2016 je med drugim pokazala, da so mladi »dobri učenci v procesu formalnega izobraževanja, več kot polovica se jih ne spozna na politiko in je ne razume, za dobrobit okolja največ naredijo z varčevanjem električne in toplotne energije, večina pa se je pripravljena odseliti v drug kraj ali državo, če bi tam imela boljše možnosti za kakovostno samostojno življenje,« je nekaj sklepov povzela avtorica raziskave. Pridni učenci in dijaki Šolarke in šolarji dosegajo dobre rezultate. Več kot 70 odstot- kov jih je osnovno šolo zaključilo z odličnim oziroma prav dobrim uspehom. V srednji šoli uspeh nekoliko pade in večina dijakov zaključi izobraževanje s prav dobrim oziroma dobrim uspehom. Med vsemi anketiranci jih je 16,6 odstotka že zaključilo višjo ali visoko šolo, 5 odstotkov pa magistrsko stopnjo. V povprečju govorijo dva ali tri tuje jezike. Predvsem angleščino, ki jo obvlada skoraj 85 odstotkov vprašanih, nemščino in jezik s področja nekdanje Jugoslavije. Spogledujejo se s tujino Kar 75 odstotkov mladih bi se udeležilo kakega programa za spodbujanje mednarodne mobilnosti mladih, med drugim tudi študija v tujini. Prav tako visok je delež mladih, ki so se pripravljeni za dalj časa ali trajno preseliti v drug kraj (77 odstotkov), drugo evropsko državo (74 odstotkov) in tudi na drug kontinent (56 odstotkov), če bi s tem imeli boljše življenjske možnosti. Kolesarijo redki Mlade Velenjčanke in Velenjčani za prevoz v šolo, službo ali na prostočasne dejavnosti največkrat uporabijo avto (64 odstotkov anketirancev), z Lokal-cem pa se jih redno vozi četrtina. Nekoliko več jih kolesari, a le ob lepem vremenu in nekajkrat tedensko. Za okolje največ naredijo z varčevanjem z električno in toplotno energijo in kupujejo lokalne izdelke. Informirajo se na spletu Več kot 30 in skoraj 40 odstotkov mladih nikoli ne posluša radi in nikoli ne bere časopisa. So pa pogosti uporabniki interneta, preko katerega dobijo večino informacij. Dobrih 20 odstotkov jih internet uporablja do dve uri na dan, prav toliko pa več kot tri ure. Več kot polovica jih meni, da imajo dovolj informacij o mo- žnostih izobraževanja, prostoča-snega udejstvovanja in mobilnosti. Najmanj ali nič informacij pa nimajo o možnostih vključevanja v procese odločanja in o stanovanjski politiki. Politika jih ne zanima 63 odstotkov vprašanih politika sploh ne zanima. Dobra polovica se na politiko ne spozna in je ne razume. Med njimi prevladuje mnenje, da so politiki »tako ali tako zainteresirani le za to, da so izvoljeni, in ne za to, kaj si volivci resnično želijo« (62,6 odstotkov), da se politiki »ne ukvarjajo s tem, kaj menijo ljudje« (59,5 odstotkov), mladi pa »nimajo nobenega vpliva na to, kaj počne oblast« (45,7 odstotkov). Zadnjih lokalnih volitev se je udeležila dobra tretjina mladih, vključenih v raziskavo Barbare Kleher, z naslovom Družbeni profil mladih v mestni občini Velenje v letu 2016. • tf Zaključek plodnega obdobja in začetek novih izzivov Mladinski svet Velenje je uspešno zaključil obsežen evropski projekt, katerega največja pridobitev je nova lokalna mladinska strategija z višjo proračunsko postavko Tina Felicijan V Mladinskem svetu Velenje so pod vodstvom predsednice Barbare Kelher januarja 2015 začeli pripravljati projekt, katerega glavni cilj je bila nova lokalna mladinska strategija. V okviru programa Erasmus+ pa so v sodelovanju mladih z odlo-čevalci našli širok spekter aktivnosti in tako zasnovali obsežen projekt, ki so ga izvedli v dveh rečem, da smo mladim res prijazna občina, in upam, da bomo to tudi ostali,« je na prireditvi ob zaključku projekta Mladi za Veleje povedala Barbara Kelher. Korak za korakom V prvem letu so se osredotočili na pripravo 2. lokalnega programa razvoja delovanja mladih, za kar so v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje na decembra leta 2015 pa je mestni svet sprejel strategijo, ki je v primerjavi s prejšnjo za 10 tisoč evrov povišala proračunsko postavko za javni razpis za sledenje ciljem strategije. »Razpis smo tudi razdrobili, da lahko sodeluje več prijaviteljev. Preko 45 tisoč evrov vrednega razpisa se lahko financira še več projektov, saj smo višino sofinanciranja razdelili na tisoč, dva tisoč in štiri tisoč evrov.« Mladi za mlade »V izvedbo takega projekta je treba vložiti ogromno prostega časa. Že sama razpisna dokumentacija je obsežna in zahtevna. Projekt je treba skrbno zasnovati in še bolj skrbno izvajati,« je povedala vodja projekta, ki je k sodelovanju pri izvedbi povabila številne mlade posameznike, društva in druge organizacije, glavni partner pa je bil Mladinski center Velenje. Sodelovalo je deset lokalnih mladinskih trenerjev, ki so pripravili in izvedli delavnice za posvete z mladimi. Izvedli so tudi izobraževanja in organizirali srečanja. Tudi knjiga in film sta nastala v lokalni mladinski produkciji, kar po besedah vodje projekta potrjuje, da je uspešen zaključek projekta tudi »zaključek lepega in produktivnega obdobja dokazovanja same sebe in tega, da mladi smo sposobni in zmoremo.« fazah. Poleg neposrednega sodelovanja pri oblikovanju ukrepov in ciljev za delovanje na mladinskem področju v mestni občini Velenje so mladi imeli tudi dostop do lokalnih odloče-valcev, s katerimi so se srečali na (ne)formalnih posvetih. Z izobraževanji so prišli do uporabnega znanja s področij lokalnega in mednarodnega mladinskega dela. S knjigo in filmom o razvoju mladinskega delovanja na območju Velenja pa pokazali, da so mladi tu vedno iskali svoj prostor za samosvoje doživljanje mladosti. »Če preteklost primerjam s sedanjostjo, lahko šestih delavnicah več kot 300 mladih iz mestne občine Velenje izzvali, naj lokalnim odloče-valcem sporočijo, kakšne so njihove želje in potrebe v občini. »Nastal je dokument, ki je začrtal smer delovanja na lokalnem mladinskem področju za naslednjih pet let. V njem so predstavljene lokalna mladinska politika, infrastruktura, pravno-za-konodajna osnova, učinki prve strategije, nato pa novi ukrepi in cilji za izvajanje projektov, ki sledijo strategiji.« Po posvetu s komisijo za mladinska vprašanja je potekala še javna razprava za dopolnitev dokumenta, Ko je bila strategija pod streho, so v mladinskem svetu izvedli še izobraževanja za pripravo razpisne dokumentacije, o projektnem menedžmentu, promociji in mednarodni mobilnosti. Priredili so prav posebno srečanje z odločevalci: župana, direktorja občinske uprave, podžupa-njo in vodjo urada za družbene dejavnosti so povabili na partijo nekoliko prirejene igre človek ne jezi se in tako preverili, kako dobro poznajo Velenje in mladinski sektor. Nazadnje so predstavili zbornik in film o velenjski mladini skozi čas in z njima kronali projekt. Kam naprej? Barbara Kelher se po dveh mandatih poslavlja od predse-dnikovanja mladinskemu svetu. Volitve bodo junija. »Veliko smo že naredili, a za nadgradnjo je vedno prostor. Priložnost vidim v nadaljevanju projektov, ki so nekoliko zastali, za nove projekte pa bo potrebne veliko samoiniciativnosti. Verjamem, da bodo mladinski delavci z vizijo in voljo za delo še nadgradili pogoje za delo na mladinskem področju in okrepili sodelovaje z lokalno skupnostjo,« je sklenila. MLADI 13 Center mladosti vabi na velenjske ulice Bo kulturni dom izginil? - Dijaki Elektro in računalniške šole pripravljajo posebno projekcijo Tina Felicijan Šolski center Velenje bo jutri (v petek, 19. maja) v sklopu 27. festivala Dnevi mladih in kulture v sodelovanju s Šaleškim študentskim klubom, Mestno občino Velenje, Festivalom Velenje in Mladinskim centrom Velenje pripravil raznoliko izobraževalno, kulturno, športno, družabno in zabavno dogajanje za dijake in širšo javnost na velenjski promenadi, v parku pred gimnazijo, amfiteatru in na Titovem trgu, kjer bo skupina dijakov Elektro in računalniške šole med koncertoma skupina Elvis Jaskson in Big Foot Mama prikazala video maping na kulturnem domu oziroma projekcijo računalniške animacije na pročelje zgradbe. Program letošnjega Centra mladosti je nadvse pester in privlačen. Med drugimi bo nastopal tudi Adi Smolar, ki s svojo glasbo zlahka poveže več generacij. V sklopu polurnega multimedijske-ga šova na Titovem trgu pa bodo dijaki Elektro in računalniške šole predstavili tudi filme in animacije iz krožkov, ki jih vodita Nedeljko Grabant in Peter Vrčkovnik. Umetniške podobe, grafike in iluzije »Video maping je računalniška animacija, ki jo s posebno zmogljivim projektorjem projiciramo na zgradbo in z osvetljevanjem arhitekturnih elementov dosežemo različne efekte - lahko ustvarimo iluzijo gibanja ali izginjanja,« je član osemčlanske ekipe dijakov višjih letnikov pojasnil, kaj že več mesecev pripravljajo v sklopu krožka, ki so ga začeli na pobudo večmedijskega umetnika Mihe Cojhtra ob so-mentorstvu Erika Kapferja in v sodelovanju z Galerijo Velenje. Pročelje doma kulture so izbrali, ker gre za ikonično zgradbo posebno razgibanega videza, ki daje mnoga izhodišča za animacijo. »Izhajali smo iz referenčne slike. Pročelje smo fotografirali in ga razdelili na več delov, ker je vsak zasnovan drugače, zato smo tudi uporabili drugačne metode dela. Na stranskih ravnih stenah lahko prikazujemo neke celovite slike, na površini vitražev smo bili omejeni na vertikale in horizontale, na sredinski površini z reliefom pa smo se lahko sklicevali na muze. Vse efekte pa uskladimo s posebnim programom.« Da bo projekcija, ki bo prikazovala nekatere elemente, Boris Pirečnik, Domen Ramšak in Matic Jeseničnikso poleg Domna Šincka Nedeljkoviča, Dina Gariča, Žiga Deutschbauerja, Andraža Debelaka in Tima Vodončnika pripravili pašo za oči, ki se bo na pročelji kulturnega doma prikazala jutri ob 22. uri. značilne za Velenje, čim bolj učinkovita, bodo notranje strani pisanih oken preplastili z belim platnom, da ne bodo prosojna. »Sprva je projekt predstavljal velik izziv, ker še nismo znali uporabljati vsega programskega orodja. Poleg tega gre za obšolsko dejavnost, zato moramo ob tem opraviti še vse druge obveznosti. Ampak smo se zbrali sami taki, ki nam to ne predstavlja večjih težav,« so povedali dijaki, hvaležni za podporo, ki jim jo je izkazala šola, in nove izkušnje. »Kot vsak projekt je tudi ta prinesel veliko izzivov, za katere smo morali poiskati rešitve, veliko ur smo presedeli skupaj in dobili veliko novega znanja in sposobnosti za timsko delo. Poleg tehnične plati izvedbe pa smo se spoznali tudi z umetniško.« Uspeh dijakov in šole Projekt, ki je povezal umetniško ustvarjalnost z obvladovanjem računalniških tehnologij, je bil za celo šolo velik zalogaj, v katerega se je bilo vredno zagristi, saj so tako dijaki kot šola veliko pridobili. »Uspeli smo motivirati dijake, ki so temu namenili ogromno prostega časa. Gre za zahteven proces, ki smo ga izvedli v amaterski ekipi in kljub temu skušali doseči čim bolj profesionalen efekt. Zadnji vikend so dijaki, ki so delali z dušo in srcem in dopolnjevali tako svoje strokovno znanje kot pridobivali novo s področja umetnosti, celo spali v šoli, da so lahko kar se da veliko delali in uspeli pripraviti zahtevno animacijo,« je povedal ravnatelj Simon Konečnik, ponosen, da je na šoli toliko izjemnih dijakov, za katere si želi, da bi ostali v dolini. »Po mojem mnenju je najboljša definicija šole, da mora ta biti točka upanja. V tem primeru je ta točka v priložnosti, ki so jo naši fantje odlično izkoristili, in upam, da bodo s svojo zgodbo uspeli pokazati vrstnikom, kako se da poleg rednega šolskega dela narediti še nekaj več - tisto, kar danes v življenju veliko šteje.« ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 14 14 ZDRAVO Z NARAVO «»^AS 18. maja 2017 Zdravo z naravo Da narava zdravi, nam je že dolgo dobro znano. Sami si moramo dovoliti in sprejeti to darilo. Vse omenjeno lahko koristimo z nabiranjem zdravilnih zelišč in sadežev ali pa preprosto že s sprehodom in oddihom sredi neokrnjene narave. Nazaj k naravi naj bo naše vodilo za zdravo in zadovoljno življenje! m T w 17. maj - svetovni dan hipertenzije Svetovna liga za hipertenzijo (World Hypertension League) je leta 2005 razglasila svetovni dan hipertenzije. Namen tega dneva je opozoriti na zdravstvene posledice hipertenzije, vzpodbuditi ljudi, da si izmerijo krvni tlak, in če je ta povišan, ustrezno ukrepati. Tema med leti 2013-2018 je »POZNAJ SVOJE ŠTEVILKE - SPOZNAJ SVOJ KRVNI TLAK« Hipertenzija je strokovni izraz za visok krvni tlak. Imenujemo ga tudi »Tihi ubijalec«, saj brez posebnih težav pri ljudeh povzroča številne zdravstvene zaplete. Visok krvni tlak je dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Pri ljudeh, ki imajo visok krvni tlak več let, se lahko pojavi možganska kap, srčne in ledvične bolezni ter celo bolezni oči. V maju, 17. 5. 2017, ob svetovnem dnevu hipertenzije, želimo obvestiti javnost, kako pomembno je redno in pravilno merjenje krvnega tlaka, preprečevanje in zgodnje odkrivanje ter zdravljenje. Podatki kažejo, da ima povišan krvni tlak skoraj vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije. Na svetu je več kot 1,5 milijarde ljudi s hipertenzijo, od tega se jih le približno tretjina zdravi. Samo približno 12 % zdravljenih ima urejen krvni tlak, tj. pod 140/90 mm Hg. Svetovna liga za hipertenzijo priporoča, da si vsak posameznik vsaj enkrat na leto izmeri krvni tlak. Svetovno združenje za hipertenzijo zelo uspešno ponavlja akcijo ob svetovnem dnevu hipertenzije že vrsto let. Neodkrita oz. neprepoznana hi-pertenzija ostaja globalno breme družbe, vlad, zdravstvenih delavcev in posameznikov. V Zdravstvenem domu Velenje, pred vhodom v čakalnico laboratorija, bodo diplomirane medicinske sestre iz referenčnih ambulant v sredo, 17. 5. 2017, od 9.00 do 12.00, vsem, ki bodo želeli, izmerile krvni tlak. Izvedeli boste svoje rezultate in dobili osnovne informacije o krvnem tlaku. ■ Urška Bandalo, Zdravstveno-vzgojni center, preventiva za odrasle. Pod 120/80 mmHg • Odlično, vzdržujte vaše vrednosti krvnega tlaka pod 120/80 mmHg. • Krvni tlak si kontrolirajte enkrat na leto. Od 120/80 mmHg Do 140/90 mmHg Svetujemo spremembo življenjskega sloga:- • Opustite kajenje, če ste kadilec. • Zmanjšate telesno težo, če je previsoka. • Postanite telesno aktivni. • Zmanjšate sol v prehrani. • Uživajte več zelenjave in sadja. • Naučite se obvladovati stres. • Sproščajte se. Nad 140/90 mmHg Svetujemo spremembo življenjskega sloga in obisk pri osebnem zdravniku. Zdravnik bo ugotovil, ali imate hipertenzijo in če potrebujete osebnega zdravnika. S tem boste preprečili razvoj srčno-žilnih obolenj. V2 erme (^¡opolšica Wellness Center Zala Terme Zreče Zdravnica svetuje ... Vodja Zdravstva v Termah Zreče Neža Strniša, dr. med., specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine Z uporabo funkcionalne magnetne stimulacije nad urinsko inkontinenco ... Nehoteno oz. nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca težava, ki pogosto prizadene ljudi obeh spolov. Sicer pa so pogosteje prizadete ženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti. Težave se nastanejo zaradi prešibkih ali prekomerno aktivnih mišic medeničnega dna in mehurja ter mišice zapiralke, pojavijo pa se lahko kadarkoli v življenju oz. ob aktivnostih, kot so kihanje, kašljanje, tek, poskoki, športne aktivnosti težje delo. Zgodnje odkrivanje težav in zdravljenje sta tako izjemnega pomena. Najboljša terapija, ki lahko težave tako preprečuje kot tudi zdravi je uporaba funkcionalne magnetne stimulacije (FMS) v kombinaciji z vajami. FMS izboljša moč in vzdržljivost mišic. Med terapijo impulzi magnetnega polja, ki jih proizvaja aparat, prodirajo preko mehkih tkiv in kosti do živčno - mišičnih struktur medeničnega dna. Stimulirajo živce in povzročajo krčenje mišic. Med terapijo z aktivnim krčenjem mišic medeničnega dna se osredotoča na pravilno zavedanje mišic, ki so pomembne pri omenjenih težavah. Zdravljenje s FMS se priporoča pri vseh vrstah inkontinence (stresna, urgentna, mešana), pri inkontinenci blata, pri lažjih oblikah povešene maternice in mehurja, po porodu, pri kroničnem prostatitisu, po radikalni prostatektomiji ter pri spolnih disfunkcijah oz. težavah z erekcijo. Terapija je neboleča, neinvazivna in traja 20 minut. Učinek zdravljenja je zaznati že po šesti terapiji, za učinkovito zdravljenje se priporoča 12 do 16 terapij. Informacije in naročanje: od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu NAVODILA ZA STARSE • S seboj vedno prinesite otrokovo kartico zdravstvenega zavarovanja. V čakalnici se preobujete, vstop v terapijo je samo v copatih. • Ob prvem pregledu predložite zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na otrokove težave. Starši pri obravnavah sodelujete in naučene aktivnosti izvajate v domačem okolju. • Pravočasno nas obvestite o vašem izostanku. V kolikor svoje odsotnosti ne opravičite v roku 14 dni, vas zbrišemo s čakalnega seznama. Fotografiranje in snemanje obravnave je dovoljeno le s privolitvijo terapevta. Dodatne informacije: DELOVNA TERAPIJA pri OTROCIH Info? Za starše Telefon: 03 8995 580 e-mail: delovna.terapija@zd-velenje-si Trajanje in pogostost obravnav je odvisna od števila otrok, ki so vključeni na delovno terapijo. V zadnjem času je otrok čedalje več. Žal pa ZZZS, ki je plačnik naših storitev ne sledi potrebam svojih zavarovancev, četudi so to otroci, pri katerih je zgodnja obravnava bistvenega pomena. ZZZS smatra, da je za potrebe naše razvojne ambulante dovolj 0,3 delovnega terapevta. Iz tega razloga smo primorani ustvariti čakalne vrste ter zmanjšati pogostost obravnav. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Besedilo: Jerneja Cretnik, dipl.del.ter. in Mojca Potočnik, dipl.del.ter. / oblikovanje in realizacija: MO Velenje / UUP april 2017 J SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2017/2018: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program), • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program), • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program). in v tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Pridružite se nam lahko tudi na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike. Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si Srednja zdravstvena šola Celje - zanesljiv partner za prihodnost Na Srednji zdravstveni šoli Celje se zavedamo, da se odrasli učijo drugače. Individualen organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje prilagajamo potrebam posameznika. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraževanje lažje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Pri vpisu upoštevamo predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev. Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden. Kot podporo udeležencem pri izobraževanju vzporedno z organizacijo in izvajanjem izobraževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva. Udeleženci imajo na voljo svetovalca oziroma mentorja, na katerega se lahko obrnejo po pomoč ali nasvet. Prav tako v izobraževanju odraslih redno spremljamo napredek udeležencev. Rezultati kažejo, da so uspešni, tako pri opravljanju posameznih izpitov kot tudi ob zaključku šolanja, ko opravljajo poklicno maturo ali zaključni izpit. Mnogi med njimi s svojo zavzetostjo in pozitivno energijo predstavljajo pravi navdih, ne samo za ostale udeležence in dijake, ampak tudi za nas, zaposlene. Tudi izvajanje tečajev ima na Srednji zdravstveni šoli Celje dolgo tradicijo. S ponosom ugotavljamo, da je minilo že 30 let, odkar izvajamo program masaže, in 25 let, odkar izvajamo program pedikure. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo začeli tovrstno izobraževanje. V zadnjih letih smo tečaja maser in pediker v skladu s trendi prenovili in posodobili, v iskanju novih možnosti in priložnosti pa smo ponudbo še dopolnili. Oblikovali smo tudi enodnevne tečaje ličenja in maniki-re, namenjene vsakdanji negi, ter enodnevne tečaje s področja dietne prehrane in nege. a mag. Jana Bervar Izobraževanje odraslih, Srednja zdravstvena šola Celje • pokrit prostor za skupine do 40 ljudi • kamin (žar, elektro raženj), hladna voda, elektrika, hladilnik ... • senčna lega, panoramski poleti z letalom, igre z žogo Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 15 18. maja 2017 »»WAS ZDRAVO Z NARAVO 15 • Center Hipnoze S HIPNOZO DO POZITIVNE SPREMEMBE Do srečnega vsakdana s hipnozo Terapija s Hipnozo je odlična metoda za ustvarjanje pozitivnih in željenih sprememb. Hipnoterapija za: Prenehanje kajenja, hujšanje, strahove in fobije, za boljšo samopodobo in samozavest, proti stresu, depresiji in nespečnosti, alkoholizem, bruksizem in še mnogo drugega ... več na www.centerhipnoze.si 1. ura svetovanja je brezplačna - GSM: 070 786 664 Stvari, dogodki ali situacije, ki so se nam dogajale v preteklosti imajo lahko še vedno vpliv na nas danes. Hipnoza je orodje hipnoterapev-ta, s pomočjo katere odpravlja globoko zakoreninjene težave, negativna prepričanja, negativne navade. Hipnoterapija je metoda, ki v stanju hipnoze s pomočjo različnih tehnik odpravljamo težave, s katerimi se ljudje srečujejo v vsakodnevnem življenju. Vse več ljudi po svetu išče odgovore. Ne samo da iščejo odgovore o življenju, ampak želijo tudi vedeti, kako lahko dosežejo svoje cilje in kako lahko uresničijo svoje sanje. Prav tako veliko ljudi trpi zaradi mentalnih bolečin in se trudijo iskati pomoč brez uspeha. Vse več je strahov in vse več je ljudi s slabimi navadami, prav tako pa narašča potreba po la-godju. Hipnoterapija je odgovor za mnoge od teh težav, ker v kratkem času odpravi težave, je varna, praktična in učinkovita. S pomočjo hi-pnoterapije vam lahko izboljšamo kvaliteto vašega življenja in pripo-moremo k temu, da ponovno pričnete živeti življenje, kot ga želite. Ali vas neprestano skrbi in imate razne strahove, katerih ne morate odpraviti in zanje ne poznate vzroka, zaradi česa je nastal? Imate težave z nespečnostjo ali jezo? Imate težave pri učenju ali pa slab spomin? Se srečujete s težavami z alkoholom ali pa jecljate? Ste depresivni? Resnično želite prenehati kaditi, pa vam nikakor ne uspeva? Želite shujšati, pa se vedno vračate nazaj k starim prehranjevalnim navadam? Na vse to in še več ima hipnoterapija odgovore. Hipnoterapija prinese v vaše življenje mnogo koristi - več energije, boljše zdravje, trajni mir v umu, uspeh na vseh področjih in srečo ter veselje povsod. Iskanje zdravja, sreče in uspeha je univerzalni cilj. Vsi bi radi imeli odlično zdravje, bili srečni ter izkusili zadovoljstvo uspešnega življenja. Zato naredite korak na poti k boljšemu življenju in bodite sprememba, ki si jo želite videti v svetu. Vsak si zasluži mirno življenje in vsak od nas ima pravico živeti svoj čas, ki ga ima. Vsako jutro se zbuditi z nasmehom na ustih in z radostjo v srcu, naj bo cilj, ki ste si ga zadali. Hipnoterapija pa »pomočnik«, da dosežete cilj. ■ Zeleno, rumeno, rdeče ... paprika! Paprika je toplotno zahtevna rastlina, zato jo na prostem sadimo šele, ko se tla ogrejejo na 15 stopinj. Če papriko sadimo prezgodaj, se pojavi precej stranskih učinkov. Pri prenizki temperaturi se ne razvija koreninski sistem, rastlina zaostaja pri rasti in celo odvrže prve cvetove. Prav tako so paprike, ki smo jo sadili prezgodaj, bolj občutljive na škodljivce in bolezni. Zato nikar ne hitite! Najbolj priporočljivo sajenje paprike je v razmiku 40 cm v vrsti in 50 cm med vrstami. Dobro je dodati kvaliteten substrat, ki zadržuje vlago (glina), saj rastline paprike potrebujejo velike količine vode. Papriko je treba zalivati vsaj 2 x do 4 x tedensko. Če rastlina nima dovolj vlage, je majhna, plodovi so manj mesnati in grenki. Namakalni sistem je idealen za namakanje sadik. Uporabimo lahko kar plastenke, ki jih nalu-knjamo v predelu zamaška (ki je v zemlji), dno odrežemo in zalivamo v odprtino. Za vlažnost poskrbijo tudi zastirke in črna folija. Paprika je glede gnojenja zahtevna rastlina, saj potrebuje precej gnojila. Za rast in razvoj plodov mora dobiti zadostne količine kalija. Rastlino moramo v času rasti dognojevati z dušičnimi gnojili. Pozorni moramo biti na bolezni in škodljivce rastlin. Med vzgojo sadik se rada pojavi padavica. Rastlini pomagamo z ustreznim fungicidom. Papriki so nevarne predvsem naslednje bolezni: siva plesen, uvelost, rjava pegavost, črnoba paprike ... Na papriki se pri močnem soncu pojavljajo tudi ožigi. Na rastlinah paprike zasledimo številne škodljivce: uši, tripse, strune, sovke, ličinke majskega hrošča ... Škodljivce običajno uničimo s sistematičnimi insekticidi. Če potrebujete nasvet ali pomoč pri vzgoji paprike, nas obiščite v trgovini Košarica in z veseljem vam bomo svetovali. ■ Nives Pirmanšek, Košarica Pesje Ustvarjamo . Vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi. Kakovost je temelj naše predanosti bolnikom in našega odnosa do zdravja. Naše delovanje temelji na dolgoletnem znanju in izkušnjah, medsebojnem zaupanju, vključevanju in spoštovanju različnosti ter na najvišjih etičnih vrednotah. Stalna vlaganja v raziskave, inovacije in napredek proizvodnje omogočajo, da doma in po svetu ponujamo visokokakovostna, varna ter cenovno dostopna zdravila. Z dolgoročno načrtovanim razvojem zagotavljamo pogoje za nova delovna mesta in izobraževanje ter napredovanje strokovnjakov v vrhunske znanstvenike. Kot odgovoren delodajalec skrbimo za razvoj zaposlenih, odgovoren odnos z lokalnimi skupnostmi ter trajnostni razvoj okolja. Lek je cenjen član Novartisa, vodilne svetovne družbe v farmacevtski industriji. ... boljše življenje za vse. lek član skupine Sandoz AMBASADOR KORPORAT1VNE INTEGRITETE POLNI CERTIFIKAT Družini prijazno podjetje U) CD CD 8 en « C .£2. S <0 CM IT! h-IO i o s ■d T3 CD "O S U) I u CO E Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»^AS 18. maja 2017 Ribničani in Krkaši namučili Velenjčane oziroma Celjane Prvaki so si točki zagotovili šele v zadnji minuti - Novomeščani minuto pred koncem zaostajali le za gol Letošnji sklepni del za najboljše moštvo v državi je zelo zanimiv, morda celo bolj, kot so bili prejšnji. Glavna tekmeca za naslov Celje in Gorenje morda nista v najboljši formi, na drugi strani pa so Koper, Ribnica, Loka in Krka, ki so se uvrstili vanjo, proti njim zelo motivirani. Velenjčani so v predprejšnjem krogu doživeli prvi poraz v Ribnici, zaradi katerega za aktualnimi prvaki zaostajajo za dve točki. Če ne bo presenečenj v naslednjih dveh krogih, bo o novem ali starem prvaku odločal njun medsebojni dvoboj prav v Celju. Celjani so namreč v 5. krogu v Velenju iztržili točko, na vseh drugih tekmah pa zmagali. V 7. krogu je v Velenju gostovala Krka, ki je v ligi za prvaka najslabše moštvo. Novomeščani so že petkrat izgubili, edino točko pa so si priigrali v 6. krogu doma proti Kopru. Celjani so gostovali v Ribnici. Velenjčani so doma zmagali z velikim naporom (31 : 28), Celjani pa so si zmago z 29 : 28 v Ribnici zagotovili šele v zadnji minuti. Velenjčanom proti Novomešča-nom, ki so velik uspeh dosegli že z uvrstitvijo v končnico, igra ni stekla, kot so hoteli in načrtovali pred začetkom. Kot da še niso preboleli bolečega poraza v Ribnici (23 : 27). Zelo motivirani Novo-meščani so bili precejšen del tekme njihov enakovreden nasprotnik. V prvem delu so jim večkrat ušli za zadetek, dvakrat tudi za dva, na odmor pa so domači vendarle odšli s prednostjo treh golov (16 : 13). Po dobrih petih minutah v nadaljevanju so to prednost dvignili na pet golov razlike. Razmeroma visok zaostanek pa motiviranih Novomeščanov ni omajal. Dve minuti pred koncem so naj- mi, ker pač nismo igrali tako, kot bi morali. Dogovor je bil, da bomo od vsega začetka igrali agresivno v obrambi, igrali na polno, a ni bilo tako. Poleg tega Krka sploh ni slaba ekipa in ni imela česa izgubiti. Proti takšnim je pač zelo težko igrati, če nisi povsem zbran in odločen. V na- brž maloštevilni gledalci že pomislili, de se bo po Ribnici zgodilo še drugo presenečenje. To bi bil tudi neodločen izid. Krka se jim je približala na 28 : 29, v preostalem času pa ni dosegla nobenega gola več, domači dva in kakor koli že, so vendarle zasluženo zmagali. »Igra gre v pozabo, ostajajo pa točke,« je dejal po tekmi trener Borut Plaskan in nadaljeval: »Gostje se niso predali do konca, toda to smo jim omogočili ši igri moramo precej spremeniti že do petka, ko bomo gostovali pri Loki, in zadnje tri kroge odigrati brezkompromisno.« Sicer pa ima trener iz kroga v krog manj igralcev. Blaž Kleč in Rok Ovniček imata poškodovano stegensko mišico, zaradi težav s kolenom pa sta sezono že končala Anže Ratajec (poiskal si bo novo moštvo) in Vid Levc, ki je medtem že bil operiran. ■ S. Vovk Rogaška že v drugi ligi Predpredzadnji oziroma 24. krog v 3. ligi - sever je bil zelo vesel za nogometaše Rogaške. Z zmago s 6 : 1 nad Lenartom so si dva kroga pred koncem z drugim mestom že zagotovili napredovanje v drugo ligo. Prvak bo sicer znova postalo drugo moštvo Maribora, ki pa tekmuje zu- Prva liga TS, 33. krog Gorica - Rudar 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Žigon (5.), 1:1 Mary (58.), 2:1 Kavčič (75.). Rudar: Radan, Mužek, Zec, Billong, Iharoš, Babic, Bolha (od 69. Trifkovic), Vručina, Glavina, Črnčič (od 89. Grgic), Mary. Rdeči karton: Grudina (71.). Drugi rezultati: Aluminij - Maribor 3:1 (3:0), Kalcer Radomlje - Koper 0:4 (0:2) Celje - Krško 1:2 (1:0), Olimpija - Domžale 3:1 (2:1). Vrstni red: 1. Maribor 69, 2. Olimpija 56, 3. Domžale 53, 4. Gorica 53, 5. Celje 48, 6. Koper 48, 7. Rudar 38, 8. Aluminij 36, 9. Krško 35, 10. Radomlje 11. 34. krog (torek, 16. 5.): Krško - Radomlje 2:0 (1:0), Koper - Olimpija 1:1 (0:1); včeraj (sreda): Domžale - Gorica, Rudar - Aluminij, Maribor - Celje Prva SŽNL, 19. krog Olimpija - Rudar Škale 10:0 (4:0) Strelke: Golob (3., 20.), Čubrilo (29., 31.), Eržen (49.), Marolt 58., 62.), Grad (78., 79., 90.). Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Teleing GTM Beltinci - Moje--lece.si Radomlje 8:0 (5:0), Krim - Maribor 1:0 (0:0), Fužinar - Ankaran 2:5. naj konkurence. V gosteh je s 7 : 1 premagalo Dobrovce. Za Mariborom zaostajajo za petnajst točk, pred tretjim Dravogradom pa imajo pred zadnjima dvema krogoma neulovljivih deset točk prednosti. Nogometaši Šmartna 1928 so na gostovanju v Šmarju pri Je- TAKO so igrali Vrstni red - liga za prvakinje: 1. Beltinci 54, 2. Olimpija 54, 3. Radomlje 33, 4. Rudar 29; Liga za obstanek: 5. Krim 29, 6. Fužinar 25, 7. Maribor 22, 8. Ankaran 17, 9. Velesovo (tekma manj) 9, 10. Ajdovščina (tekma manj) 4. 21. krog (28. 5., 17.00): Rudar Škale - Beltinci. Liga NLB - končnica za prvaka, 7. krog Gorenje Velenje - Krka 31:28 (16:13) Gorenje Velenje: Baznik, Zaponšek 2 obrambi, Ferlin obramb; Cehte 5, Medved 6 (1), Haseljic, Tajnik, Stojnic' 1, Toskic 4, Mitrovic 3, Potočnik 3, Golčar, Mazej, Gams 1, Nosan, Brumen 8 (6). Trener: Borut Plaskan. Drugi rezultati: Koper 2013 - Urbanscape Loka 29:23 (13:8), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 28:29 (12:14). Vrstni red: 1. Celje 51, 2. Gorenje 49, Koper 44, 4. Riko Ribnica 43, 5. Urbanscape Loka 33, 6. Krka 29. Končnica za obstanek: Slovenj Gradec 2011 -Drava Ptuj 36:30 (18:14), Dobova Trimo - Trebnje 24:26 (14:14), Dol TKI Hrastnik - Istrabenz plini Izola 29:28 (18:12), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 32:28 (18:15). Vrstni red: 1. Maribor 43, 2. Jeruzalem Ormož 41, 3. Trebnje 39, 4. Dobova 33, 5. Slovenj Gradec 27, 6. Dol Hrastnik 24, 7. Ptuj 10, 8. Izola 2. lšah doživeli že 18. poraz. Domači so zmagali s 5 : 0. Za predzadnjim Lenartom zaostajajo za sedem točk, za predpredzadnjim Brunšvikom, ki je nepričakovano visoko, pa za devet. V predzadnjem krogu bodo Šmarčani gostovali pri Mariboru. a 3. SNL - sever, 24. krog Rezu Itati: Šmarje pri Jelšah - Šmartno 1983 5:0 (3:0), S. Rojko Dobrovci - Maribor B 1:7 (1:2), ZU--VIL Brunšvik - Korotan Prevalje 5:0 (0:0), Videm - Mons Claudius (Rogatec) 2:2 (0:2), Rogaška -AjDAS Lenart - 6:1 (2:0), Dravograd - Šampion (Celje) 4:0 (2:0), Fužinar Ravne Systems - Dravi-nja 4:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor B 63, 2. Rogaška 48, 3. Dravograd 38, 4. Fužinar 36, 5. M. Claudius 36, 6. Dravinja 36, 7. Šmarje 35, 8. Prevalje 34, 9. Šampion 33, 10. Dobrovce 29, 11. Videm 26, 12. Brunšvik 23, 13. Lenart 21, 14. Šmarno 14. 25. krog (20. 5.): Maribor B - Šmartno. Liga Golgeter, 16. krog Šoštanj - Žalec 2:2 (1:0) Strelci: 1:0 Agic (3'), 1:1 Džumbur (67'), 2:1 Agic (73' - 11m), 2:2 Dobrajc (88') Šoštanj; Mušič, Husanovic, Gegic, Špacapan, Cafuta, Agic, Celcer, Vozelj, Ramic' (od 81' Nastic), Mahmutovič, Koca (od 54' Šabanovic) Vrstni red: 1. Zreče 39, 2. Fosilum Šentjur 32, 3. NK Šoštanj 26, 4. ND Mozirje 17, 5. NK Žalec 15, 6. KNK Odred Kozje 9, 7. NK Vojnik 5, 8. Kovinar Štore 3 17. krog: Odred Kozje - Zreče 1:5 (1:3) Kdo v kvalifikacije? Marsikaj je bilo jasno včeraj Velenjski nogometaši so konec tedna gostovali v Novi Gori in izgubili z 1 : 2. Domači so v 71. minuti pri rezultatu 1 : 1 ostali brez izključenega Roka Grudine. Gostje kljub igralcu več niso mogli še enkrat premagati domačega vratarja, so pa to storili domači igralci, saj so zmagoviti gol dosegli nekaj minut po izključitvi svojega igralca ter si priigrali pomembne točke v boju za četrto mesto; to prinaša igranje v enem od tekmovanj Evropske nogometne zveze. John Mary Uzuegbu- nam Honi je dosegel edini gol za goste. To je bil njegov šestnajsti in na lestvici najboljših strelcev se je na prvem mestu izenačil s soigralcem Dominkom Glavino. Včeraj so Velenjčani na derbiju spodnjega dela lestvice gostili Aluminij, ki je v nedeljo s 3 : 1 premagal Maribor. Poraz novega prvaka je presenečenje, čeprav je gostujoči trener Darko Mila-nic dal priložnost za igro igralcem, ki so do osvojitve naslova igrali manj. S tremi točkami so se Kidričani na osmem mestu približali sedmemu Rudarju na dve zaostanka. Prav zato je bil za oboje včerajšnji dvoboj zelo pomemben. Presenetili so tudi Krčani, ki so iz Celja odnesli vse točke in se Rudarju približali na tri točke. Ker je bil časopis v času včerajšnjih dvobojev že stiskan, ne moremo napovedati, katero prej omenjenih moštev bo imelo v preostalih dveh krogih največ možnosti, da se reši predzadnjega mesta in s tem kvalifikacij s podprvakom druge lige. Dva kroga pred koncem je novi član prve lige že postal kranjski Triglav. Nogometaši Rudarja bodo v predzadnjem krogu (21. 5. ob 16.55) na lokalnem derbiju gostovali v Celju, v zadnjem pa gostili Radomlje. a S. Vovk V nedeljo generalka za pokal Rudarke bodo v zadnji prvenstveni tekmi gostile Pomurke Velenjske nogometašice so se zavedale, da proti Ljubljančankam v predpredzadnjem 19. krogu skupaj s Pomurkami, najboljšo ekipo v ligi, ne morejo upati na točko, kaj šele na obe. Ljubljančanke so zmagale z 10 : 0. Poglavitni cilj rudark je bil uvrstitev v končnico; to jim je tudi uspelo. Ne glede na rezultata v nedeljski predzadnji tekmi v Velenju proti Pomurkam in v zadnjem krogu na gostovanju v Radomljah jim je zagotovljeno najmanj četrto mesto. Prvo je bilo od vsega začetka 'rezervirano' za Beltinčanke in Olimpijo. Velik uspeh pa je velenjska ekipa, ki skoraj na nobeni pomladanski tekmi ni igrala v popolni zased- bi, dosegla z uvrstitvijo v finale slovenskega pokala, v katerem se bo konec meseca pomerila z branilkami naslova Pomurkami. Prav zato po uvrstitvi v končnico za prvakinje živijo samo za ta finale. Vseeno je bilo pričakovati, da bodo na nedeljskem gostovanju v Ljubljani nudile veliko večji odpor domačim no-gometašicam, saj se je za hrbtom zelo neraz-položene vratarke Jadranke Zilic znašlo kar deset žog. Domačim so skušale kljubovati z zaprto igro in morda kaj doseči v hitrih nasprotnih napadih, a se ni izšlo. Že ob polčasu je bilo 4 : 0. Nadaljevanje je bilo še slabše, v igri pa so pokazale premalo življenja, gibanja, po trenerjevih besedah tudi taktične discipline, in sprijazniti so se morale z visokim porazom. V zadnji domači tekmi bodo v nedeljo gostile Beltinčanke, prvenstveno sezono pa sklenile na gostovanju v Radomljah. Nedeljska tekma bo za trenerko Beltinčank Nušo Ladinek in Velenjčank Dušana Uršnika test pred koprskim finalom. a S. Vovk Šoštanj v finalu Nogometaši Šoštanja so se uvrstili v finale pokala Medobčinske nogometne zveze Celje. V zelo napetem polfinalu so uspeli streti odpor petouvrščene ekipe 3. SNL - sever Mons Claudius iz Rogatca. Po rednem delu srečanja je bil izid 1 : 1, nato pa so v kazenskih strelih Šoštanjčani bili bolj zbrani in zasluženo slavili z 10 : 9. Uvodne minute srečanja sicer so pripadle gostom, ki so v 11. minuti izkoristili napako ožje obrambe in povedli. Šoštanj-skih nogometašev to ni ustavilo, do konca polčasa so prevzeli vajeti igre v svoje roke in si preko Celcerja in Špacapana pripravili dve imenitni priložnosti, vendar je mreža gostov ostala nedotaknjena. V nadaljevanju je domača ekipa narekovala ritem igre, v 70. minuti je Celcer zadel za izenačenje. Isti igralec je imel tik pred koncem srečanja zaključno žogo v svojih nogah, a je žoga za las zletela mimo desne vratnice in na vrsti so bili kazenski streli. »Kot pravijo, loterija, a moštve-ni duh in zbranost sta bila ključ do uspeha. V celoti gledano se je boljša ekipa uvrstila v finale, za kar si fantje zaslužijo čestitke,« je po srečanju dejal trener šoštanj-skih nogometašev Andrej Gor-šek. V finalu se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja med ekipama NK Šampion in NK Šmartno 1928, oba tretjeligaša. Srečanje je bilo sinoči. »Čaka nas tekma sezone in temu so podrejene vse nadaljnje aktivnosti. Fante čaka izjemna priložnost za dokazovanje, z maksimalnim pristopom in borbenostjo pa hočemo pokalno lovoriko prinesti v Šo- štanj,« je zaključil Goršek. Po gladki zmagi nad Štorami v 15. krogu, ko so v gosteh slavili s 4 : 0 (dvakrat je zadel Celcer, po enkrat pa Agic in Husanovic), so v 16. krogu nogometaši Šoštanja doma igrali neodločeno z ekipo Žalca. Tokrat je bil dvakrat natančen Agic. Prvič že v 3. minuti, nato še v 73., ko je natančno izvedel kazenski strel. Do konca prvenstva ostajata sicer še dva kroga, vendar so Šoštanjčani v 17. krogu prosti, v zadnjem krogu, 27. maja, pa gostujejo v Mozirju. Ne glede na izid srečanja bodo prvenstvo zaključili na odličnem 3. mestu. a T. R. Mladi rokometaši razdelili medalje Selekcija mlajših dečkov A Gorenja Velenja (rojeni leta 2004 in mlajši) je na zaključnem turnirju državnega prvenstva, ki je v nedeljo potekal v novomeški dvorani Marof, poskrbela za lep uspeh in pred tekmeci iz Celja (18 : 16) osvojila bronasto medaljo. Izbranci Saše Mijatovica sicer niso bili kos telesno močnejšim in višjim tekmecem iz vrst domače Krke (18 : 12) ter Mokerca Iga (24 : 12), čeprav so se močno trudili, premagali pa so približno enako stare vrstnike iz Celja. Vsekakor je to nova izkušnja mladih rokometašev, ki bodo v prihodnje morda popolnili vrste omenjenih in tudi drugih klubov. ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 17 18. maja 2017 «»SÜAS ŠPORT 17 Novosti v Planinski zvezi Slovenije Nedavni vikend je bil za planinstvo precej pester, saj je bil v petek popoldan v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu redni zbor markaci-stov. Na njem se sestanejo načelniki odsekov za planinske poti (PP), vodje Odborov PP ali njihovi namestniki ter načelnik in člani Izvršnega odbora komisije za PP (KPP). Poleg ustaljenega sestanka zbora in poročil načelnika KPP o delu komisije za preteklo in plana za tekoče leto smo sprejeli Pravilnik KPP. Načelnik KPP pri PZS Igor Mlakar se je kar namučil, da nam je vse razložil. Bistveni novosti sta nov program usposabljanja markacistov in sledenje Zakonu o planinskih poteh, ki nam nalaga sprejem in podpis Skrbniških pogodb za vzdrževanje planinskih poti. Nas markaciste na planinskih poteh najbolj žalostijo ne-vzgojeni kolesarji in motoristi ter tisti, ki ne »znajo« hoditi po markiranih poteh, ampak ubirajo poleg njih bližnjice. Kako s tem uničujejo naravo, pri čemer jim »pomaga« deževnica, še posebej ob nalivih, se lahko sami prepričate! Koliko je v delo markacistov vloženega prostovoljstva, bi želela položiti tudi na srce tistim, ki ignorirajo plačilo planinske članarine, iz katere se plačujejo materialni stroški urejanja teh poti. Ne zavedajo se, da bi bili brez urejenih planinskih poti prikrajšani za užitek v naravi in počitek v planinskih kočah. Ob vedno večjih nalogah se sprašujemo, čemu? Naslednji dan je že zjutraj v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala delavnica: Izvedbene aktivnosti Zakona o Doslej najmlajšemu uspešnemu predsedniku PZS Bojanu Rotovniku prihodnje leto poteče dvojni mandat. planinskih poteh (ZPP). Na njej nas je predsednik PZS Bojan Ro-tovnik podrobno seznanil o njihovem pomenu in nalogah za planinska društva, ki temu sledijo. K temu sodijo tudi merila za sofinanciranje in enotno zavarovanje skrbnikov PP ter predvideni nadaljnji postopki, s katerimi bodo zaključene aktivnosti v zvezi z dokončno uvedbo ZPP. Delavnici je po odmoru sledila skupščina PZS z zelo lepim uvodnim kulturnim programom. V predprostoru dvorane je bila na ogled razstava Meddruštvenega odbora PD Posočja, po skupščini pa voden ogled po Ajdovščini. Na skupščini smo poleg ostalih pomembnih odločitev izvolili volilno komisijo PZS za mandatno obdobje 2017-2021. Prihodnje leto je namreč volilno, zato sta bila sprejeta okvirna vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2018. Po temeljiti obrazložitvi predsednika PZS o stanju dosedanjih poslovnih prostorov PZS na Dvorakovi ulici v Ljubljani smo soglasno sprejeli sklep, da le-te prodamo. Sledi iskanje nove lokacije, ki bo zaradi nižjih cen verjetno bolj na obrobju mesta Ljubljana. Po »uradnih« obveznostih me je topel sončen dan zvabil na ogled izvira reke Hubelj nad Ajdovščino. Tam je izhodišče oz. nadaljevanje planinske poti na Goro, kot jo domačini enotno poimenujejo. Njen hrbet poteka po obrobju Trnovskega gozda vse od Predmeje do Cola. Povzpela sem se do Malega otliške-ga okna in naprej do vrha z žigom. Ogled Velikega otliškega okna in Kamnitega polža sem si zaradi zahajajočega sonca prihranila za prihodnjič, saj si je treba vzeti čas za užitek. Naslednji dan nas je čakal organiziran pohod po obrobju Škocjanskih jam z izhodiščem v Ma-tavunu in zaključkom v Škocja-nu. Kar »preveč« lepot te naše ljube Slovenije na kupu! a Marija Lesjak Sanjski uspeh zlate generacije Učenke OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja so v osnovnošolskem športnem tekmovanju v odbojki na državni ravni dosegle skoraj vse, kar se doseči da. V dveh šolskih letih so osvojile 3 zlate medalje in eno srebrno. Potem ko so v šolskem letu 2015/16 osvojile najprej naslov državnih prvakinj v odbojki na mivki in nato še naslov državnih prvakinj v odbojki, so bila pričakovanja tudi za novo šolsko leto velika. Toda tudi vse nasprotnice so bile zelo motivirane, da jim odvzamejo naslova. Septembra 2016 so sicer na Obali v velikem finalu za las z 2 : 1 iz- gubile proti domačinkam, učenkam OŠ Lucija, in osvojile odlično 2. mesto v državi v odbojki na mivki. Zato je bila želja, da se dokažejo tudi v odbojki, še toliko večja. Po zmagah na medobčinskem, področnem, četrtfi-nalnem in polfinalnem tekmovanju se je odbojkarska reprezentanca šole uvrstila v finale, v katerem so poleg njih sodelovale še OŠ Kanal in domačini, organizatorji državnega finala OŠ Braslovče. Šoštanjčanke so suvereno premagale obe finalni ekipi in drugo leto zapored osvojile naslov najboljših v Sloveniji. Dominirale so prav v vseh ele- mentih odbojkarske igre in naslov osvojile brez izgubljenega niza. Ta uspeh je plod osemletnega dobrega strokovnega dela trenerke Brede Goltnik in velike motiviranosti vseh igralk na treningih in tekmah. Šolo so odlično zastopale Ela Medved, Neli Goršek, Ana Žigon, Teja Spital, Pia Brusnjak, Lidija Podvratnik, Lucija Menih, Manca Nahtigal, Enja Tonkli in Lara Lah. V zgodovino šole bodo zapisane z zlatimi črkami, učitelji pa si lahko le še želijo kakšno tako uspešno generacijo. a Nataša Nedeljkovič Balinanje Zanimive tekme V prvi ligi je bilo v sredo popoldne prvo srečanje na Polzeli med domačini in gosti iz Velenja ekipo BŠDU Premogovnik, ki je veljalo za derbi kola. In tako je tudi bilo, saj je bila tekma negotova do konca srečanja, na katerem so gostje s pomočjo svojih navijačev napravili prav peklensko ozračje, ki so mu bili domači le stežka kos, a so na koncu tekmo le dobili z rezultatom 5 : 3. Tudi drugo srečanje v Vinski Gori je bilo v sredo popoldne med domačini in gosti iz Šentjurja. Domačini tokrat niso imeli težkega dela, saj so goste BD Šentjur popolnoma nadigrali. Rezultat je bil 8 : 0 in velika točkovna razlika, kar +32. V tem krogu je bil še en derbi, in sicer v Konjicah. Tu je gostovala ekipa PDU Gorica iz Velenja. Zelo zanimiva in napeta tekma je prinesla neodločen izid 4 : 4, vendar s točkovno razliko v korist gostov. Vrstni red: 1. PDU Gorica 6 točk, 2. BŠDU Premogovnik 5, 3. BK Polzela 4, 4. DU Velenje 3, 5. DU Slovenske Konjice 3, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Šentjur 1. Ekipa DU Velenje je bila v tem kolu prosta. V drugi ligi je bila že predprejšnji teden v Topolšici tekma z gosti iz Kavč. Bilo je zanimivo, vendar pa se gostje niso mogli dolgo upirati razpoloženim domačinom, ki so zmagali visoko z 8 : 0 in veliko razliko v točkah. V sredo dopoldne je bilo srečanje med domačini KU Gorenja in gosti iz BS Vrbno iz Vrbice. Tekma bi morala biti v Šentjurju, ker pa igrišče ni bilo prosto, je bila najprej v Velenju. Srečanje so imeli domači ves čas pod kontrolo, a tudi gostje niso bili brez možnosti. V svojih vrstah so imeli tudi sposojeno igralko iz Gorenjeve ženske ekipe. Na koncu se je srečanje končalo z rezultatom 6 : 2 v korist domačih, in z veliko točkovno razliko. Na Dobrni pa so gostili tekmovalce iz Šmartnega ob Paki. Šmar-čani so bili precej slabši in so klonili z 8 : 0. Vrstni red: 1. KU Gorenje 8 točk, 2. BK Topolšica 6, 3. DU Dobrna 4, 4. PDU Kavče 4, 5. BS Vrbno--Vrbica 2, 6. DU Šmartno ob Paki 0. a T. F. V pričakovanju Vseslovenskega odbojkarskega vikenda OK Šoštanj - Topolšica ga organizira v sklopu 50-letnice kluba Milena Krstič - Planine Šoštanj - V sklopu 50-letnice Odbojkarskega kluba Šoštanj -Topolšica bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. maja, v Šoštanju potekal Vseslovenski odbojkarski vikend. Na njem se bodo mlajše selekcije borile za naslove državnih prvakov. Šoštanj bo gostil 16 vrhunskih odbojkarskih ekip. Vrhunec bo gotovo sobotna (začela se bo ob 19.30) pripravljalna tekma članske moške odbojkarske reprezentance Slovenije z odbojkarsko velesilo Srbijo, v nedeljo ob 14. uri pa bo v Športni dvorani še reprezentančna tema v odbojki sede, v kateri se bosta pomerili ženski ekipi Slovenije in Madžarske. V dveh dneh v Šoštanju pričakujejo okoli 400 odbojkarjev in veliko tistih, ki si bodo njihove tekme ogledali ali se udeležili katerega od spremljevalnih programov pred Športno dvorano z glasbenimi in plesnimi nastopi ter koncertom. »Odbojkarska zveza Slovenije je ta dogodek letos prepustila klubom, prijavili smo se na razpis in bili izbrani,« se prihajajočega vikenda veseli podpredse- dnik OK Šoštanj - Topolšica in trener članske ekipe Marko Po-kleka, tudi dolgoletni in uspešni igralec, ki na dogodek posebej Marko Pokleka: »Dogodek bo prvovrstna promocija odbojke. Zanjo želimo navdušiti čim več mladih.« prijazno vabi vse, ki so bili kakorkoli povezani z odbojko. Ta se je z ustanovitvijo kluba začela maja leta 1956 v Topolšici. Ker kraj kasneje ni imel primernega prostora, se je dejavnost kluba preselila v Šoštanj. Klub se je sprva imenoval OK Topolšica -Šoštanj, po selitvi pa »zamenjal mesti« v Šoštanj - Topolšica. Prva predsednica kluba je bila Vida Klemenčič, njeno delo so nadaljevali Zdravko Kugonič, Viki Zager, Drago Tamše, Bojan Dolenc, Vili Sijarto, Rudi Rožič, Edvard Fenko, Albin Ošlovnik, Branko Sevčnikar, od leta 2008 pa klub vodi Boštjan Žigon. Odbojkarji Šoštanja - Topol-šice so bili pred desetimi leti v samem slovenskem vrhu, največji uspeh kluba pa so zabeležili v sezoni 2003-2004, ko je članska ekipa postala državni prvak. Sezono za tem so zaključili kot državni podprvaki, v sezoni 20052006 pa so osvojili 3. mesto. Žal so morali sezono kasneje zaradi finančnih težav izstopiti iz prve državne lige. Tekmovanja so nadaljevali v tretji ligi. V klubu si želijo nekdanji blišč odbojke, ki se je začel v Dolini meseca, povrniti nazaj. Tudi s takimi dogodki, kot je Vseslovenski odbojkarski miting v Šoštanju, in z organizacijo tako vrhunskih tekem, kot bo moška reprezentančna med Slovenijo in Srbijo, želijo za odbojko navdušiti mlade. a VSESLOVENSKI ODBOJKARSKI VIKEND FINALNE TEKNE MLAJŠIH SELEKCIJ PRIPRAVLJALNA TEKMA SLOVENSKE REPREZENTANCE r • T: Pff^ Sobota, 20. 5. 2017 I 9:30 - MINI ODBOJKA, dečki 11:30 MIN) ODBOJKA. M deklice 13:30 - STARE1 SE DEKLICE * 15:30 -STAREJŠI DEČKI odbojkarski spektakek Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika «»^AS 18. maja 2017 Šoštanj bo imel 6 električnih polnilnic Postavili jih bodo do poletja - Sredstva zagotovil Eko sklad, Občina bo poskrbela za lokacije in dovod elektrike Milena Krstič - Planine Šoštanj, 11. maja - Šest električnih polnilnic za avtomobile, kolesa, invalidske vozičke ... bodo do poletja postavili v Šoštanju. Za pet polnilnic je Občina Šoštanj pridobila sredstva Eko sklada, šesta polnilnica je nagrada, ki jo je po spletnem glasovanju prejel Podjetniški center Pristop. Pogodbo za nakup, dobavo in namestitev ter upravljanje in vzdrževanje so sklenili z zavodom Zadihaj, ki je bil po merilih Eko sklada izbran kot najugodnejši izvajalec. Postavitev pol- nilnic namreč v celoti financira Eko sklad, strošek Občine pa je priprava lokacije in dovod elektrike do polnilnega mesta. Za slednje je Občina Šoštanj podpisala pogodbo s podjetjem Elektro Jezernik. Pet polnilnih mest bo uporabnikom vozil na električni pogon na voljo v mestu Šoštanj (ob Pristopu, pri stari bencinski postaji na Kajuhovi, pri Muzeju usnjarstva na Slovenskem, na Aškerčevi cesti in pri Tresimirjevem športnem igrišču), ena polnilnica pa bo v Topolšici pri domu krajanov. V Občini Šoštanj pravijo, da je potrebno, če želijo pri občanih vzbuditi zanimanje za trajnostno mobilnost, za kar izvajajo tudi številne druge aktivnosti, zagotoviti tudi to. > »Ne razkošje, potreba in izziv časa.« Razkošje? »Samo na prvi pogled,« pravi Aleš Javornik iz Ga-berk, ki že nekaj časa razmišlja o nakupu vozila na električni pogon. Željo bo uresničil do konca leta, napoveduje. »Vedeti morate, da so to vozila prihodnosti. Vedno več jih bo. Pred kratkim sem bil v zabaviščnem parku v Avstriji, v Minimundusu. Devet polnilnic sem naštel, vse so bile polne. Enkrat bo tudi pri nas tako in na to se je treba pripraviti. Gotovo poznate izjavo nemškega ministra, da v Nemčiji po letu 2030 ne bo več avtomobilov z notranjim izgorevanjem.« Spomnil pa je še na nekaj, na to namreč, da je že zdaj veliko mestnih jeder v Evropi, kamor se lahko pripelješ samo z avtomobilom na električni pogon. Tako da se mu toliko polnilnic v enem mestu ne zdi razkošje, ampak potreba in izziv časa. ■ S kolesom varno v prometu Od 15. do 28. maja poteka nacionalna preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev Ljubljana, Velenje, 15. maja - V ponedeljek se je v Sloveniji začela nacionalna preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev. Potekala bo do 28. maja. Vodijo Javna agencija RS za varnost v prometu v sodelovanju s policijo ter ministrstvom za infrastrukturo ter ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport s svojimi organi, pridružujejo pa se ji tudi nevladne organizacije. Z akcijo želijo pozornost posvetiti kolesarjem. Ti sodijo med bolj ranljive udeležence v prometu. V času akcije bodo policija in občinska redarstva izvajala poostren nadzor nad kolesarji in tudi vozniki motornih vozil. Delež kolesarskega prometa se v zadnjih letih vztrajno in pomembno povečuje. Tako v urbanem kolesarjenju znotraj naselij, kjer se povečuje tudi število mest, ki ponujajo sistem uporabe in izposoje koles, kot tudi rekreativnih kolesarjev zunaj naselij. Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah je pokazala, da je delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 7,4-odstoten, med smrtnimi žrtvami pa so v lanskem letu kolesarji predstavljali 10 odstotkov. Leta 2016 je na slovenskih cestah umrlo 13 kolesarjev, 179 pa je bilo huje poškodovanih. a mkp POLICIJSKA kronika Ukradel 10 evrov, škode naredil za tristo Velenje, 9. maja - V torek je bilo vlomljeno v osebni avto na parkirišču na Šaleški cesti. Čez noč je neznanec razbil steklo na sprednjih desnih vratih in iz vozila ukradel denarnico z dokumenti in desetimi evri, lastnika pa oškodoval za okoli 300 evrov. Policisti svetujejo, da v vozilih ne puščate denarnic, torbic, računalnikov, vrednejših predmetov. Sploh pa ne tako, da so ti vidni. Delovna nezgoda V noči na petek, 12. maja, so na enem od gradbišč v Velenju ostali brez približno 300 litrov goriva. Neznanec si ga je natočil iz delovnih strojev, podjetje pa oškodoval za okoli 300 evrov. Iz lokala v Rdeči dvorani je v soboto, 13. maja, z mize izginil GSM. Lastnik telefona je oškodovan za 300 evrov. V noči na ponedeljek, 15. maja, pa je neznanec skušal vlomiti v poslovalnico zlatarne v Velenju. Očitno pa ga je pregnal alarm. Vseeno mu je na objektu uspelo narediti za 500 evrov škode. To bo moral poravnati, ko ga dobijo. Policistom ga bo pomagal prepoznati video nadzorni sistem. Velenje, 9. maja - V Zdravstvenem domu so v torek oskrbeli delavca, ki se je poškodo- Grafiti na šoli val v delovni nezgodi, ko mu je voznik viličarja med manevriranjem z njim zapeljal čez nogo. Policisti vzroke in odgovornost za nezgodo še ugotavljajo. Velenje, 12. maja - V noči na petek si je nekdo vzel čas in šolo v Plešivcu porisal oziroma popisal z grafiti. Za izdelek si zasluži negativno oceno. Škodo še ugotavljajo. Veliko stvari menjalo lastnike Velenje, 10. maja - Tudi ta teden je kar nekaj stvari menjalo lastnika. Ne zato, ker bi pravi to želeli, ampak zato, ker so si tujega zaželeli nepravi. V sredo preko noči je nekdo iz ograjenega skladišča Vrtnega centra ukradel za 150 evrov sadik. Istega dne, malo po poldnevu, je iz odprte torbice, ki jo je nakupovalka odložila na pult, neznanka ukradla mobilni telefon. Policisti so jo izsledili in ji telefon zasegli, čaka pa jo še kazenska ovadba. Pri eni od trgovin v Velenju pa oškodovanka ni zaklenila kolesa, vrednega 250 evrov, kar je izkoristil neznani nepridiprav. Pridržan voznik Velenje, 12. maja - Policist so v petek pri kontroli prometa na Žarovi ustavili voznika osebnega avtomobila z območja Zagorja. Vozil je krepko pod vplivom alkohola, kar je pokazal preizkus (0,93 mg/l). Ker si ni želel zagotoviti prevoza in je po končanem postopku hotel s kraja odpeljati kar sam, so policisti odredili pridržanje. Znanka jo je pretepla Velenje, 13. maja - V soboto so policisti posredovali na Goriški cesti, kjer je znanka pretepla znanko in jo pri tem lažje telesno poškodovala. Policisti jo bodo ovadili. Kmalu Fuchs Rally Velenje Približuje se zadnji vikend v maju, ko se bo pričel 32. Fuchs Rally Velenje, ki šteje za državno prvenstvo Slovenije in pokal Mitropa. Slavnostni začetek rallyja bo v petek, 26. maja, ob 19. uri na Titovem trgu, hitrostne preizkušnje pa se bodo za tekmovalce začele v soboto zjutraj. Skupna dolžina relija po Velenju bo 220 kilometrov, od katerih bo 103 kilometre hitrostnih preizkušenj. Organizator relija je AMTK Velenje, trenutno pa je prijavljenih 72 posadk. a Adil Huselja varnostno ogledalo Iz POLICISTOVE beležke Vrstniško nasilje - 1. del Pojem nasilja je "širok in ga je moč razumeti, proučevati in prikazovati na različne načine, saj se pojavlja v različn ih oblikah in na vseh področjih družbenega življenja, tako v prvotnih kot v sodobnih družbah. V današnjem času nam informacije o nasilju prinašajo mediji vseh vrst, časopisi, televizija, v zadnjih letih pa vse bolj tudi in ternet, ki postaja vse bolj uveljavljeno sredstvo za širjenje in samoizvajanje nasilja. Ne zgolj kriminaliteta oziroma kazniva dejanja organiziranih aliprestopniških združb, ampak tudi vandalizem, poškodovanje javnega premoženja in prevoznih sredstev, ropi, grožnje in izsiljevanje ljudi, nasilna dejanja pod vplivom alkohola in prepovedanih drog, nevarna vožnja z motornimi vozili ... so oblike nasilja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem okolju. Med temi oblikami ima vrstniško nasilje posebno mesto in ne glede na to, da nima takšnih razsežnosti in krutih posledic kot nasilje posameznih teroristov ali terorističnih organizacij, je vendarle problematično in ustvarja večplastne škodljive posledice tako pri otrocih in najstnikih kot v celotni družbi. Številne klasifikacije in definicije vrstniškega nasilja praviloma odražajo raziskovalna področja avtorjev. Skupne značilnosti lahko strnemo v naslednja dejstva oziroma oblike: • verbalno ali besedno (grobe, zlobne in žaljive zbadljivke in komentarji); • fizično oziroma telesno (potiskanje, udarjanje, brcanje, pretepanje, lasanje, spolno nasilje ...); • socialno ali »tiho nasilje« (izločitev iz skupine ali družbe, oteženo komuniciranje ...); • praviloma gre za dlje časa trajajoče in sistematično izvajanje nasilja; • dominacija moči močnejšega nad šibkejšim v različnih kontekstih in ni izraženo s fizičnim nasiljem, ki je najbolj evi-dentno. Posebno poglavje predstavlja spletno nasilje, kije kot podaljšek klasičnega vrstniškega nasilja zaradi razvoja računalniško-infor-macijske tehnologije vse bolj razširjeno in se med mladimi tudi vse bolj uveljavlja. Slednje vključuje nadlegovanje s pošiljanjem ali objavljanjem nesramnih, vulgarnih in zlobnih sporočil, očrni-tev z objavljanjem neresnic z namenom uničenja dobrega imena, spletno zalezovanje, ki vključuje tudi grožnje in izsiljevanje, zlorabo osebnih podatkov s krajo identitete z namenom osramotitve ali protipravnega oškodovanja ... Vrstniško nasilje ni opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku. Navedena dejanja v prejšnjih odstavkih imajo znake kaznivih dejanj, ki so določena v Kazenskem zakoniku v naslednjih poglavjih: • zoper čast in dobre ime (158. člen - razžalitev, 159. člen -obrekovanje, 160. člen - žaljiva obdolžitev, 161. člen - opravljanje); • zoper spolno nedotakljivost (171. člen - spolno nasilje, 173.a člen - pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, 176. člen - prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva); • zoper premoženje (213. člen - izsiljevanje); • zoper javni red (297. člen - javno spodbujanje sovraštva nasilja ali nestrpnosti). Številne raziskave so pokazale prisotnost vrstniškega nasilja od 1 do 50 ali več odstotkov in ne morejo dati natančnega odgovora, kolikšen je delež žrtev in storilcev, kakšna je intenziteta ., saj je stopnja odvisna od številnih dejavnikov. Na odkrivanje vpliva institucionalni okvir, ki ga bodisi omogoča ali preprečuje. Od tega so odvisni tudi ukrepi odkrivanja in preprečevanja tovrstnih dejanj skupaj z učinkovito obravnavo tako povzročiteljev s ciljem preprečitve nadaljnjega izvaja nasilja kot žrtev, ki potrebujejo zaščito in strokovno pomoč. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da pristojne institucije obravnavajo približno le 10 odstotkov tovrstne problematike. Da bi bil ta delež večji, bi morale pristojne institucije še bolj strniti vrste, poleg odkrivanja in obravnave pa dodatno pozornost usmeriti predvsem v iskanje dejavnikov, ki vplivajo na pojav, razširjenost in negativne razsežnosti tovrstnega nasilja. Spor zaradi parkiranja Velenje, 8. maja - V ponedeljek popoldan sta se na Tomšičevi zaradi parkiranja sprla soseda. Posredovali so policisti, ki so ju na kršitev javnega reda in miru opozorili. Zalotena pri kraji hrane Velenje, 8. maja - Varnostnik je v eni od trgovin v Velenju zalotil žensko, ki si je prilastila za 10 evrov hrane, policisti pa bodo zoper njo podali kazensko ovadbo. Izgubila je ključe Velenje, 11. maja - V četrtek je Velenj-čanka izgubila ključe z obeskom s pripeto roza vrvico za okoli vratu in zelenim obeskom z napisom šola. Pošteni najditelj lahko ključe odda na PP Velenje. Poškodovan nabiralnik Šoštanj, 12. maja - V petek so neznanci stanovalcu bloka na Aškerčevi poškodovali poštni nabiralnik. Vredno pohvale Velenje, 13. maja -V soboto je neznana najditeljica varnostniku trgovskega centra izročila denarnico z dokumenti in denarjem. Policisti so še istega dne lastnico poiskali in ji vrnili izgubljeno. Stanovalci niso spali Velenje, 14. maja - V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah je bilo pri mnogih stanovalcih Koželjskega ulice moteno spanje. Pa ne zaradi vremensko pogoje- nih težav, ampak zaradi glasne glasbe, ki je odmevala iz stanovanja v sosednjem bloku. Utišali so jo policisti, ki so kršitelju napisali plačilni nalog. Pes ugriznil psa Velenje, 14. maja - Na kotalkališču je v nedeljo pes, ki je bil spuščen s povodca, ugriznil psa, ki ga je lastnik vodil na povodcu. Skrbniku spuščenega psa so policisti napisali plačilni nalog. NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 19 18. maja 2017 »»WAS UTRIP 19 Le redkim se življenje obrusi v diamant Oče Pavel in mama Štefanija Žerjav, doma v Velenju, sta pred že kar oddaljenimi 60 leti krenila na skupno pot. V cerkvi na Dobrni sta si obljubila zvestobo in prav v njej sta pred nekaj dnevi spet obujala spomine in se obenem veselila svoje biserne poroke. Vse štiri otroke, hčerke Cilko, Sonjo in Ido ter sina Ivana, sta pospremila do samostojnosti, da so si ustvarili svoje družinsko in poklicno življenje. Oče Pavel je kot rudarski nadzornik v Premogovniku Velenje dočakal upokojitev, mati se je razdajala otrokom, zdaj pa ju poleg štirih otrok razveseljuje še deset vnukov, a še bolj kot ti ju nasmejijo pravnuki: v Velenju Žan in Nik, na Dobrni pravnukinja Ema, na Primorskem pa pravnuka šolarja Aljaž in Meggy. Življenje vsakega človeka je kakor gradnja ceste po neznanem terenu. Je cesta, ki zavija zdaj levo, zdaj desno, malo naravnost, pa navzgor in vse prevečkrat tudi strmo navzdol. Vse je lažje, če je ob tebi nekdo, ki te spodbuja, tolaži ali podpira, le da nisi v sreči ali žalosti sam. Z vztrajanjem v zakonski zvezi, medsebojnim spoštovanjem in ljubeznijo sta vsem svetel zgled, za kar so jima tudi ob jubileju otroci s svojimi družinami izrekli veliko hvaležnost. In naj še naprej drži »srečno za večno«. a Cilka Bratina HOROSKOP Florjanovo v Kavča h Večkrat se zgodi, da tuje navade in tuje kraje poznamo bolje od svojega. Zakaj? Ker si preprosto ne vzamemo časa in ne prisluhnemo dogajanju v domačem kraj. Pa je prav, da se zavedamo svojih korenin, svojega jezika. Da prepevamo slovenske pesmi in ohranjamo svoje stare šege in navade. Zato smo se člani Športno in kulturno-umetni-škega društva iz Kavč odločili, da bomo vsako leto obudili eno ali dve stari šegi. Za prvo predstavitev smo izbrali god svetega Florjana z jajčerijo. Ta je bila pred nekaj desetletji eden največjih družabnih dogodkov na vasi, ki je združeval vse generacije. K sodelovanju smo pritegnili Društvo prijateljev mladine in žensko društvo Trim, Krajevna skupnost pa nas je finančno podprla. Skupaj smo občinstvo popeljali v preteklost, ko so se ljudje Utrinek s prireditve, ki je tekla pred domom krajanov. Zgodilo se je od 19. 5. do 25. 5. - 19. maja 1866 se je v Sevnici rodil pravnik, šoštanjski župan in častni meščan mesta Šoštanj Fran Mayer; - 19. maja 1959 se je v Velenju rodil slovenski politik in ekonomist Milan M. Cvikl; - 19. velikega travna 1974 je v Ka-mnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan Dolin-šek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju; - 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov Zdravstveni dom; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skup- po napornem delu še znali po-veseliti in ko je čas na vasi tekel počasneje kot danes. Precej smo se morali potruditi, da smo pripravili sceno, naredili kostume in se naučili vlog, a se je delo obrestovalo, saj je bila predstava zares čudovita. Otroci so presegli pričakovanja in odlično odigrali svoje vloge. Duh starih časov je s pripovedovanjem obudila Maša, otroci pa so njene pripovedi odi- ščine izvolili Pankraca Semeč-nika; - 22. maja 1996 so predstavniki Telekoma Slovenije - poslovne enote Celje, in Mestne občine Velenje predali namenu novo telefonsko centralo v Velenju; - 23. maja 1817 se je v Žalcu rodil nekdanji velenjski župan Franc Ropotar; poleti leta 1848 je bil izvoljen v prvi štajerski provizorični deželni zbor v Gradcu; zavzemal se je za slovenskega kmeta oziroma Slovence nasploh ter podpiral prizadevanja za uveljavitev slovenščine kot poslovnega jezika; Ropotar velja tudi za organizatorja kulturnega življenja v tedanjem Velenju in ustanovitelja velenjske godbe; umrl je 10. avgusta 1895 v Velenju; - Velenje je 23. maja 1969 obiskala takratna miss Evrope Saša Zajc; - 24. maja 1950 se je v Velenju rodil izvrstni športnik - invalid grali in odplesali. Obiskovalcem so v prvem delu prikazali, kako so na predvečer sv. Florjana fantje hodili po vasi od hiše do hiše in peli hvalnico svetniku, kako so z blagoslovljenim lesom prižigali ugasle peči in kako so ponagajali skopušnim kmetom. V drugem delu pa so mladega golobrade-ga novinca sprejeli v vaško fantovsko druščino. Lepo je bilo slišati domače pesmi iz ust mladih pev- cev, ki se že zavedajo svojih korenin in cenijo slovensko kulturno dediščino. Po predstavi smo obiskovalcem ponudili vrsto jedi, ki so bile značilne za ta dan. Postregli smo jim jajčno solato, pre-žganko, šnite, jabolčnik in kruh iz krušne peči. Prireditev je bila dobro sprejeta. Bilo je lepo, bilo je drugače ... a Metka Grabnar, foto: David Verdnik Fran Mayer (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Rastko Lah, ki je edini Velenj-čan, ki je bil na predlog predsedstva Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije 8. 5. 1980 v častni straži in na pogrebu tedanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral žal že pokojni Šoštanjčan Mitja Tavčar; - 24. maja 1986 so uradno odprli nov teniški center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti; - 25. maja 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo, posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posvečeno temu pomembnemu dogodku iz naše polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici in jo popolnoma prenovili; - 25. maja 2005 je v Benetkah umrl slovenski slikar in grafik Zoran Mušič, ki je otroštvo preživljal v Arnačah pri Velenju, kamor so jih evakuirali zaradi soške fronte. a Damijan Kljajič Postanite naročnik 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! Oven od 21. 3. do 21. 4. Letošnji maj je kot ustvarjen za vas. Predvsem zato, ker se življenje sedaj res vrti tako, kot ste si dolgo želeli. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, se vam bo že kmalu ponudila, pa čeprav ne bo čisto takšna, kot si želite. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama! Če ne, vam bo že kmalu žal. Sorodniki vam bodo sicer že v kratkem pripravili neprijetno presenečenje. Hujšega ne bo, tudi zato, ker se boste te dni počutili več kot odlično. Finančno stanje se vam bo izboljšalo predvsem zato, ker boste nehali zapravljati. Opozorilo vas je očitno streznilo. Bik od 22.4. do 20.5. Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes že zelo zadovoljni. Rešiti se morate pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. To gre na živce tudi vaši družini, ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupaj smejite temu, kar se vam dogaja. Še nekaj lepih dni je pred vami. V njih boste našli čas tudi za izboljšanje počutja in svoje podobe. Tisti, ki se v kratkem že odpravljate na dopust, boste polni pričakovanja. In želja. Tokrat realnih. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Uživate sicer v vsakem toplem dnevu posebej, a z rahlo grenkim priokusom. Vreme namreč ne bo tisto, ki bo krojilo naslednje dni, vam bo pa sonce pomagalo, da boste lažje prenašali vse, kar vam bo navrglo življenje. In tega ne bo malo. Zato boste utrujeni, pa tudi brezvoljni in naveličani. Najprej poskrbite, da se dobro naspite. Potem se lotite čiščenja telesa, saj veste, da ste se zadnje čase zelo nezdravo prehranjevali. Če vam bo do nedelje uspelo dokončati večino dela, ki bi ga morali že zdavnaj, bo od ponedeljka dalje vsak dan bolje. Če ne, bo slabo obdobje še trajalo. Rak od 22.6. do 22.7. Večeri v naslednjih dneh bodo lepi in prijetni. Zaradi številnih dogodkov, ki jih boste obiskali, boste tudi vi začutili moč meseca maja. Na njih boste najbolj veseli srečanj z ljudmi, ki jih že dolgo niste videli. Ugotavljali boste, da morate večkrat med ljudi. In tega se boste držali tudi ta konec tedna. Petkov večer bo čaroben, sobotni pa vam bo rahlo odveč. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. Tudi zato, ker boste živeli vse bolj po svoje, mimo njega. Vam je res že tako vseeno, da se niti ne trudite več, da popravite vajin odnos? Lev od 23.7. do 23.8. Sedaj, ko se je vreme končno popravilo, ozračje pa otoplilo, boste ugotavljali, da vam to ni čisto nič všeč. Topli dnevi vas bodo precej izčrpali, sploh, ker boste veliko v gibanju. Postali boste rahlo tečni in precej vzkipljivi. Največ vaše slabe volje bodo deležni sodelavci, doma se boste precej brzdali. Brez zamere tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na prepir, ki vas bo močno razburil. Predvsem pa boste malo govorili, ker se boste muhali. Ugotovili boste, da je to odlična taktika, ko hočete komu sporočiti, da je šel čez rob. Devica od 24.8. do 23.9. Postali ste drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo. 2e kmalu vam bodo to tudi glasno očitali, zato se ne čudite, če boste naenkrat začutili, da ljudem niste več tako všeč, kot ste jim bili. Vaše početje namreč ne žanje odobravanja niti vaše sredine, nekateri pa vam privoščijo, da se vam dogajajo tudi slabe stvari. In da tega niti ne skrivate. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj razburljivih dogodkov. Večina bo dobrih, zato se jih lahko veselite. Predvsem pa boste ponovno spoznali, da imate ljubečega in zvestega partnerja. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Če hočete, ali nočete, si morate priznati, da ste zadnje čase poslovno bolj uspešni, kot ste bili. Ob tem pa si znate vzeti tudi čas za odklop in oddih. 2e res, da boste imeli časa za slednje vedno več, a tudi brez dela ne znate živeti. Pohvala, ki jo boste slišali danes, vam bo veliko pomenila. Veseli boste, ker se tudi v teh dneh ne boste pretirano trudili, da bodo dobre novice kar deževale. Doma vas čaka veliko dela, ki zahteva ročne spretnosti. Ker jih imate, ga boste opravili z lahkoto. Sobota bo delavna, nedelja pa bo tokrat res namenjena počitku. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Čeprav boste imeli izredno veliko dela, boste našli čas tudi za sanjarjenje. Bolje bo, če se postavite na trdna tla in vidite pred seboj čim bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte, sploh, ker vas letos ob koncu maja in na začetku junija čaka še veliko dela. Več boste morali misliti nase in manj na druge, kar vam sporoča tudi telo. Ravno v dneh, ko boste potrebovali največ moči, se bodo oglasili stari zdravstveni problemi. Tokrat žal ne bodo minili čez noč. Strelec od 23.11. do 21.12. Ob koncu tega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste naučili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati ljudem le zato, ker jih dobro poznate. Tokrat ste kar nekaj prijateljev presodili čisto napačno. Izkazali pa se bodo tisti, ki ste jih imeli za neresne. Partner vam bo prikimaval, kaj veliko pa tudi ne bo pomagal. Predvsem zato, ker ne bo imel časa. Še dobro, da ga tudi vi ne boste imeli. Tako si ničesar ne bosta mogla očitati. Pri večjih nakupih, ki so neizogibni, izbirajte tudi po ceni, ne le po všečnosti. Zaloge hitro kopnijo. Kozorog od 22.12. do 20.1. Prihaja čas, ko se bo zdelo, da je treba pred poletnimi dopusti narediti vse in še več. Sploh se ne boste več znašli, toliko dogodkov vas čaka. Ker se vseh fizično ne boste mogli udeležiti, pazljivo izberite, kam vas bo zaneslo. Izbirajte tudi po teži dogodkov, predvsem pa se nikar ne zamerite tistim, ki jih boste že kmalu potrebovali. 2e res, da gre pri tem za preračunljivost, a kaj drugega vam ne preostane. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov in poškodb. Dovzetni boste za oboje, saj boste precej raztreseni in utrujeni. Vodnar od 21.1. do 19.2. Razdražljivost, ki bo vaša spremljevalka še nekaj dni, bo imela več vzrokov. Največji pa bo negotov položaj v službi, kjer se bodo težave še stopnjevale. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenašal zelo potrpežljivo. Tudizato, kerve, v kakšni krizi ste. Negotovostvas bo ubijala še nekaj tednov, česar se k sreči zavedate. Sprijazniti pa se ne boste znali. Še sreča, da bo k vašemu počutju veliko prispevalo lepše vreme. Le v naravi in pri rekreaciji boste pozabili na skrbi, zato si privoščite čim več obojega. Pri tem se zavedajte, da bo razplet odvisen od drugih, ne od vas. Začnite iskati možnosti za lepšo in bolj varno prihodnost. Če jih najdete, boste hitro bolj mirni. Ribi od 20.2. do 20.3. Čeprav vam je na začetku maja zaloge energije uspelo vsaj rahlo obnoviti, se tudi v naslednjih dneh še ne boste počutili tako kot bi želeli. V vas je že nekaj časa tiha želja, da spremenite svoje delovne navade in z njimi življenjski slog. V teh dneh boste spoznali, da je skrajni čas, da to željo začnete uresničevati. Ne, ne bo lahko, saj ste človek navad. A bo vredno. Tudi družina vas bo podprla, zato tokrat izgovorov ne boste imeli. Na vas je le, da se odločite, kje boste začeli. Možnosti je več, vse pa vodijo k boljšemu počutju in videzu. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED »»WAS 18. maja 2017 Četrtek, 18. maja Petek, 19. maja Sobota, 20. maja Nedelja, 21. maja Ponedeljek, 22. maja Torek, 23. maja Sreda, 24. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.20 Turbulenca, izob. odd., pon. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Dosje: Pozabljena umetnost vladanja, pon. 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava 15.30 Svetovni popotnik, pon. 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Gregurman 18.05 Zu, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, sl. kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon. 01.50 Dnevnik, sl. kronika, šport, vreme, pon. 02.45 Info-kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Alpe-Donava-Jadran 11.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, pon. 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Košček modrine, am. f. 00.55 Profil, pon. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, sl. kronika, šport, vreme, pon. 02.40 Info-kanal □ 02.40 Iiiio-kanal TVSLOr nh 3(1 Otročki kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba segiba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Zlatko Zakladko: Istrski čaj 08.20 To bo moj poklic: Tehnik za logistiko, skladiščnik, viličarist, dok. ser. 09.05 Žogarija 09.50 Na lepše 10.30 Kino Fokus 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.45 Halo TV 12.50 Dobro jutro 15.50 Posebna ponudba, izob. odd. 16.35 Neverjetna živalska čutila, dok. ser. 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.00 Mulčki, ris., pon. 19.10 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz, pon. 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna odd., 20.55 Avtomobilnost 21.25 Ambienti, pon. 22.00 Nevidna ženska, ang. f., pon. 23.55 Sl. jazz scena: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani, 1. del 01.00 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Vetrnica, pon. 08.10 Bine, pon. 08.50 To bo moj poklic: Slaščičar, dok. ser. 09.30 Bleščica, odd. o modi 10.10 Prisluhnimo tišini, izobr. odd. 10.55 Hišica v preriji, am. nad. 11.45 Halo TV 12.30 Dobro jutro 15.10 Dober dan 15.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. 16.20 Na vrtu, izob. odd. 16.55 Hišica v preriji, am. nad., 17.55 Košarka: liga za prvaka - finale - 2. tekma, prenos 20.05 Obljubljena dežela, am. koprod. f., pon. 21.55 Ukane po kanadsko, razv. odd. 22.45 Polnočni klub: Življenje po medaljah 00.00 Svetovni popotnik, pon. 00.55 Glasbeni spoti 01.55 Košarka: liga za prvaka - finale - 2. tekma, posn. 03.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti UldiUCIM ipuu, ¿dUdVIII Kdlldl pop pop OA nn I/IIID nnn 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 More fun with Flupe, ris. 07.10 Lego Star Wars, ris. 07.30 Trgovinica za živali, ris. 07.55 Hotel 13, nem. nan. 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna, am. nan. 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica, meh. nan. 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan. 13.35 Komisar Rex, avst. nan. 14.35 Naša mala klinika, sl. nan. 15.30 Drugače srečna, am. nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 17.55 Komisar Rex, avst. nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, sl. nan. 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24ur zvečer 22.55 Laurine skrivnosti, am. nan. 23.50 Kosti, 1am. nan. 00.45 Američani, am. nan. 01.35 24ur zvečer, pon. 02.10 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Skrbimo za zdravje 11.00 Pop Corn, Svarogov, poskočni muzikanti 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2481. VTV magazin, regionalni informativni program 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Kmetijski razgledi 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Sam na potovanje? 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Storžič 21.15 Regionalne novice 21.20 Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila+ 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 More fun with Flupe, ris. 07.10 Lego Star Wars: Udarec imperija, ris. 07.30 Trgovinica za živali, ris. 07.55 Hotel 13, nem. nan. 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna, am. nan. 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica, meh. nan. 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca, nem. nan. 13.35 Komisar Rex, avst. nan. 14.35 Naša mala klinika, sl. nan. 15.30 Drugače srečna, am. nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj, meh. nan. 17.55 Komisar Rex, avst. nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, sl. nan. 21.00 Ljubezen po domače 22.10 24ur zvečer 22.50 Eurojackpot 22.55 Prvi poljub, ameriški f. 01.05 Američani, am. nan. 01.50 24ur zvečer, pon. 02.25 Zvoki noči 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s cvetovi, pon. 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.30 Tabaluga, ris. 07.50 Studio kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon. 08.15 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe 08.25 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 08.40 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi, mozaična odd. za otroke, pon. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz 10.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon. 10.15 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon. 10.45 Vina sveta, pot. kult. odd. 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.50 Na vrtu, izob. odd. 14.20 Ambienti 15.05 Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser., 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Manca Košir 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila, dok. ser., 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, satirično inf. odd. 21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Klub, čilski f. 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 01.15 Info-kanal 07.00 07.25 07.30 07.35 07.40 07.45 07.55 08.05 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.20 09.30 09.55 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 15.25 16.45 17.00 17.10 17.15 17.20 17.45 18.30 18.40 18.55 19.00 Telebajski, lutkovna nan. Čarli in Mimo, ris., pon. Minka, ris., pon. Penelopa, ris., pon. Liki, ris., pon. Pujsek Bibi, ris., pon. Dinko pod krinko, ris. Vipo, ris. Niko, ris. Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon. Dinotačke, ris. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Vila Mila, ris., pon. Knjiga o džungli, ris., pon. Kljukec s strehe, ris. Bacek Jon, ris., pon. Nabriti detektivi, nem. otroška nan., pon. Sledi: Karel Verstovšek (18711923), politični oče slovenske univerze, dok. Ozare, pon. Obzorja duha: Jubilej Fatime Ljudje in zemlja, izob. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar. odd. Čarokuhinja pri atu: Brda Modna hiša Velvet, šp. nad. Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Šport Šp Vre reme Med valovi, pon. Charlatan Magnifique, dok. o Magnificu, pon. Bacek Jon, ris., pon. Dinotačke, ris., pon. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Medičejci, gospodarji Firenc, kop. nad. 21.00 Intervju: dr. Janez Juhant 21.55 Poročila, šport, vreme 22.25 Pogled tišine, koprod. dok. 00.10 Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija, pon. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. 01.50 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 10 domačih, pon 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 TV poroka 10.45 Hišica v preriji, am. nad. 11.35 Nagelj, japonska nad. 13.00 Svet stav, dok. 13.50 Na lepše 14.15 Prijatelj čebelar, dok. 15.25 10 domačih 16.10 Ukane po kanadsko, raz. odd. 17.20 Hišica v preriji, am. nad. 18.15 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd o nogometu 18.40 Jazz Cerkno, dok. feljton 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.25 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike 20.00 Balvansko plezanje, prenos iz Ljubljane 22.00 Zvezdana 22.45 Popšop, pon. 23.20 Ladja norcev, koncert skupine Lačni Franz, pon. 00.20 Bleščica, odd. o modi, pon. 00.50 Glasbeni spoti 01.55 Balvansko plezanje, posn. iz 03.55 zjabavvnikanal, glasbeni spoti 05.25 Popšop, pon. 06.00 Duhovni utrip 06.15 Posebna ponudba, izob. odd. 06.50 Glabena matineja 06.50 Dejan Lazic, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2), pon. 07.50 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem, pon. 08.40 Neverjetna živalska čutila, dok. 09.20 10.10 10.40 11.05 11.55 13.45 15.35 16.15 16.50 17.50 19.50 20.00 20.55 21.25 22.20 22.45 00.35 01.40 03.35 Avtomobilnost Žogarija Šport in špas Hišica v preriji, am. nad. Nagelj, japonska nad. Pod alabamskim nebom, am. f. Zvezdana Ambienti Hišica v preriji, am. nad. Košarka: liga za prvaka - finale -3. tekma, pren. Žrebanje Lota Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser. Glasovi strahu, koprod. ser., pon. Časnik, hrvaška nad., Bučke, satirično inf. odd., pon. Ribarjenje brez mrež, am. f., pon. Glasbeni spoti Košarka: liga za prvaka - finale - 3. tekma, posn. Zabavni kanal, glasbeni spoti pop pop ™ (\(L AA "M I ID rvrtn 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Oddbods, ris. 07.05 Mašine pripovedke, ris. 07.10 Robocar Poli, ris. 07.25 Smrkci, ris. 07.35 Turbo, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Kepice Njam njam, ris. 08.20 Heidi, ris. 08.45 Mia in jaz, ris. 09.10 Divja brata Kratt, ris. 09.35 Oddbods, ris. 09.40 Ninja želve, ris. 10.05 Transformers: Roboti pod krinko, ris. 10.30 TV prodaja 10.45 Lepo je biti sosed 11.40 Lepo je biti sosed 12.30 TV prodaja 12.45 Trdoglavci 13.40 MasterChef Slovenija, pon. 15.00 Avto karaoke, pon. 15.20 Zvezde plešejo, pon. 17.50 Ljubezen po domače, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Kar si dekle želi, am. film 22.05 Železničar, avstralski film 00.25 Sestrična Bette, am. film 02.40 Zvoki noči © © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: ans. Storžič 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Skrbimo za zdravje, ponovitev 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Madagaskar 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Mediafest Plitvice, 3 del 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mis maš Miš maš: Kaj je capoeira? 09.40 Ustvarjalne iskrice (204) 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Žogarija (19) 10.30 Popotniške razglednice, Madagaskar 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Sam napotovanje? 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Vseslovenski odbojkarski vikend, vklop v dogajanje v Šoštanju 19.30 Odbojka, Slovenija : Srbija, neposredni prenos tekme 21.30 2482. VTV magazin, regionalni informativni program 21.50 Kultura, informativna oddaja 21.55 Jutranji pogovori 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Oddbods, ris. 07.05 Mašine pripovedke, ris. 07.10 Robocar Poli, ris. 07.25 Smrkci, ris. 07.35 Turbo, ris. 07.50 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Kepice Njam njam, ris. 08.20 Heidi, ris. 08.45 Mia in jaz, ris. 09.10 Divja brata Kratt, ris. 09.35 Oddbods, ris. 09.40 Ninja želve, ris. 10.05 TV prodaja 10.20 Lepo je biti sosed 11.20 Lepo je biti sosed 12.15 TV prodaja 12.30 MasterChef Slovenija, pon. 13.55 V ljubezni in vojni, am. film 16.15 Moja punca, am. film 18.15 Vrtičkanje 18.50 Na sončni strani strehe 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.30 Avto karaoke 22.50 Slovo od očeta, am. film 00.50 Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Kaj je capoeira? 09.40 Ustvarjalne iskrice (203) stojalo za telefon 10.00 2481. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 2482. VTVmagazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa 11.55 20 let Veselih Štajerk, 1. del konc. 13.05 Skrbimo za zdravje: Imate težave s kožo? 14.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Odbojka, Slovenija : Srbija, posn. 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Metuljčki 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Ans. Storžič, Ans. Potepini 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Svarogov, Poskočni muzikanti 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Pregreha brez greha, kuharska odd., pon. 11.00 10 domačih 11.45 Kaj govoriš?, pon. 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcolog, mozaična odd. za otroke, pon. 16.00 Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 1. del 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za mladostnike, pon. 17.55 Novice 18.00 Mulčki, ris., pon. 18.05 Svet živali, ris. 18.10 Vila Mila, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Platforma: Beneški bienale: Viva Arte Viva 23.40 Glasbeni večer: Kitajska simfonična glasba - Hongyan Zhang, Simfoniki RTVS in En Shao, pon. 01.10 Profil, pon. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Sprehodi v naravo: Drevo raste 08.25 Megabiti energije, dok., pon. 08.50 To bo moj poklic: Slaščičar, 2. del 09.30 Mostovi besed, portret Vlady Kociancich 10.30 Hišica v preriji, am. nad. 11.35 Dobro jutro 14.15 Polnočni klub: Življenje po medaljah 15.40 Ljudje in zemlja, izob. odd. 16.30 Avtomobilnost 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Pri Slonovih, ris., pon. 19.05 Tabaluga, ris., pon. 19.30 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.35 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. 20.00 Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri 20.55 Goljufija, danska nad. 22.00 Lojze se je zbudil tako, kot ponavadi, kratki igrani f. AGRFT 22.30 Obleganje Sarajeva, fr. dok., pon. 00.10 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 More fun with Flupe, ris. 07.10 Lego Star Wars: Yodove kronike, ris. 07.30 Trgovinica za živali, ris. 07.55 Hotel 13 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca 13.35 Komisar Rex 14.35 Naša mala klinika 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Kuža za dva 22.40 24UR zvečer 23.15 Laurine skrivnosti 00.10 Kosti 01.05 Američani 02.05 24UR zvečer, pon. 02.40 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2482. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop Corn, Svarogov, Poskočni muzikanti 17.55 Napovedujemo 18.00 Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Odbojka, Slovenija : Srbija, posnetek tekme 23.00 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.25 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Na vrtu, izob. odd. 11.40 Obzorja duha: Jubilej Fatime 12.20 Nagelj, japonska nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 Village Folk, dok. ser. 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon. 15.50 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, pon. 16.00 Vetrnica: Pogrešani kodralnik 16.05 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris., pon. 18.10 Niko, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Oproščen, norveška nad. 20.55 Titova mesta, dok. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Spomini: Ladica Štritof, roj. Petrič, 3. del, dok. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Po Sloveniji, pon. 01.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris.,pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Martina in ptičje strašilo, pon. 08.15 Ali me poznaš: Jaz sem divji kostanj s cvetovi, pon. 08.35 To bo moj poklic: Metalurg 09.05 Šport in špas 09.45 Vrtne živali, izobraževalno-dok. 10.30 Utrinek - zgodbe priseljencev: Badolato - prvi dom za begunce v Kalabriji, izob. odd. 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 12.00 Dobro jutro 14.00 Dober dan 14.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.15 TV poroka 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Pri Slonovih, ris., pon. 19.05 Tabaluga, ris., pon. 19.30 Ribič Pepe, velikani in ladje, pon. 20.00 Kako ostati mlad, brit. dok. 20.55 Prava ideja 21.30 Derren Brown: Ukane, pon. 22.25 Tristana, koprod. f., pon. 00.15 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Maša in medved, ris. 07.10 Lego Star Wars: Yodove kronike, ris. 07.30 Winx klub, ris. 07.55 Hotel 13 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca 13.35 Mentalist 14.35 Naša mala klinika 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Preverjeno 22.00 24UR zvečer 22.35 Laurine skrivnosti 23.30 Kosti 00.25 Američani 01.15 24UR zvečer, pon. 01.50 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovor v studiu 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Iz arhiva VTV: Pri Francu in Hermini Šegovc 17.55 Napovedujemo 18.00 O polžu, ki je kupoval novo hišo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2483. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Gora, Kunigunda 20.50 Napovedujemo 20.55 Jesen življenja: Ročna dela Jožice Blatnik 21.25 20 let Veselih Štajerk, 2. del koncerta 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 05.40 05.45 07.00 11.15 11.45 12.20 13.00 13.30 14.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 23.05 00.00 00.40 01.10 01.30 Kultura Odmevi Dobro jutro, poročila O živalih in ljudeh, izob. odd. Platforma: Beneški bienale: Viva Arte Viva Nagelj, japonska nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: dr. Janez Juhant Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Litija in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon. Po Sloveniji Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice Čarli in Lola, ris. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Mustang, koprod. f. Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Henri Rousseau - začetnik moderne umetnosti, francoska dok. Turbulenca, izob. odd., pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon. Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.25 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Nočko: Zgodba o grbavem pritlikavcu, pon. 08.20 Gasilci, kratki dok., pon. 08.50 To bo moj poklic: Metalurg 09.30 City folk: Amsterdam 10.10 10 domačih 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 12.00 Halo TV 13.05 Dobro jutro 15.35 Dober dan 16.25 Prava ideja 16.55 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.00 Vila Mila, ris., pon. 19.10 Pri Slonovih, ris.,pon. 19.20 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, pon. 19.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca, 60 let pevskih zborov RTVS: Naša četica koraka, pon. 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Aritmija 23.10 Aritmični koncert - Zircus, pon. 00.20 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Maša in medved, ris. 07.10 Lego Star Wars: Yodove kronike, ris. 07.30 Winx klub, ris. 07.55 Hotel 13 08.10 TV prodaja 08.25 Drugače srečna 09.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca 13.35 Mentalist 14.35 Naša mala klinika 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24UR zvečer 22.45 Laurine skrivnosti 23.40 Kosti 00.35 Američani 01.30 24UR zvečer, pon. 02.05 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2483. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 20 let Veselih Štajerk, 2. del koncerta 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.30 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pogovor v studiu, ponovitev 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (205) 18.20 Žogarija (20) 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 21 18. maja 2017 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček 0RSTAVIK, Hanne: V Bordeauxu je odprt prostor od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Glavna oseba v romanu je norveška likovna umetnica, ki se zaplete v nenavadno zvezo z Johannesom, umetnostnim zgodovinarjem, ki jo je popolnoma očaral. Umetnica se je tako zaljubila, da odpotuje v Bordeaux, kjer bo postavila svojo novo razstavo kar sredi trga v Bordeauxu. Njena ljubezen jo ubija, saj on bolj kot ljubezen išče družabnico, ona pa si na vso moč želi telesno in čustveno združitev. Zdi se, da se kriza, v katero je umetnica zapadla, napaja ne le iz grenkega spoznanja, da hrepenenje nikoli ni izpolnjeno, temveč tudi iz njene želje po bližini. Podobni problem pomanjkanje človeške bližine pa se odraža tudi pri galeristki Abel in njeni hčerki Lily, ki ju umetnica spozna med pohajkovanjem po mestu. Tudi Abel, ki jo popelje po Bordeauxu in njegovih nočnih lokalih, ima svoja (neizpolnjena) hrepenenja, ki segajo vse do otroštva, k očetu. Lilyjin začetek ljubezenskega razmerja pa vendarle nakazuje možnost izpolnitve. BUCAY, Jorge: Pot solza od - Odrasli / 821-32 - Kratka proza V življenju se nam dogajajo dobre in slabe stvari, spoznavamo ljudi, jih ljubimo in tudi izgubljamo. V knjigi Pot solza nam avtor in terapevt pokaže žalovanje kot najtežjo življenjsko izkušnjo. Da se povežemo z bolečino in jo osrčimo, si moramo vzeti čas in prostor. Po izgubi je treba v času žalovanja bolečino sprejeti in jo v celoti doživeti. Ko se soočamo z najbolj bolečimi doživetji, spomini in pričakovanji, se zavemo, da jih lahko v OORGE BUCAY POT SOLZA določenem času preživimo in potem zaži-vimo drugače. Vsaka izguba naredi prostor za nekoga ali nekaj novega. A samo takrat, kadar smo pripravljeni izpustiti to, česar ni več; potem ko žalost in bolečina v celoti preplavita naše telo in misli. Prav na poti solza prepoznamo in spoznamo ljudi, ki nas iskreno razumejo, čustvujejo z nami in zato postanejo del naše nove poti. JERŠEK, Marjetka: Vetra Naliv in knjiga strupov od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Avtorica nas popelje v svet spletk, zarot in kriminala, ki se spletajo okoli ukradene knjige strupov. To pa ni zgolj in samo knjiga. Je prava čarobnost modrosti, luči in ljubezni, za katero se podajo na lov vsi, ki si želijo ohraniti dobro na svetu. Ema je podedovala knjigo po prababici in si jo seveda želi nazaj, pri tem pa ji pomagajo tudi odlična novinarka Vetra, detektiv Edvard in znanstvenik Elb, ki je zaljubljen v Vetro. Na poti do rešitve skrivnostne uganke spoznajo tudi pretresljive resnice o ljudeh, za katere so bili prepričani, da so dobri. Zlobci pa jih na vsak način hočejo spraviti iz poti, zato so njihova življenja ogrožena na vsakem koraku. Čas je za novo dobo na Zemlji, da vstopimo v Zlato dobo človeštva. Komu bo uspelo? Zlobcem, da zavladajo vsemu slabemu in zlemu ali druščini, da reši dobroto in popelje človeštvo v nove dimenzije raja na Zemlji? MORAN, Jose: Kunec in odkritost ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Kunec Boris nas v tej slikanici ogromno nauči, saj ga požrešnost in norost na hrano pripeljeta do nemogočega položaja. Boris res obožuje hrano in zelo rad je, kar pa je v družini z veliko bratci in sestricami zelo težko, saj je potrebno deliti hrano tudi med druge. Seveda njemu to ni odgovarjalo, on bi slastne korenčke pojedel kar sam in vse ostalo hrano tudi. Zato se je domislil odlične taktike, začel je hoditi na obroke tudi k sosedom, sorodnikom in prijatelje, ki ga zaradi velikega števila družinskih članov sploh opazili niso, on pa je na dan pojedel več obrokov kot vsi ostali. Ampak ali je to res tako sijajno? Zgodba na lep način govori, kako pomembna je resnica in odkritost. YOGANANDA: Kako živimo pogumno, spokojno in samozavestno od - Odrasli / 2 - Verstva Knjiga Kako živimo pogumno, spokojno in samozavestno je peta iz zbirke modrosti Paramhanse Yoganande, ki je eden izmed vodilnih duhovnih oseb sodobnega časa. Govori o pogumu, spokojnosti in samozavesti, ki so ključne za spopadanje z vsemi problemi in preizkušnjami, s katerimi se srečujemo v življenju. Vsakdo lahko v svoji duši najde pogum, samozavest in z notranjo močjo črpa energijo za boljše življenje. Vse lahko dosežemo, če se za to odločimo. Avtor nas uči, kako se z zdravilnimi afirmacijami povežemo z božansko naravo in s tem dosežemo cilje, premagamo ovire, se znebimo skrbi. V knjigi nam predstavi tudi tehnike meditacije za uglasitev z najvišjim v sebi. Pokaže, kako lahko zaživite uglašeno z močjo svoje duše in si spremenite življenje na boljše. Yogananda v tej mogočni knjižici duhovne modrosti opisuje najučinkovitejše korake za ponovno povezavo z našo božansko naravo. BLAND, NICK: Pobegli objem ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Lucija živi v krasni družini, in ko odhaja k nočnemu počitku, se gre poslovit od vseh družinskih članov. A to ni tako preprosto, kot se zdi. V varstvo dobi zadnji objem, ki ga še ima njena mami in mora ga seveda vrniti nazaj. Najprej ga odnese in deli z očkom in nazaj dobi še močnejšega. Bratca dvojčka ji vrneta dvakrat močnejšega, majhna sestrica Lili dišečega. Težave se pa pojavijo pri razigrani psički Ajki. Ta Luciji odnese objem po vsej hiši, dokler se ne vrne, jo v navdušenju podre na tla in ji končno vrne vsega mokrega. Kaj pa je s poljubčki za lahko noč? Teh pa ima mami še veliko! KAKO biti Parižanka vedno in povsod od - Odrasli / 31 - Sociologija Kdo sploh so Parižanke? To so ženske sedanjega časa: rahlo neurejene, a kljub temu popolne. Knjiga so napisale dolgoletne prijateljice Anne Berest, Audrey Diwan, Caroline de Maigret in Sophie Mas - dame, ki so v nasvetih povezale literaturo, uspešnost, zvezdništvo, filmski in modni svet. Svetu hočejo predstaviti dejstvo, da za odličen slog ne potrebujemo dragih blagovnih znamk in pretiravanja v ličenju. Za prefinjen slog ne potrebujemo veliko denarja, ampak zdravo telo in dušo. Eleganca in pretanjen okus se ne skriva v preobilici vsega, temveč v mini-malizmu, ki se skriva v reklu »manj je več«! ■ AKOL kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 18. maj 9.1 9.1 9.1 Mercator center Velenje, zlati kotiček Urjenje spomina, delavnica zbor pred Vilo Bianco Grajske skrivnosti Visoka šola za varstvo okolja Delavnica za samopregledovanje dojk, mod in kože Velenjski grad, Muzej usnjarstva, Hiša mineralov Dan odprtih vrat Muzeja Velenje Visoka šola za varstvo okolja Odprtje fotografske razstave Petra Skoberneta Skriti biseri Slovenije Vila Herberstein Ribje jedi, kulinarična delavnica OS Gustava Šiliha, telovadnica Pojmo, plešimo in se igrajmo Galerija Velenje Vesolje=zadnja meja, predavanje akademskega kiparja Zorana Pozniča Velenjski grad Koncert Godbe veteranov UNI III Velenjski grad Svetloba skrita v kamnu, odprtje razstave Knjižnica Velenje, preddverje Ljudski godci in muzikanti iz bližnje preteklosti in sedanjosti, predstavitev knjige Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Letni koncert pevcev Glasbene šole Velenje Oder pod magnolijami ob Domu kulture Velenje Mladi zvoki, koncert big banda Akademije za glasbo v Ljubljani Petek, 19. maj 10.00 16.30 17.00 17.00 18.00 18.00 18.00 19.19 19.30 20.00 8.0 9.00 -24.00 17.00 17.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem Ljudska univerza Velenje Računalniške delavnice Središče mesta, več lokacij Center mladosti, celodnevno dogajanje: Delavnice, "Mapping projection" in koncerti (Adi Smolar, Elvis Jackson in Big Foot Mama) Galerija Velenje Glinene vesoljske luči, kiparska delavnica za vse generacije Vila Bianca Dan ženskega podjetništva, Ženska arena "Ženska, močna in odločna" 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.00 Restavracija Jezero Petkovi glasbeni večeri s ponudbo odprte kuhne 19.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Peti mi je vse nasveti - že 40. let, jubilejni koncert MePZ Gorenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Novi novi filmi 2017 študentov AGRFT, brezplačne predstave 23.00 Max klub Velenje 27. DMK: Center mladosti after party Sobota, 20. maj 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 10.00 Titov trg 6. zbor hrvaške kulture v Velenju 16.00 Dom KS Konovo Veselo popoldne ob pesmi in igranju 20.00 Oder pod magnolijami ob Domu kulture Velenje Grdi, umazani, zli!, koncert big banda Krško 22.00 eMCe plac 27. DMK: Banga Boiling Plac Nedelja, 21. maj 10.00 Pred gasilskim domom v Šaleku Pohod po meji KS Salek 10.00 Kavčnikova domačija Mladi muzealci: Koristni organizmi 12.00 Lovska koča na Lopatniku Hubertov dan na Lopatniku 13.00 Vinska gora, igrišče pri šoli Tradicionalni nogometni turnir 18.00 Velenjski grad Sevdalinka v srcu, literarno-glasbeni večer Ponedeljek, 22. maj 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku Torek, 23. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Mavrična terapija, delavnica 16.30 Ribiška koča ob Skalskem jezeru Podpora na poti žalovanja 17.00 Glasbena šola Velenje Dan odprtih vrat 17.00 Vila Rožle 17.00 17.00 Sreda 13.00 16.30 17.00 18.00 18.00 19.00 19.00 Torkova peta: Sonce se smeje ... KAC, Efenkova 61 b Žita v prehrani, kuharska delavnica Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku , 24. maj Trg mladosti 6, stavba Farmin Cvetna kita, ustvarjalna delavnica Visoka šola za varstvo okolja Evropski dan parkov - strokovno vodstvo po velenjskem mestnem parku Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: Novice z dežele Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Po črnih in belih tipkah, koncert Velenjski grad Zlata paleta 2017 - sodobno slikarstvo, odprtje razstave Galerija Velenje Inventura in Prehodi, odprtje razstav dijakov gimnazije Velenje in Uršule Skornšek Vila Bianca Javna vaja citrark Marjanke ŠOŠTANJ Četrtek, 18. maj 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan odprtih vrat Muzeja Velenje 17.00 Mestna knjižnica Soštanj Joga 18.00 OS K. D.-Kajuha Soštanj Likovni svet otrok Sobota, 20. maj X Ravne Lov na skriti zaklad (pohod, orientacija, delavnice) Nedelja, 21. maj X Odhod iz AP Soštanj Pekel pri Borovnici - Krimsko Hribovje (lahka pot) Ponedeljek, 22. maj 8.30 Središče za samostojno učenje Soštanj Govorim slovensko - učenje slovenščine Torek, 23. maj 14.00 Središče za samostojno učenje Soštanj Z barvanjem proti stresu Vesolje=zadnja meja Velenje, 18. maja - Ob mednarodnem dnevu muzejev bodo danes ob 18. uri v Galeriji Velenje pripravili predavanje akademskega kiparja mag. Zorana Pozniča Vesolje=zadnja meja. Spregovoril bo o zgodovini razumevanja vesolja, znanstveni fantastiki in neskončni domišljiji. Zoran Poznič je direktor javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje in vodja intermedijskega programa Trbovlje novomedijsko mesto (TNM), krovne strukture, znotraj katere deluje tudi Nova galerija DDT. Hubertov dan na Lopatniku Vinska Gora, 21. maja - Na lovski koči na Lopatniku v Vinski Gori bo v nedeljo od 12. ure dalje potekal tradicionalni Hubertov dan. Lovsko špor- KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka KRALJ ARTHUR: LEGENDA O MEČU King Arthur: Legend of the Sword, zgodovinska pustolovščina, akcijski spektakel, 127 minut (ZDA) Režija: Guy Ritchie Igrajo: Charlie Hunnam, Jude Law, Dji-mon Honsou, Katie McGrath, Annabelle Wallis,idr. Petek, 19. 5., ob 22.15 Sobota, 20. 5., ob 20.00 - 3D Nedelja, 21. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 22. 5., ob 17.30 DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN Deep: Under Pressure, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Španija) Režija: Julio Soto Gurpide, Jose Tatay Slovenski glasovi: Mirko Medved, Maja Kušnič, Aleksander Golja, Tina Ogrin, Sašo Prešeren, idr. Petek, 19. 5., ob 18.00 Sobota, 20. 5., ob 18.00 Nedelja, 21. 5., ob 16.00 - otroška matineja NISEM TVOJ ZAMOREC I Am Not Your Negro, dokumentarni film, 93 minut (Francija, ZDA) Režija: Raoul Peck Pripovedovalec: Samuel L. Jackson Petek, 19. 5., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 20. 5., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 21. 4., ob 17.00 - mala dvor. Glasovi: Marion Cotillard, Philippe Katerine, Jean Rochefort, Olivier Gourmet, Marc-Andre Grondin, idr. Petek, 19. 5., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 20. 5., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 21. 4., ob 19.00 - mala dvor. KOMEDIJA SOLZ Drama, 76 minut (Slovenija) Režija: Marko Sosič Igrajo: Marjuta Slamič, Ivo Barišič, Mojca Lavrič, Katerina Antler, Tina Gunzek, Matija Rupel, Luna Jurančič Šribar, Ivo Selj, idr. Nedelja, 21. 4., ob 20.30 ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 18. maj 19.00 Kulturni dom Smartno ob Paki Svečana podelitev priznanj Sveta OI Velenje in jubilejnih priznanj OI Velenje; Sobota, 20. maj 8.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica 10.00 Pod kozolcem MC Smartno ob Paki Ustvarjalna delavnica glina 16.00 Vinotoč Primožič v Malem Vrhu Martinova vinska doživetja na Vinski turistični poti SoP X Sportni park Smartno ob Paki Nogomet - kadeti; NK Smartno : NK Rogaška Central cafe Nogomet - U-15; Smartno 1928 : Drava Ptuj Nedelja, 21. maj 14.00 Vinska klet Kugler v Malem Vrhu Martinova vinska doživetja na Vinski turistični poti SoP X Sportni park Smartno ob Paki Nogomet - mladinci;NK Smartno 1928 : NK Žalec Sreda, 24. maj 16.00 Hiša mladih - sejna soba Računalniška delavnica 18.00 Hiša mladih - sejna soba Delavnica uporabe pametnih telefonov in tablic Lunine mene tno društvo Vinska Gora vabi na druženje krajanov, ki ga bodo popestrili s kulturnim programom. Ob 13. uri bo maša, ki jo bo s somaševalci daroval upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek. Inventura in Prehodi Velenje, 24. maja - V sredo ob 19. uri bodo v pritličju Galerije Velenje odprli razstavo dijaških likovnih izdelkov Inventura, ki so jih v tem šolskem letu ustvarili dijaki velenjske umetniške gimnazije likovne smeri. Razstavo vsako leto dijaki tudi sami oblikujejo in postavljajo pod mentorstvom profesorjev strokovnih predmetov. V nadstropju pa bodo odprli razstavo akademske slikarke Uršule Skornšek z naslovom Prehodi. V Galeriji Velenje se bo prvič predstavila samostojno. Razstavi bosta na ogled do 17. junija. a bš 19. maja, ob 2.33, zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 18.5. Biotržnica • Petek, 19.5. od 14.00 dalje Kmečka tržnica, • Nedelja, 21.5. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Pika plete • Prijava na DM tek, 19. in 20.5. na osrednjem prostoru • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 28.5. lutkovna predstava - travniške zgodbe v izvedbi gledališča Pravljičarna • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. APRIL IN NENAVADNI SVET AMERIŠKA LJUBICA Avril et le monde truqué, animirana ZF pustolovščina s podnapisi, 105 minut (Francija) Režija: Christian Desmares, Franck Ekinci American Honey, drama, 162 minut (ZDA) Režija: Andrea Arnold Igrajo: Sasha Lane, Shia LeBeouf, Riley Ke-ough, McCaul Lombardi, Arielle Holmes Ponedeljek, 22. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče NOVI NOVI FILMI 5 igranih in dokumentarnih filmov študentov AGRFT, 95 minut (Slovenija) OROPANA DUŠA, režija August Adrian Braatz, 28 minut, kratki igrani JOGI IN ŠKATLA, režija Aron Hor-vath, 18 minut, kratki igrani SLASTNI GNUS, režija Miha Možina, 18 minut, kratki igrani ODTISI, režija Anton Martin Emer-šič, 14 minut, kratki dokumentarni DOMOV K SPOMINU, režija Neli Maraž, 17 minut, kratki dokumentarni Petek, 19. 5. ob 20.00 (brez vstopnine) 9. fVlflf« VELENJE 88.9 Mhz 187.8 Mhz Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 18. maja 2017 Nagradna križanka ERICo HELIJU PODOBEN ŽLAHTEN PLIN (KR) SPECIALIST ZA RADIOLOGIJO >-v» KRMA ZA KONJE UMETNIŠKI OCENJEVALEC NaS CAS SIDNEY LANIER NEMŠKI PISATELJ IN DRAMATIKHEINZ VREMENSKA NESREČA, POPLAVA (KNJIŽ.) >-—--v- STOPNJA VISKOZNOSTI OLJ TRINITRO-TOLUEN NRAVOSLO-VEC SESTOP Z GORE BIBLIJSKI VELIKAN V KANAANU BARVILNA TEHNIKA V AZIJI ALBIN (KRAJŠE) DVODELNA 2. KOPALNA OBLEKA MALTNA ZIDNA OBRAMBNI IGRALEC (ŽARG-) SLOVENSKI SKLADATELJ- Ilio^LDl O N K —6- GRŠKI ŠAHOVSKI VELEMOJST. HRISTODO-ULOS BORIS PAHOR -A-—-A- -O- STIčNA PLOSKEV MED VRAT. KRILOM IN PODBOJEM —S— LJUBLJAN. TISKARS- DRUŽINA (1764-1872) PLANTAŽA DOLOČNI ČLEN V NEMŠČINI GOZDNO LISTNATO DREVO ARAŠID DRAMA KARLA ČAPKA ZNAČILEN PREDSTAVNIK VRSTE , PREDMIK KLAVIRJA, CEMBALO SLOVENS. SMUČARSKI TEKAČ-BORUT —ó>- ELVIRA OZOLINA LASTNOST VRLINA, ODLIKA SMER PROJEKTIRANE CESTE ERICo Velenje, d.o.o. Koroška 58, Velenje Tel.: 03/ 898 19 30 www.erico.si ERICo je podjetje, ki svojim naročnikom že več kot 20 let uspešno pripravlja rešitve okoljskih problemov. Njegova osrednja dejavnost so storitve na področjih, vezanih na okoljsko zakonodajo (vode, zrak, tla, odpadki idr.). Sem sodijo okoljski monito-ringi, laboratorijske analize, različne okolj-ske raziskave, programi varstva okolja, sanacijski programi, okoljsko izobraževanje, storitve vezane na okoljska vprašanja in probleme. Med drugim ima ERICo pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda in je že vrsto let eden vodilnih izvajalcev storitev na tem področju. Imate čistilno napravo ali jo načrtujete postaviti, želite zanjo pridobiti nepovratna sredstva in si hkrati znižati račun za komunalne storitve? ERICo vam za vašo malo čistilno napravo pripravi izvid o prvih meritvah, ki ga potrebujete, če želite zanjo pridobiti subvencije. Poleg tega boste s tem na vaši komunalni položnici znižali strošek takse za čiščenje odpadne vode za kar 90%. Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 29. maja 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo 3 nagrade (standardna analiza vzorca odpadne vode iz vaše male čistilne naprave). Nagrada je prenosljiva. Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 4. maja 2017 so: • Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje • Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje • Urban Sušec, Koroška 8 c, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev kri žanke: ZA VSE GENERACIJE. rndio VELENJE 88.9 Mhz 187,8 Mhz 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA nite narocni '"WAS Za naročnike do 8 številk zasloni! Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 8. do 14. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 8. do 14. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 RADIO VELENJE -j •1 Zdravniški nasveti: primarij Janez Poles, dr. med. spec. interne med. iz Bolnišnice Topolšica. Tema: srčno popuščanje. ČETRTEK, 18. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 19. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 20. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 21. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 22. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 23. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 24. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. do 14. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 18. 5. 2017, barve: CM K, stran 23 18. maja 2017 OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 RAZNO PUHALNIK TAJFUN z 9 m cevi, TRAČNI OBRAČALNIK favorit 160 in KOSILNICO BCS s širino grebena 110 primerno za hribovite terene, prodam, Gsm: 031 266 194 BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154 JUPOL Classic 15L, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 692 995 ŽIVALI PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 21. 5., od 8. do 8.30 v Ša-leku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 KRAVO simentalko, staro 4 leta, brejo, prodam, Gsm: 031 266 194 OVCO za zakol, prodam. Gsm: 031 266 194 OVCE z mladiči za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194 TELICO simentalko, staro 1. leto, prodam. Gsm: 041 958 884 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 041 799 945 CANE CORSO mladički rodovniške pasme. Samička je rjavo črne barve, samec pa sive barve. Gsm: 031 317 700 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj, prodam. Gsm: 041 687 371. NEPREMIČNINE KMETIJO v Mislinji, 8 ha gozda in 5,3 ha travnikov in hišo ki je takoj vsiljiva, prodam. Informacije na GSM: 041 966 350 od 18. do 21. ure. STANOVANJE v hiši s posebnim vhodom blizu Mozirja, opremljeno, oddam. GSM: 070 777 281 MANJŠI poslovni prostor oddamo v Starem Velenju, po zelo ugodni ceni. Gsm: 031 418 249 ali tel. 03 58 71 156 Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. t^att 1 1 Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si habit nepremičnine Hnbtt, d.o.o„ Koroška 48, Velanje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, 194 m2, 686 m2 zemljišča, zgrajena 1981, EI v izd., 120.000.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, KOŽELJSKA-GA ULICA, 84 m2, zgrajeno l. 1978, 2/5 nad., EI v izd., 75.000.000 € vec na * **** ■,v i ■ ■ ■ ■ www.habit.si Iščete poslovni prostor na dobri, frekventni lokaciji? V centru Velenja, nudimo po ugodni ceni, v najem 2 pisarni, velikosti 21 m2 in 25 m2. V najem oddamo tudi 2 stanovanji, velikosti 40-55 m2, v bližini Velenja. Stanovanji sta opremljeni (možnost tudi neopremljeno). DOBRA CENA ZAGOTOVLJENA! Pokličite: 041 627 926 KZ Šaleška dolina z.o.o., Metleče 7, 3325 ŠOŠTANJ MESTNA OBČINA VELENJE Zveza hrvaških društev v Sloveniji Savez hrvatskih društava u Sloveniji ^JUjJ jjjm^ m/jjjtf V ¿jiU^JJJJ W 21 zor/ ¡l -^m-A ~ jjj ms&iz ^ul/uj^ u znmm\ Sobota. 20. maj 2017 od 10. do 13. ure Predstavitveni nastopi društev na ploščadi pred Domom kulture Velenje Častna pokrovitelja dogodka sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarovič. Vabljeni! • V primeru slabega vremena bodo nastopi dmStev v veliki dvorani Doma kulture Velenje. Medijska sponzorja: Naš čas in Radio Velenje DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. 5., 21. 5. - Para Kamche-va, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE • MIR PRIMOŽ, Velenje, Janškovo selo 11 in TASIC NEDA, Velenje, Janškovo selo 11 • MAJHEN DAMJAN, Velenje, Ulica Lovra Kuharja 6 in LESKOVAR VANJA, Velenje, Goriška cesta 57 • MLAKAR STANISLAV BENJAMIN, Šoštanj, Tekavčeva cesta 11 in ZAROCHINTCEVA LULIIA, Rusija, Novosibirska oblast, Ulica Pri-morskaja 29A, Borovoje SMRTI PIŠKUR MILAN, roj. 1942, Šoštanj. Tekavčeva cesta 15 Večno boš ostal v našem spominu. ZAHVALA ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina, očeta in brata MARKA VIŠIČA rojenega 9. 11. 1985 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti v njegov poslednji dom in zasuli s cvetjem. Posebej se zahvaljujemo: RLV, HTZ in kolektivu Muzeja premogovništva, kolektivu UE Žalec, KS Topolšica, Šoli Zdravja Šoštanj, NK Rudar Velenje, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Kolarju za poslovilni govor, pevcem za zapete pesmi, stanovalcem Tovarniške poti Šoštanj in gospe Valeriji za pomoč v kuhinji. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Žalujoči mama, ati, sestra Nina, sinova Patrik in Mark ter ostalo sorodstvo CVETLICARNA IRIS ¡¡g IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 24 ur dnevno! c\Ali "peš kam bežijo angeli h izgubijo fPojafyrfa? toetlo noč iapusti sijaj m ko mM jutra solze so umila? ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 24 Pestra ljubiteljska kultura Tudi v Šaleški dolini teče četrti Teden ljubiteljske kulture -Tudi po štirje kulturni dogodki na dan - Nocoj svečana podelitev priznanj JSKD Bojana Špegel Šaleška dolina, 12. maja - V petek se je v vili Bianca z odprtjem razstave ''Velika črta'' članov Društva šaleški likovniki tudi v Šaleški dolini začel četrti Teden ljubiteljske kulture (TLK). Do nedelje se bo v njem zvrstilo kar 21 dogodkov, osrednji pa bo danes ob 19. uri v Šmartnem ob Paki. V tamkajšnjem domu kulture bodo svečano podelili priznanja Sveta območne izposta- ve JSKD in jubilejna priznanja ljubiteljskim umetnikom in društvom. Ideja o prazniku ljubiteljske kulture prihaja iz tujine, saj se številne evropske države na ta način poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem. Teden ljubiteljske kulture želi tako opozoriti tudi širšo slovensko javnost na to, da 25 tisoč kulturnih dogodkov, ki jih letno ponudi ljubiteljska kultura, pomeni raznoliko kulturno dogajanje po vseh koncih države - in to vse leto, ne le en teden v maju. Razstave, koncerti, predstave ... »Že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev na otvoritvi razstave del Šaleških likovnikov in že dolgo nismo razstavili toliko dobrih del,« je v petek v otvoritvenem govoru razstave »Velika črta« zatrdila tajnica društva Tatjana Vidmar. V lepem popoldnevu so glavni del dogodka pripravili kar pred vilo, kjer sta umetnike in obiskovalce dogodka zabavala Pat in Mat, glavna lika iz risanke A je to!. V razstavišču vile razstavlja 21 avtorjev, na ogled pa so postavili 24 likovnih in kiparskih del. Nastala so pod mentorstvom dveh domačinov, akademskega kiparja Anžeta Severja in akademskega slikarja Denisa Se-negačnika. Razstava bo na ogled do konca maja, med razstavljenimi deli pa bodo izbrali tudi tista, ki jih bodo poslali na regijski izbor, saj je tema, na katero so ustvarjali, republiška. Razpisal jo je JSKD. V Šoštanju so Teden ljubitelj- ske kulture začeli v soboto dopoldne, ko se je na Trgu svobode odvil festival petja - Šoštanj - mesto svetlobe in petja. Predstavili so se pevski sestavi, ki delujejo v občini Šoštanj, pridružila pa se jim je tudi godba Zarja. Istočasno je v velenjski glasbeni šoli potekala javna vaja članov pihalnih orkestrov glasbene šole in Premogovnika Velenje. Zvečer pa je v cerkvi sv. Janeza Kr-stnika v vasi Gorenje zazvenela pesem malih vokalnih skupin. Na letošnjem območnem srečanju »Ne čakaj na maj ...« je nastopilo 9 pevskih sestavov. Letos je Teden ljubiteljske kulture, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, posvečen likovni dejavnosti. Glavni del otvoritvene slovesnosti je bila sobotna otvoritev razstave izbranih likovnih del v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec z naslovom Kvadrat in krog, kocka in krogla. Na njej se predstavljajo ljubiteljski likovni ustvarjalci iz vse Slovenije, tudi člani društva Šaleških likovnikov. V Šoštanju so prireditve v Tednu ljubiteljske kulture začeli s koncertom pevskih sestavov, ki delujejo v občini, in godbe Zarja. Trg svobode je odlično prizorišče za tovrstne dogodke. Začelo se je izbiranje lepih okolij Prijave lepo urejenih okolij zbirajo do 20. julija - Nadaljujejo tudi z akcijo »Cvetje v čevljih« - Zaključna prireditev oktobra Velenje, 15. maja - Na majskem Pomladnem sejmu je uradno stekla letošnja akcija izbire najbolj urejenih okolij v MO Velenje. Organizatorji tradicionalne akcije Velenje - mesto cvetja - MO Velenje, Turistično društvo Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline in podjetje PUP. Tudi letos bo akcija potekala podobno kot prejšnja leta. Komisija ne bo sama iskala lepo urejenih okolij, ocenili bodo le tista, ki jih bodo prijavili občani in krajevne skupnosti do 20. junija. Po besedah predstavnice organizatorjev akcije Nataše Dolejši iz TD Velenje, ki je tudi članica komisije, bo ta svoje delo opravila julija in avgusta, zaključna prireditev z razglasitvijo zmagovalcev pa bo oktobra. Že tretje leto zapored pa teče tudi akcija Cvetje v čevljih, v katero se je lani vključilo veliko šol in vrtcev iz MO Velenje. Tiste, ki bodo čevlje s cvetjem okrasili tudi letos, bodo obiskali še pred iztekom šolskega in vr-tčevskega leta. Sogovornica nam pove, da je v drugih kategorijah akcije število prijav lani malce upadlo, zato nas je zanimalo, ali razmišljajo o spremembi načina ocenjevanja lepo urejenih okolij. »Iz leta v leto se nabor prijav v posameznih kategorijah močno spreminja. Lani je bilo manj prijav za lepo urejene balkone, okolice hiš, kmetij, občutno več pa je bi- Nataša Dolejši: »Tudi letos bomo v komisiji štirje člani Turističnega društva Velenje in strokovnjak za hortikulturo Simon Ogrizek iz podjetja PUP. lo prijav v kategoriji Cvetje v čevljih. Dejstvo je, da se lahko občani prijavijo sami, lahko pa prijavijo tudi koga drugega. Kljub temu jih je težko animirati, da izpolnijo prijave, zato prijavnice vsako leto pošljemo tudi na sedeže vseh krajevnih skupnosti in mestnih četrti.« Letno strokovna komisija obišče od 50 do 65 prijavljenih lokacij, se pa pri prijavah vsako leto angažira vsaj nekaj krajevnih skupnosti. Tudi letos sta načina prijave dva: posebne dopisnice, izdane prav za to akcijo, ki jih dobite v vseh PUP-ovih cvetličarnah in v Knjižnici Velenje, ali prijava preko spletne strani www.cvetje-ve-lenje.si. Z akcijo Velenje - mesto cvetja bi organizatorji radi tudi letos spodbudili občane k še večji urejenosti okolja. Zato poleg že omenjene kategorije Cvetje v čevljih tudi letos zbirajo prijave za kategorije okolice individualnih stanovanjskih objektov, balkonov in teras, kmetij in ostalo. V slednjo kategorijo umestijo gasilske domove, bencinske servise, domove krajevnih skupnosti, stanovanjske bloke . Prijavnico najdete tudi na strani Turističnega društva Velenje s klikom na ikono »Velenje -mesto cvetja«. Ozrite se naokoli in ne spreglejte lepo urejenih okolij. Tiste, ki so vam všeč, tudi prijavite, saj si zaslužijo, da so opaženi! a bš Več tekačev, več denarja Na dobrodelnem teku 264 tekačev - Zbirali denar za učence iz socialno ogroženih družin - Cilji trije Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 13, maja - Osnovna šola bratov Letonje Šmartno ob Paki in tamkajšnji vrtec Sonček sta poskrbela za lepo sobotno druženje vseh generacij. Pripravila sta namreč prireditev Šport špas, katerega del je bil tudi 4. dobrodelni Sončkov tek. Letošnjega se je udeležilo 132 dvojic (lanskega 90) oziroma 264 tekačev. Ti so se lahko podali po dveh progah: krajši, dolgi 2,6 kilometra, in daljši, dolgi 3,5 kilometra. Poleg tega je potekalo še več delavnic, ki jih je pripravil vrtec, šmarško športno društvo je na svoji stojnici vabilo na poletni Martinkov nogometni tabor, Krajevni organizaciji RK Gorenje in Šmartno ob Pa-ki sta izvajali brezplačno merjenje krvnega tlaka in sladkorja, velenjsko društvo za boj proti ra- ku pa je v delavnicah prikazovalo pravilno samopregledovanje dojk in mod. Predstavilo se je še Turistično društvo Šmartno ob Paki, tamkajšnji čebelarji ter kmetija Žibret. Ob tej priložnosti so organizatorji medse povabili zanimive goste, in sicer mednarodnega nogometnega sodnika Mateja Juga, nekdanjega učenca šole, uspešnega nogometaša, danes pa osebnega trenerja Marka Pokleka ter dobitnico žlahtnih odličij z evropskih tekmovanj v alpskem smučanju gluhih in naglušnih Anjo Drev. »Z našo dobrodelno prireditvijo sledimo trem ciljem: med-generacijsko druženje, spodbujanje zdravega načina življenja ter pomoč učencem šole iz socialno šibkih družin. Lahko smo zelo zadovoljni, saj je prireditev privabila več tekačev kot lanska, zbralo pa se je tudi več denar- ja. Blizu 1000 evrov bomo sedaj namenili šolskemu skladu Z roko v roki,« je dejal ravnatelj šole Bojan Juras. Priznanje si zaslužijo vsi tekaški pari, ki so se podali na progo in z roko v roki pritekli v cilj, kljub temu velja izpostaviti zmagovalce. V konkurenci med ženskimi pari sta na kratki progi slavili Kristine Janič in Lara Štram-car, med moškimi pari sta bila na krajši progi najhitrejša brata Rok in Nik Pirečnik, med mešanimi dvojicami pa oče in hči Zala in Tomaž Pirc. Na daljši preizkušnji sta med ženskimi dvojicami v cilj prvi pritekli prijateljici Marijana Jo-vanovič in Andreja Škruba, med moškimi pari sta bila najhitrejša tabornika Til Kovačič in Peter Kolenc, med mešanimi dvojicami pa brat in sestra Manca in Jure Trebižan. a