512                                           Slovenski glasnik.
nemarni, ter svoje naročnine niso plačevali. Urednik g. major Todor Štefauovio Vilovski stopil je v službo srbskega ministerstva za vnanje stvari. — Namestil „Srpske Zore", hoče tiskarnica Pajevičeva v Novem Sadu izdavati „Ilustrovane novine" v obliki „Leipziger 111. Ztg." Vsaka številka, po dve tiskani poli obsežna, prinašala bode po osem umetniški izdelanih slik. „Ilustrovane novine" stanejo do konca leta 4 gld. a. v.
Iz Pariza nam 4. jul. piše znani slovenski slikar g. Jurij Šubic: Pariški „Salon" je za to leto zopet končan, 20. junija je bil zadnji dan razstave, katera je toliko zanimljivega podajala umetnosti ljubečemu pariškemu in tujemu občinstvu. Ljudstvo se je ves čas kar gnetlo tja, v času poldrugega meseca udeležilo se je razstave blizu 500.000 obiskovalcev. Dela so bila taka, kakor vsako leto. mnogo pravih biserov mej najslabšimi slikami.
Ker se razstave morejo udeleževati tudi tuji umetniki, zatorej je mej drugimi mnogo slovanskih imen.
Najprvo omenjam dveh velikih, izvrstno delanih slik češkega umetnika Vacl. Brožika in sicer: „Christophe Colomb a la cour de Ferdinand le Catholique et d' Isabelle de Castille," in „Presentation de Petrar-que et de Laure a 1' empereur Charles IV., a la cour du Pape, a Avignon." Imenovani umetnik žel je od tukajšnjih kritikov mnogo zaslužene hvale, in vsak strokovnjak mora pripoznavati, da so posameznosti izvrstno slikane in da imata obe sliki lepo harmonijo ter vsled tega za gledalca prijazen vtis.
Dalje je mej češkimi slikarji razstavil Vojteh Hvnais dva mala portreta, na katerih se po strogem risanji lahko spoznava Geromejev učenec. Anton Chittussi slikal je prizor pariški „Le quai de la Oonference, le soir" zelo naravno, poetično in sigurno. — Rodom Hrvat, a naturalizovan Francoz Baka-lowitz ima dve sliki, j eden moški portret dobro risan in sliko „Une fete ala cour de Henri III.", katera bolj k suhoparnej akademičnej šoli spada. — O Dalmatinci Bukovci poročal je uže jeden pot naš „Zvon" in pripovedoval o njegovih pripoznanja vrednih izstavljenih delili. Njegovi portreti „de Mile N" je lepa harmonična slika, polna barv in srečno komponirana. Slika moški portret je nasprotno dosti slabša.
To bi bili avstrijski Slavjani. Naši bratje izven avstrijskih mej, katSre s ponosom lahko omenjamo, so: prvi Pokitonov, Rus iz Odese, imel je v razstavi dve prav mali, a prekrasni sliki „Degel — Russie" in „L a meule", mej vsemi Slavjani pač prvi. Kakšna harmonija, čut in znanje! Lahko bi se reklo, da so njegova dela, dasiravno so tako mala v formatu, izmej najboljših vsega „Salona". Sloveči in odločevalni francoski kritik Albert Wolf primerjal gaje po pravici slavnemu Meissonieru.
Chelmonski iz Varšave je razstavil ,,A travers les steppes", veliko sliko, predstavi]ajočo voz s štirimi konji in z ljudmi, vse skoraj naravne velikosti, mojstersko, naravno z znanjem slikano in risano, samo da bi bila kompozicija bolje voljena, ne tako originalna, ravno tako bi bil gotovo stvari primernejši manjši format.
Dmitriev iz Nižnjega Novgoroda je razstavil „La chasse offerte a S. A. J. le grand-duc Nicolas  aine par  le baron  Ury  de Gunzburg,  a
Slovenski oglasnik.
513
Chambodoin en 1879," Slika predstavlja mnogo osob po dokončanem lovu, zelo karakteristične portrete, splošno je zelo svitla, resnična in kaže dogotovljeno tehniko.
Dalje so še dela od slikarjev: Alchimowitz, Kowalsky, Piotrov-s k i, Pruskovski, Nikeslovskv, Svedomskv, in dr.
Iz omenjenega se lahko vidi, da tudi Slavjani v umetnosti napredujejo na strani z drugimi narodi in da je njih glavna šola v Parizu, kamor se zadnja leta obračajo skoraj vsi mladi umetniki tudi z Nemškega in dragih krajev. Pariz je postal umetniškemu svetu to, kar je bil nekdaj Rim. —
Sloveči madjarski slikar pl. Mu.nk.acsy opozoroval je tukajšnje ljudstvo s svojo najnovejšo veliko in prekrasno sliko „Krist pred Pilatom", razstavljeno v privatnej hiši g. Sedelmeyerja. Uže zdavna znani umetnik skusil se je v prvo z delom v tako velikem formatu in na polji, kjer ga prej nikdar nismo videli. Vsa scenerija omenjene slike je jako realistična in nekateri tukajšnji mojstri so jo v tem pojmu grajali. A vtis je 'vender velikansk in resničen! Pač slika ni slikana v duhu, v kakeršiiem navadno vidimo križeva pota in jednako stilizovana cerkvena dela. brez vse naravnosti, a tako moralo je nekako biti: ti farizeji, Pilat in ljudstvo, kakor da bi v resnici bili pred nami, kakor da bi vse živelo — to ni pridiga izmišljenih motivov in figur, to je narava, resnica in poleg tega — kakšen efekt!
Slika je bila razstavljena v neprimernem, premajhnem salonu, in ko sem vstopil pri vhodu, komaj sem ločil občinstvo od slikanih fijair. tako plastično je vse.
Poleg tega vender strokovnjaki imajo priliko grajati preveč površno risanje, preplitvo znanje form in mnogo neodpustnih pomot v proporcijonih.
Popoln pač ni nobeden človek in ravno tako ne umetnik, a vender je slika poleg teh napak velikansko umetniško delo in gotovo bi bila pobila vsa najboljša dela v „Salonu", ko bi bila do takrat uže dogotovljena.
Mnogim bralcem ,,Zvonovim", kateri večkrat potujejo od doma, bode ta umotvor mogoče videti na Dunaji ali pa po drugih večjih naših mestih, kamor bode slika v kratkem odposlana, in kjer bode hvalo ljubeči madjarski umetnik gotovo povsod s pripoznanjem sprejet.
Ocenenie na bhlgarshite narodni pesni. Tako se imenuje 58 st. v velikej 8ki obsežna brošura, katero je pred kratkim v Sredci na svitlo dal naš rojak prof. Anton Bezenšek in v katerej priobčuje svoje predavanje o obliki in vsebini bolg. narodnih pesnij, govorjeno v „Slavjanskej Besedi". Knjižico je založila „Slavj. Bes." Čisti dohodek namenjen je v korist spomenika, katerega nameravajo Bolgari postaviti Carju Osloboditelju v Sredci (Sofiji).
Rusko slovstvo. „Polnoe sobranie sočinenij knjazja P. A Vjazem-skago." Izdanje grafa S. D. Šeremeteva, S. Petrbg. 1880-1881. Zvezki III., IV., V., VI. Cena po 2 rublja za zvezek. Tretji in četvrti zvezek obsezata pesni od 1808. do 1827. in od 1828. do 1852. leta, To je prva popolna zbirka pesnij kneza Vja-zemskega. Peti zvezek napolnjen je ves sočinenjem o Fon-Vizinu. Šesti zvezek obseza francoski izvirnik in ruski prevod: „Pisem ruskago veterana 1812. goda po vostočnonvb voprosu".