Bran
SKRB ZA LEPO STROKOVNO BESEDO
v zadnjih desetletjih se je naš jezik zelo obogatil s strokovnimi besedami z vseh področij. Hitri razvoj strokovnega jezika pospešuje predvsem vsakdanja potreba v zvezi z vedno večjim razraščanjem najrazličnejših dejavnosti, ki jih do pred kratkim pri nas ali sploh še nismo poznali ali pa smo jih zasledovali le po tuji strokovni literaturi.
Danes imamo tudi Slovenci nešteto strokovnih knjig in sorazmerno kar precej strokovnih časopisov, ki sproti spremljajo, dopolnjujejo, izpopolnjujejo in tudi že uspešno korigirajo razvoj naše strokovne besede, kakor ga prinaša praksa.
Pri tem je razveseljivo, da se tisti, ki so vneti za razvoj naše strokovne besede, ne omejujejo več samo na pasivno prevzemanje novih besed, kakor sproti nastajajo in si iščejo domovinsko pravico med nami. Ne čakajo prekrižanih rok na jezikovno preveritev Akademije znanosti in umetnosti, temveč aktivno sodelujejo pri samem ustvarjanju ali čiščenju strokovnega izrazja.
Pohvalo zaslužijo predvsem tiste strokovne revije, ki skrbe za lep jezik na svojih straneh, a hkrati odpirajo tudi posebne »jezikovne kotičke« s pomenki o tej ali oni stvari ali novi besedi, ki smo jo prevzeli v strokovni jezik. Kako živo čutijo nekateri prizadeti to potrebo, ¦^nam je v letu 1955 potrdil izid nove revije »Strojniški vestnik«. Ta revija je namreč že takoj v prvi številki jela obravnavati razne strokovne izraze s področja strojništva.
Druge strokovne revije morda ne posvečajo jezikovnim vprašanjem enake na zunaj vidne pozornosti, vendar je skoraj vsaka stran dokaz tihe jezikovne prizadevnosti, saj se morajo sodelavci in uredniki tako rekoč ob vsakem prispevku in skorajda ob vsakem stavku spoprijemati z nešteto teoretičnimi in praktičnimi jezikovnimi vprašanji. Razveseljivo je prizadevanje vseh tistih revij, ki so začele objavljati preglede tuje strokovne literature vzporedno s slovenskimi prevodi. To je seveda že samo po sebi pomembno in zelo odgovorno ustvarjalno delo, saj terja mnogo strokovne sposobnosti in jezikovnega znanja.
Naše strokovne revije lahko opravijo na tem področju pravo pionirsko delo. To velja zlasti za vse tehnične revije, ki orjejo najbolj novo
128
ledine. Ko zasledujemo njihovo delo, pa želimo, naj bi se ne omejevale samo na prevajanje nenemških (angleških, francoskih, italijanskih i. dr.) naslovnih tekstov, temveč se držale istega načela tudi glede nemških. Po našem mnenju ne gre namreč pri tem samo za približevanje ali posredovanje tujih naslovov knjig domačim bralcem, temveč tudi za pravilno prevajanje tujih strokovnih izrazov v naš jezik in hkrati za koristno seznanjanje z ustreznimi tujimi izrazi.
Stopnja tehničnega razvoja, ki smo jo Slovenci dosegli v zadnjih desetletjih, terja od vsakega tehničnega strokovnjaka ne le pasivno obvladanje izraza v slovenskem prevodu, temveč tudi aktivno poznanje tujih strokovnih izrazov, ki naj se prav zaradi tega vedno navajajo vzporedno s slovenskimi. To terjajo stiki s tujim strokovnim svetom, v katerem se morajo naši strokovnjaki zelo razsežno znajti, saj smo v tem pogledu že davno prestopili zgolj nemški strokovni krog. Prav zato menimo, da so danes kakršni koli strokovni jezikovni priročniki, pa četudi samo pregledi tuje strokovne literature s slovenskimi prevodi, dosti ustreznejši, če so izdelani v obliki paralelne jezikovne primerjave, kakor pa navadni pregledi ali slovarji, ki navajajo le slovensko terminologijo.
Slovenci še zmerom nimamo primernega tehničnega priročnika, ki bi razen nemških imel tudi druge tuje strokovne izraze. Hrvati in Srbi so glede tega na boljšem. Njihova nedokončana (in v glavnem tudi še zelo pomanjkljiva) izdaja ilustriranega tehničnega slovarja (Ilustrirani tehnički riječnik) je, žal, tudi za naše strokovne delavce še vedno edini priročnik te vrste, je pa velikega orientacijskega pomena prav pri vsakdanjem praktičnem delu. Dokler ne bomo imeli kaj boljšega — ali vsaj podobnega — tudi Slovenci, si bomo seveda morali še nadalje pomagati z nadomestki: s splošnimi domačimi in tujimi ter posebnimi tujimi slovarji. Zatorej podprimo vsako prizadevanje, ki nam obeta, da bomo to občutno vrzel počasi le zamašili.
Semkaj lahko uvrstimo pobudo terminološke komisije Elektrotehniškega društva LRS, ki je sklenila izdati »Mednarodni elektrotehniški slovar« tudi v slovenščini, in to v več zvezkih. Najprej naj bi izšla prva dva zvezka: za skupino 05 (splošni pojmi) in skupino 10 (električni stroji in transformatorji); v prvi fazi bi morda objavili tudi še nekaj snopičev izrazov s področja instalacij, nadzemnih in kabelskih vodov, telekomunikacij in elektronike. Da bi izdaja tega slovarja pomenila znatno obogatitev našega strokovnega besednega zaklada, je na dlani za vsakogar, ki ve, koliko dela nas tu še čaka. Gornja pobuda pa zasluži vso pohvalo tudi zaradi tega, ker se pobudniki nikakor ne plaše težav s tiskom in že vnaprej napovedujejo, da bodo morebiti začeli objavljati slovar na šapirografiranih listih formata A-4, vendar v nezmanjšanem obsegu. Zato je ta misel vredna ne le podpore vseh prizadetih, temveč tudi posnemanja na vseh drugih področjih.
V tem suhem naštevanju razveseljivih pobud, ki smo jih zabeležili v zadnjem času, želim za zaključek opozoriti še na članek, ki ga je napisal Mirko Horvat v »Gospodarskem vestniku« (štev. 88 z dne 9. nov. 1955) pod naslovom: Kultura in jezik naših dopisov. Z njim se je prav umestno dotaknil našega poslovnega jezika, zlasti trgovskega dopise-
129
Vanja. Želimo, da bi prav ta časnik svojo zdravo pobudo nadaljeval, saj je znano, da je naš poslovni jezik hudo zanemarjen, vtem ko so po drugi plati ravno poslovni krogi zaradi svojih živih stikov z vsakdanjim življenjem hote ali nehote leglo prenekatere jezikovne infekcije. Upravičeno se jezimo na časnikarski jezik, vendar ne smemo pozabiti, da se znaten del časnikarskih spak vtihotaplja v tisk tudi po poslovni poti, o kateri vemo, da še vedno in najbolj vztrajno »pristopa« k reševanju raznih perečih vprašanj, vtem ko si le malokdo iz tega kroga prizadeva, da bi se lotil (zares lotil!) čiščenja in likanja poslovnega jezika.