Občinska kn^lžnl^a GLASILO DELOVNE SKUPNOST! TOVARNE OBUTVE TRŽIČ čevlje» LETNIK XII ŠTEVILKA 10 OKTOBER 1972 Sodelovanje PEKO - AFIS Na zasedanju 24. 12. 1970 je delavski svet odobri). pristop našega podjetja k firmi AFIS Pirmasens Zahodna Nemčija in pooblastil odbor za gospodarjenje, da spremlja pripravo in podpis pogodbe. Dne 9. avgusta 1972 je bila pogodba po pisana in izdelan predlog za registracijo vstopa našega podjetja k firmi AFIS. Do tega dne je podjetje poslovalo kot družba z omejeno zavezo, z našim pristopom pa se je spremenilo v koman-ditno družbo. Strokovni časopis Schuh Wirschaft, ki izhaja v Franik-furtu, je 17. avgusta 1972 objavil obsežno reportažo o našem sodelovanju s firmo AFIS in o uveljavljanju izdelkov firme PEKO na za-hodmonemškem tržišču. Prepričani smo, da člane kolektiva reportaža zanima in jo zato v izvlečku objavljamo v Čevljarju. Na začetlku dopisnik reportaže ugotavlja, da se je sodelovanje med firmama AFIS in PEKO pričelo v letu 1969. Na začetku ni šlo brez težav, ker niti AFIS niti PEKO na zahodu nista bila poznana. V razmeroma kratkem času je g. Horstu in Schmidtu, ki veljata kot dobra strokovnjaka in poznavalca zahodnih tržnih razmer, uspelo nemškim kupcem prikazati podjetje PEKO kot eno najboljših, najsodobnejših in najso-lidnejšdh jugoslovanskih proizvajalcev modne ženske in moške obutve. Promet je iz sezone v sezono naraščal in bo v prihodnjem letu dosegel in presegel milijon parov. Firma AFIS je bila ustanovljena z namenom, da posreduje nemškim kupcem kvalitetno in modno obutev iz raznih virov, ne samo naših. Že po kratkem sodelovanju se je izlkazalo, da bi šel AFIS v tem primeru po poti navadnih importerjev in grosistov brez pravega trdnega dolgoročnega poslovnega koncepta. Zato zasledimo še pred podpisom družbene pogodbe komercialne spremembe, v katerih se predvideva naše podjetje kot izključni dobavitelj oziroma posredovalec jugoslovanske obutve na za-hodno-nemški. trg. AFIS je tako postal podaljšana roka naše proizvodnje na inozemskem trgu, približno to, kar predstavljajo naše lastne tr- govine na jugoslovanskem trgu. Tako sodelovanje nujno narekuje skupno kreiranje zahtevnih sezonskih kolekcij, skupno obdelavo naročil in veliko prizadevanja za pravočasno in kvalitetno izdobavo naročene obutve. Dopisnik reportaže poudarja, da sta se v primeru PEKO — AFIS našla dva partnerja, ki imata vse pogoje za solidno in trajno sodelovanje, Strokovne in tehnološke sposobnosti PEKA na eni in komercialna prizadevanja in uspehi na drugi strani so najboljša garancija temu so- delovanju. Oba partnerja se zavedata, da obstajajo vsi pogoji za stata) povečevanje blagovnih izmenjav s tem, da PEKO sam in prek svojih trajnih, solidnih kooperantov organizira rast proizvodnje, AFIS pa razširja tržišče v Nemčiji in v drugih državah EGS. Priprave na sezono Pomlad -poletje 73 čeprav se je letošnja letna sezona šele dobro končala, v naših pripravljalnih službah že mislijo na novo poletje. Pa ne, kam bodo šli na dopust, temveč kako najboljše pripraviti proizvodnjo za uspešen start v novi po-mladansko-poletni sezoni. V mesecu avgustu smo v sodelovanju z Afisom pripravili novo kolekcijo, ki je bila že predložena večjim kupcem z Zahodni Nemčiji, te dni pa na Düs-seldorfškem sejmu. Vsi, ki so jo videli so bili prijetno presenečeni. Našim poslovodjem smo jo razširjeno z nekaterimi tipi obutve, ki jih izdelujemo samo za domače tržišče in obutvijo naših kooperantov in z uvoza, pokazali v hotelu Bor v Preddvoru v dneh od 28. 8. do 19. 9. Kolekcija je bila sprejeta z velikim navdušenjem, saj so vsi poslovodje izjavili, da je izredno lepa in sestavljena tako, da bo prav gotovo tudi dobro sprejeta pri naših potrošnikih. Uspešnost kolekcije se vidi v danih naročilih, saj so tolikšna, da se bomo morali skupaj s kooperanti zelo potruditi, da bomo pravočasno in kvalitetno reali-(Nadaljevanje na 6. strani) Janko Rozman Pomoč bolnim članom sindikata TRŽIČ, 22. sept. — Tovarno obutve Peko Tržič je obiskala gospodarska delegacija Nemške demokratične republike, ki jo je vodil minister za lahko industrijo Johannes Wittik. Delegacija je prišla v našo državo na povabilo ZIS, zanima pa se predvsem za možnosti tesnejšega gospodarskega sodelovanja čevljarske, tekstilne, lesne in papirne industrije obeh držav. že v preteklih letih je sindikalna organizacija dajala skromno finančno pomoč svo-jim bolnim članom, v glavnem tistim, ki so baiovali dalj časa. Vendar je bila ta pomoč kar pavšalna in izpla-čevana vsako leto za nazaj. V zadnjem letu smo s to prakso prekinili. IO OOS je na osnovni razpravi o tej zadevi prišel do zaključka, da taka oblika dajanja pomoči ni najbolj primerna in največkrat ne doseže svojega namena, kajti pomoči je najbolj potreben vsak takrat, ko je bolan, saj prav bolezen običajno povzroči večje materialne izdatke, ki brez dvo. ma prizadenejo vsak družinski proračun. Poleg tega pa je potreba po finančni pomoči pri posameznih članih dokaj različna z ozirom na njihove socialne razmere, v katerih živijo. Vse navedeno pa pri dosedanji obliki dajanja pomoči ni bilo dosti upoštevano. Zato je IO OOS v sodelovanju s socialno delavko sprejel sklep, da se v bodoče pristopi k dajanju finančne pomoči na osnovi določenih kriterijev, po katerih bo upoštevano socialno stanje posameznika. Zaradi tega bo višina posameznih finančnih pomoči, pa čeprav skromnih, različna. V bodoče se bomo prizadevali, da bomo redno spremljali obolelost članov sindikata in na osnovi že omenjenih kriterijev nudili finančno pomoč vsem bolnikom, ki bodo bo-Iovali dalj kot en mesec. Da ne bi prišlo do nepotrebnih negodovanj, moram pojasniti še to, da bo sindikalna organizacija začela z izplačevanjem pomoči vsem tistim, ki so bili na dan 1. 9. 1972 več kot en mesec v bolniškem staležu. Upamo, da bo ta odločitev IO OOS naletela na ugoden odmev med članstvom sindikata. Marjan Markič Sklepi 5. zasedanja delavskega sveta — Potrdil je poročilo o rezultatih poslovanja podjetja za I. poleitje 1972 ter informacijo o poslovanju v mesecu juliju in predvidenih rezultatih za avgust 1972. — Sprejel je informacijo o uporabi sredstev za investicije in v zvezi s tem sikflenil, da o tej problematiki razpravljata investicijska komisija in odbor za gospodarjenje ter na prihodnjem zasedanju o tem poročata delavskemu svetu. — Do enega prihodnjih zasedanj naj se pripravi poročilo o možnosti popravka osebnih dohodkov glede na rezultate poslovanja po stanju 30. 9. 1972. — SO Tržič se glede na poslovanje rezultate v I. polletju 1972 nakaže še II. polovica zmeska prispevka za negospodarske investicije in kritje splošno-družbenih potreb v občini za leto 1972. — Sprejel je poročilo o podpisu pogodbe s firmo AFIS, Pirmasens, ki je prek notarskega zapisa vnesena tudi v register trgovskih podjetij ZRN. — Za ureditev evt. potrebne garancije o zagotovitvi sredstev za vračilo glavnice s strani Ljubljanske banke pooblašča delavski svet glavnega direktorja tov. Jožeta Dolenca. — Delavski svet daje priznanje vodstvu in vodilnim uslužbencem podjetja za uspešno opravljeno delo v zvezi s sklenitvijo pogodbe s firmo AFIS Pirmasens. — Soglasno je potrdil predlog sprememb in dopolnitev POD, ki so bile v javni razpravi od 15. 8. 1972, z veljavnostjo 1. 9. 1972. — Glede pripombe tov. Zaletel Antona na oceno delovnega mesta »preddelavec in urejevalec strojev v plastiki« v primerjavi z delovnim mestom »samostojni orodjar« naj odgovorna služba izdela primerjalno analizo ocene teh delovnih mest ter o tem poroča na prihodnjem zasedanju. — Soglasno je potrdil predlog odbora za zadeve združenega dela za spremembo 11. 12. in 13. člena oloka o višini povračil potnih in drugih stroškov, z veljavnostjo 1. 9. 1972. — Na predlog odbora za gospodarjenje je delavski svet potrdil prevzem pokroviteljstva prireditve »šuštarske nedelje« v Tržiču, kar velja do evt. preklica tudi za naslednja leta. — Za prireditev v letošnjem letu je odobril plačilo zneska V višini 25.000,00 din, poleg tega pa je za pomoč pri obnovitvi zbirke za razstavo zgodovine usnjarstva in čebelarstva v Tržiču odobril znesek v višini 9.600,00 din. — Na predlog odbora za zadeve združenega dela je delavski svet sklenil, da se prizadetemu prebivalstvu ob poplavah v Pomurju odobril finančno pomoč v višini 2 % mesečnih OD zaposlenih v tovarni in poslovalnicah SR Slovenije. Po enakem ključu se priznana finančna pomoč tudi za prizadeta območja v ostalih republikah (2 % od mesečnih OD zaposlenih v poslovalnicah posameznih republik). Sredstva se izplačujejo iz sklada skupne porabe. — Za gradnjo nove stavbe Ekonomske fakultete v Ljubljani je odobril prispevek v višini 50.000,00 din bruto iz sklada Skupne porabe. Najugodnejšo obliko načina izplačila naj zagotovi finančni seiktor. — Potrdil je podpis pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke, s katero prevzame podjetje riziko za poslovanje banke in pridobi pravico udeležbe na dobičku banke. Za podpisnika pogodbe je pooblastil glavnega direktorja tov. Jožeta Dolenca. — Soglasno in brez pripomb je sprejel poročilo o poslovanju podjetja TRIO Tržič v I. polletju 1972. — Zaradi prenehanja delovnega razmerja v našem podjetju je delavski svet razrešil članstva v delavskem svetu tovarišici: — Košir Ido iz oddelka 540 in — Bečan Marijo iz oddelka 511. V zvezi s tem je razpisal nadomestne volitve novih članov v DS v oddelkih 511 in 540. Imenoval je volilno komisijo: Predsednik: Hlebš Francka, korespondent; člani: Gregorc Ivan, mojster, Hladnik Marija, ref. za domačo prodajo, Hvalica Slavko, direktor spl. sektorja, Umek Vera, tajnik; in komisijo za sestavo volilnih imenikov: Predsednik: Horžen, ref. za delovna razmerja; člana: Zupan Jožica, referent personalne evidence, Praprotnik Marica, referent personalne evidence. — Na predlog odbora za gospodarjenje je zaradi prenehanja delovnega razmerja razrešil članstva v odboru za gospodarjenje tovarišico Bečan. Marijo iz odd. 511 in na predlog komisije za kadrovska in socialna vprašanja v prodajni mreži izvolil za novega člana odbora za gospodarjenje tov. Jagodič Egidijo — poslovodjo poslovalnice Ljubljana I. — V zvezi z ugotovitvijo še razpoložljivih sredstev za sta- novanjska posojila je na predlog komisije za kadrovska in socialna vprašanja tovarne po izrednem postopku odobril stanovanjsko posojilo naslednjim prosilcem: a) blokovna gradnja: Teran Anka za 2- sobno stanovanje 50 % Zupan Peter za 2-sobno stanovanje 50% Meglič Marija za 2-sobno stanovanje 85 % Sedej Viktor za 2-sobno stanovanje 50 % Rnaflič Milena za 3-sobno stanovanje 50 % Duh Štefan za 3-sobno stanovanje 85 % Podakar Slavka za 2-sobno stanovanje 50 % Eigner Marija za 2-sobno stanovanje 50% Pivk Andrej za 2-sobno stanovanje 50 % b) dodatne prošnje k odobrenemu kreditu v 'letu 1971 zaradi podražitve stanovanj za 11 %: Meglič Vinko, Novak Stanko, Horvat Boris, Stritih Metka, Pinoza Silva, Papov Janez. Odobren kredit v višini razlike od prihranka z namen- To je že trinajsti katalog, ki ga je izdala naša tovarna in v katerem prikazuje našo obutev. Katalog za sezono jesen — zima 72/73 je natisnila tiskarna Gorenjski tisk v Kranju v 10.000 izvodih. Od tega bodo 7.000 katalogov poslali po raznih naslovih po vsej Jugoslaviji, 2000 jih bodo razdelili po naših poslo- skim varčevanjem do vrednosti stanovanja: Švab Ana (upoik.), Hafner Ana. c) individualna gradnja: Kajžer Ana, Pretnar Mirko, Blažič Jožefa, Lausegar Milka, Knific Janez, Zajc Ana. d) .iz sredstev za strokovnjake: Korošec Jurij 20.000,00 din. Do prihodnjega zasedanja naj odgovorne službe pripravijo osnutek odloka o spremembi kriterijev za pridobitev pravice do stanovanjskih posojil, ki jih daje naše podjetje. — Sprejel je poročilo o pripravah na proslavo 70-tetnice obstoja odjatja. DS je potrdil predlog tehničnega sektorja, da se v letu 1973 določi kolektivno dopust kot sledi: a) 1 dan 30. 4. 1973 in 2 dni ob majskih praznikih 1973 b) 12 obratovalnih dni v juliju (14. do 31. 7. 1973) c) 1 dan 31. 12. 1973. valnicah, 1000 pa jih bo ostalo za potrebe tovarne same. Katalog je podoben lanskemu, prikazuje pa 83 modelov obutve za jesen in zimi 72/73. Posnetki za katalog so napravljeni v naravi, diapozitive pa bodo uporabljali tudi za barvne oglase v revijah. Po izjavah naših in drugih strokovnjakov, je katalog zelo uspel. Marija Merhar petdesetletnica Če človek že enkrat preživi pol stoletja, je to za vsakega brez dvoma pomemben jubilej. Tak jubilej je 7. septembra praznovala tovarišica Marija Merhar, zaposlena na delovnem mestu referent za nagrajevanje. Jubilantka je bila rojena v Tržiču, kot hčerka čevljarskega mojstra. Osnovno in meščansko šo. lo je obiskovala in tudi uspešno zaključila v svojem rojstnem kraju, nakar je zaključila še enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Svojo prvo zaposlitev je nastopila v letu 1940 pri tedanji tvrrdki »Kajetan Ahačič« v Tržiču. že v času NOB se je vključila v narodno osvobodilno gibanje, kot aktivna članica AFŽ in OF. Po osvoboditvi se je 1. 8. 1945 zaposlila v na- šem podjetju, kjer je neprekinjeno ostala do danes. Vse doslej je opravljala delo na različnih delovnih mestih, v glavnem vse v finančnem sektorju, na sedanjem delovnem mestu pa se nahaja od 12. 8. 1970 dalje. Iz teh nekaj, pa čeprav skopih besed, je razvidno, da tovarišici Mariji vse dosedanje življenje ni bilo postlano s cvetjem in da je morala preboleti prenekatere bridke trenutke kot žena in mati. Prepričan sem, da delim mnenje celotne delovne skupnosti, če ji ob njenem jubileju zaželimo še na mnoga leta srečnega življenja in osebnega zadovoljstva v njenem družinskem krogu kot tudi v okviru naše delovne skupnosti. Marjan Markič »čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Ahačič Niko, Eržen Mirjana, Godnov Vera, Ivnik Branko, Jerebič Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton. — Glavni in odgovorni urednik Niko Ahačič. — Naslov uredništva: Peko Tržič 64 290. Telefon 70 260, int. 208 — Tisk: ČP Gorenjski tisk Kranj v 2600 izvodih — Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Izšel je katalog Jesen-zima 72-73 Poslovalnica Ljubljana III. Letos preko 1 milijarde starih dinarjev prometa! V Ljubljani imamo kar 5 naših poslovalnic. Največja po prometu je Ljubljana III na Miklošičevi cesti. Ta je na tretjem mestu v naši trgovski mreži, takoj za Zagre- bom I in Beogradom II. Letošnji plan prodaje imajo za 9,00 milijonov dinarjev, lani pa so dosegli za 8,88 milijona dinarjev prometa. Posi vodja Janez Zaletel, je dejal, da bodo letos plan presegli za več kot en milijon dinarjev in bodo tako presegli milijardo starih dinarjev prometa. To naj bi se zgodilo nekje med 10. in 15. decent Izreden uspeh je poslovalnica dosegla letos junija, ko so prodali kar za 1,28 milijona dinarjev obutve, saj so Jani v tem mesecu prodali le za 0,63 milijona din. Za september, (kd je tudi zelo uspešen, pa pričakujejo za 1,05 milijona realizacije. V poslovalnici je 17 zaposlenih, od tega 12 redno, imajo pa še pet vajenk. Poslovodja je, kot sem že omenil, Janez Zaletel, njegova namestnica je Marija Solar; prodajajo pa: Alojzija Štepec, Martina Šinkovec. Stanka Čurin, Božidara Gorenc, Sonja Lajovic, Darinka Srečnik, Mari- JANEZ ZALETEL — poslovodja Največji problem pri nas je pomanjkanje prostora, tako prodajnega, kot skladiščnega. Ko sem prišel v to poslovalnico 1*. ta 1965, smo tisto leto prodali 40.000 parov, letos pa jih bomo prek 90.000, toda prostor je ravno tako ko velik kot je bil takrat. Sicer pa sem z delom zelo zadovoljen, saj se dobro razumemo, tako tu v poslovalnici, tako s tistimi v tovarni, s katerimi sodelujem. Tudi z osebnim dohodkom sem kar zadovoljen, čeprav imajo v konkurenčnih podjetjih mogo-:e kakšen dinar več pri ‘ebnih dohodkih. Toda zavedam se, da je potrebno misliti, tudi na jutri, saj mi ni vseeno, kakšno bo stanje v tovarni čez nekaj let. ca je v bližini), in se mimogrede oglasijo v poslovalnici. Seveda pa imajo tudi veliko stalnih kupcev. Poslovalnica je odprta neprekinjeno od 8.—12. ure. Zanimivo je to, da je to naša prva poslovalnica, ki je imela uvedeno nonstop poslovanje. Z reklamacijami nimajo težav, saj jih nimajo veliko, zlasti pa ni masovnih reklamacij. Prodajajo tudi precej gumijaste obutve, saj menijo, če bo kupec pri njih našel cenejšo obutev, bo tja prišel tudi takrat, ko bo kupoval dražjo. Edini- večji problem, s katera se srečujejo v poslovalnici Ljubljana III, je pomanjkanje prostora in to tako prodajnega, kot skladiščnega. Upajo, da bodo prihodnje leto poslovalnico delno adaptirali, talko da bodo prešli na prodajo v boksih. Tako bodo lahko za 50—60 % povečali zalogo v sami prodajalni, saj sedaj ne morejo imeti v prodajalni vseh modelov oziroma številk zaradi širokega asortimana oziroma zaradi premajhnega prostora. N. A. ^iiiiiimiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiij ( Dopisuj I I v svoje I I glasilo! ( "imiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiMH'iniMiiiimmi ADAPTIRANA POSLOVALNICA »PEKO« II NA REKI Slavnostni nagovor predsednika DS tov. Benedičiča je prisotnim oznanil, da je najdaljša adaptacija med našimi filialami navkljub vsemu končana. Trajala je namreč kar sedem mesecev. Dobili smo še en sodoben, odlično opremljen lokal, kateremu na Reki ni para: modro-bela kombinacija opreme, tlakov in svetil izžareva čistost oblik in barv ter harmonira z mehkimi loki belega istrskega kamna na fasadi. Reka sama pa je pridobila še eno trgovino v nizu majhnih trgovinic, ki so tako nujno potrebne vsakdanjemu življenju slikovitih primorskih mest. Letos gredo vsi modeli dobro v promet, je povedal tov. Zaletel, tako moški, kat ženski. Pravi, da je prišla kolekcija pravočasno na trg, se pravi, prej kat pri konkurenci. »Vedno smo bili prvi in upam, da bomo tudi vnaprej,« je deja-l tov. Zaletel. Pri ženskih čevljih je največje povpraševanje po modelih EMA, pri moških pa po NORMANU in ERIKU (poly-uretan podplat). Tov. Zaletel je dejal, da je zelo zadovoljen s kolekcijo Pomiad-poletje 73. Včasih so imeli veliko kupcev s podeželja, to je bilo takrat, ko je Peko izdeloval bolj standardno obutev. Sedaj že prevladujejo mestni kupci, več pa je med njimi mladine. Še vedno je veliko zunanjih kupcev, ki potujejo na železniško in na avtobusno postajo (naša poslovalni- ja Topolovšek, Marija Kropiv-šek in Nevenka Zupančič; blagajničarka pa je Otiliija Dolinšek. Večina personala, to je oikrog polovice, se je izučila v njihovi poslovalnici. Fiuk-tuacije ne poznajo. Trg v Ljubljani je z obutvijo precej zasičen (saj je samo naših poslovalnic kar 5). Lani je bila naša poslovalnica Ljubljana III po prometu na prvem mestu v Ljubljani, letos pa jih bo verjetno Borovo prehitel. Promet v tej naši poslovalnici je v zadnjih letih zelo hitro naraščal: 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1,52 milijona 2,24 milijona 2,90 milijona 3,21 milijona 4,79 milijona 5,60 milijona 6,58 milijona 8,88 milijona MARIJA SOLAR — namestnik poslovodje V tej poslovalnici sem že od leta 1948. Takrat je bilo veliko manj prometa kot ga je sedaj. Res, promet se je v zadnjem času veliko povečal. S kupci sem kar zadovoljna in z njimi ni težav. Res so tu pa tam kakšne izjeme, ki včasih zahtevajo kaj nemogočega, toda teh je malo. Zadnja leta delam največ v blagajni. Sicer pa se v naši poslovalnici res dobro razumemo in smo vsi zadovoljni, saj lahko vprašate tudi druge. Tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljna. Upam, da bom tudi pokojnino dočakala v tej poslovalnici. Razstava naše obutve V okviru letošnje 4. tradicionalne šuštarske nedelje, je bila v petek, 1. septembra, odprta razstava obutve naše tovarne v paviljonu NOB. Razstavo je odprl direktor prodajnega sektorja Janez Bedina, otvoritvi pa so prisostvovali poleg številnih občanov tudi vodilni delavci naše tovarne in predstavniki družbe-nopoldčnih organizacij v naši občini ter predsednik občinske skupščine tov. Marjan Bizjak. Letošnja razstava je bila odprta tri dni — od petka do nedelje — ljudi pa je bilo vse dni dovolj, ki so si z zanimanjem ogledovali naše najnovejše modele. Razstavo je pripravil naš propagandni oddelek pod vodstvom Saše Ahačiča in seveda ob pomoči servisnih služb. Razstavljenih je bilo 90 modelov za sezono jesen-zima 72/73 in 130 modelov pomlad-poletje 73. Zanimivost letošnje razstave je bil tudi poseben oddelek, kjer je bila prikazana čevljarska delavnica iz leta 1903, torej iz leta, ko je nastala naša tovarna (prihodnje leto praznujemo 70-letnico). Modna revija uspela V okviru razstave naše obutve v paviljonu NOB, je bila tudi modna revija. Trajala je vse tri dni, kar je bila odprta razstava in so jo skupno ponovili šestkrat. Obisk je bil zelo dober — nad pričakovanji. Pri modni reviji je sodelovalo podjetje Murka iz Lesc s svojimi manekeni — pet manekenk in maneken. Poleg tega je to podjetje prispevalo kompleten material potreben za revijo, pomagalo pa je tudi pri sami organizaciji. Modno revijo je spremljal ansambel Kivado z Jesenic, napovedovalec pa je bil Zanez Ziherl iz Škofje Loke. Na modni reviji so prikazali 40 modelov, delno iz kolekcije jesen-zima 72/73 in nekaj modelov kolekcije za naslednjo sezono. Ker je modna revija zelo uspela so se odločili, da jo bodo organizirali tudi ob drugih priložnostih in tudi v drugih krajih. Tudi letos »šuštarska nedelja« - uspešno ! Za organizacijo Šuštaršiče nedelje si je Turistično društvo kakor tudi mi, nabralo že nekaj izkušenj, zato nam je ta prireditev tudi letos dobro uspela. Ker oisem bil neutralen opazovalec, moja sodba mogoče ne bo najbolj objektivna, vendar po izjavah drug.h, s katerimi sem govoril na sam šuštarski praznik ali pa tudi kasneje, je bila letošnja prireditev do sedaj najbolje pripravljena. S tem pa ne žalim reči, da ni bilo napak in da naslednja ne more biti boljša. Prav zaradi tega bi želel opozoriti na nakaj bistvenih pripomb, katere bomo morali po mojem mišljenju drugo leto popraviti. Razstava naših izdelkov je bila letos lepo pripravljena in razširjena s prodajnimi serijami, ki so bile sprejete z velikim navdušenjem. Žal pa je bilo na reviji pripravljenih premalo sedežev in je tako večina gledalcv lahko gledala samo manekenke, ne pa tudi čevljev. Upam, da le-ti niso prišli gledat le manekenk, zato bomo morali prihodnje leto pripraviti več sedežev. šuštarski sejem je bil zelo obiskan in vrvež nepopisen, posebno še zato, ker je boroveljska godba, ki je sicer zelo dobro igrala, imela zelo veliko poslušalcev, Trg Svobode prepolovila. Prizadevanje organizatorja, da napolni ves trg s stojnicami je hvale vredno, saj je trg zato izgledal res sejemsko. Še lepše bi bilo, če na trgu ne bi bito toiiko stojnic s kičem, ki obiskovalce najbolj moti. Drugo leto bodo morale trg napolniti stojnice s čevlji, spominki in morda s tekstilom, ostalo pa hi po mojem mišljenju moralo najti drugo mesto. Promet, ki sa ga »Šuštarji« naredili na tem sejmu in gneča, ki je bila okrog vseh štantov, mora prisiliti naše prodajalce, da povečajo število stojnic. Sprevod starih Šuštarjev in narodnih noš se mi zdi preskromen, ker ga je težko organizirati v večjem obsegu, prav tako pa traja premalo časa. Zato bi bilo bolje, da bi morda pred novo pošto na višjem odru organizirali šu-š,tarsko delavnico, kjer bi ob primernem ozvočenju večkrat na dan prikazali delo v taki delavnici, povezano z vsemi šaljivimi pogovori in običaji, ki so biliv večjih delavnicah. Če bd bilo to časovno vskla-jeno z modnimi revijami, bi bilo zanimanje gotovo zelo veliko. Mislim, da delim mišljenje vseh Tržičanov, da to ni več praznik in prireditev samo čevljarjev in prizadevnih turističnih delavcev, temveč vsega Tržiča, zato nam ne more biti, vseeno kako bo prireditev drugo leto uspela in da moramo vsak nekaj prispevati k še večji popularnosti te prireditve, saj s tem koristimo nam vsem — Tržiču in okolici. Milan Jazbec Šuštarska nedelja V parku poleg paviljona NOB je bila v okviru šuštarske nedelje tudi kulturna prireditev, na kateri so nastopili tržiški instrumentalni in vokalni ansambli. Nastopila pa je tudi nekdanja Tržičanka, ki sedaj živi v Mariboru — Zofija Kolar s svojo pesmijo: šuštarska nedelja (Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le 4 kitice. Tržičanov tradicionalna želja, je šuštarska nedelja, katero vsako leto prirede, saj njih izdelki, po širnem svetu že slove. V starih časih tedanjih dni, ljudem kar na oko so čevlje zmerili. Samo pogledal je postavo in že uganil je številko pravo. Tako stari Šuštarji mere so jemali, večkrat zraven šale so zbijali, štiri dni v tednu garali so od jutra do noči, vsi drugi dnevi pa plavi so bili. V gostilnah so se družili in pristna vinca pili. Tudi onkraj meja vedo ljudje, da v tovarni Peko, najboljši čevlji se dobe. Zato Tržičani naj poskrbe, da šuštarsko nedeljo obdrže. ferniü IP m> «Ricadi 'V. «^rspiDÄ si^Äiriini ÌBljM OTÄGlX Cjr^Ä^EjlJ KRJ Jti UR JPPjn DEjLOPtfČ^ v ►irca jz PECE NIE ANA RAQ0UPER slep Človek NAlA ŽE-NA perje PRI REPI NIKO DOBRIN DEČEK IZ EV SERIJE iNPOTEPUH' 1. ČEVELJ .JESEN 72’ AVGUST ROZMAN VZEMANJE ODTEtpUlE NA1VEÒI SESALEC FRANC. PISATELJICA (FRANCOM) PISEC BAULI DELAVEC RAAK0RP OKSID 0DL1CNE ÄVIC. URE A T T A UBOŽICA ŽTEVN1K ZENSKI ČEVELJ IZ KATALOGA .JESEN 72" POLAGALEC TLAKA RUDOLF REJC NAJV.NORPIJ BOŽANSTVO PASTIR 0\|NOV Švedski NAMIZNO- TENIŠKI IGRALEC IME PEVKE HABERL 0RALU1K NAŠE QIAV, MESTO EDO DEL0REHZC LITIGO» i BARVAMI ATA (narečno' AMERIKO MOl IME «R.0RW-NliACIJAžA POMOi PO 2. VOUKI A LUKMAN ivaDKv OTO PESTNER STARO- RIMSKI PISEC 1 3 ŽUPNIJA MRAK, eemCuost WAK0DÜAH0 SUKN0 N E BAJESLOVNI LETALEC UUBLMN. ZVON ELA VOZELJ STOLETJE, VEK PEK NUD1Ć močnica, KI SEJE PRI MLINU BE5EPICA PRED masm PRIIMKI 16 MODELOV \l NOVELA KATALOGA 3ESEU72’ ttA? - PA3AUJE STARO- SLOVANSKI B0q S Tokrat smo prejeli v uredništvu 67 križank. Pri žrebanju je pomagala Alenka Änderte iz fanančnega sektorja. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrada 50 din Marjan Kogoj — Trg svobode 28 2. nagrada 30 din Darinka Žunič — Peko Gornja Radgona 3. nagrada 30 din Mira Tepina — telefonska centrala 4. nagrada 10 din Anton Podgoršek — tiskarna 5. nagrada 10 din Lojzka Bohinc — prodajni oddelek Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 20. 10. Prišli — odšli Namen in . . . VSTOPI DELAVCEV od 24. 8. do 27. 9. 1972 v sekalnico: Podrekar Majda, Zagoršeik Irena, Pemuš Irma, Gaberc Igor v izdelavo zg. delov 511: Pivk Ana v izdelavo zg. delov 512: Do berlet Ana v izdelavo zg. delov 515: Hočevar Frančiška, Brundič Majda, Medved Hedvika v lepljeno izdelavo II: Kramar Ferdinand v lepljeno izdelavo III: Škufca Marjeta, Jerala Mirko v plastiko: Subotič Mladen, Gliha Bojan, Kališnik Cveta-na, Štirn Sonja Markun Frančiška, Dolenc v gumamo: Kurdi j a Nikola, Zvonko, Pemuš Janez, Šlibar Marjan, Jančič Stanislava, Hrkalovič Djuro v polyuretan: Zupan Ana v usnjamo: Švab Pavla, Pe-treš Veselko v kartonažo: Mali Helena, Stullar Zdenka, Predovnik Olga v nabavni sektor: Slapar Vinko, Valjavec Ivan v transport: Plantan Marjan v tehnični sektor: Zech Marjeta v prodajni sektor: Šter Boris, Skalar Josip v mehanično delavnico: Koder Franc, Jenkode Matevž, Železnikar Bojan IZSTOPI DELAVCEV od 24. 8. do 27. 9. 1972 sporazumno prenehanje dela: Seifert Irena, Mlinar Bogomir, Godejša Branko, Husač Marija, Marin Marjan, Lazar Marjan samovoljna zapustitev dela: Meglič Stanislava, Meglič Jožef, Levačič Milka, Mlakar Nada upokojitev: Panjtar Ivana prenehanje dela za določen čas: Rozman Franc ZAHVALA Ob tragični izgubi naše drage mamice, žene, hčerke in sestre Anice Flor jančič se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje, upravi podjetje, sindikalni podrunžici ter oddelku 512 za poklojene vence ter denarno pomoč. Obenem pa se zahvaljujemo vsem, k; so jo spremili na njeni zadnji poti in za izrečene poslovilne besede. družine Florjančič Markovič in Slapar (Nadaljevanje s 7. strani) In kakšne vzroke je naved. lo 794 anketiranih, ki so dopust preživeli doma? — doma se najbolj odpoč. 132 — popravilo stanovanja 130 — delo na polju 35 — bolezen 68 — majhni otdoci 102 — doma se najm. potroši 184 — ostali vzroki 143 Od navedenih vzrokov so najbolj razumljivi in hkrati tudi ustrezajo namenu dopusta odgovori 132 anketiranih, ki so bili med kolektivnim dopustom doma zato, ker se tako najbolj odpočije. Ob 184 odgovorih »doma se na»j-manj potroši«, pa velja povedati, da je regres namenski in da je za uspešno delo na delovnem mestu in za do. bro počutje pomembno, da se vsaj enkrat letno dobro spočijemo in si naberemo novih moči. Na preživljanje dopusta vpliva več ali manj tudi last- ništvo zemlje. Tako je bilo od 236 anketiranih, ki so lastniki (oni ali njihovi družinski člani) zemlje na dopustu izven doma 35,6 % od 1435 anketiranih, ki niso lastniki zemlje pa 48,7% zaposelnih. In kaiko so se ankatiranci odločli glede enkratnega in deljenega dopusta? Za enkratno koričenje letnega dopusta se zavzema 880 zaposlenih, za deljeno pa manj, to je 814. Od tistih, ki so se odločili za deljen dopust, se jih največ zavzema za koriščenje drugega dela dopusta v jeseni — 312, za zimo — 249, za poletje 199, najmanj pa za pa-mlad — le 52. Omenim naj samo to, da so se za deljen kolektivni dopust zavzemali več samski in razvezani kot poročeni in vdoveli, več ženske kot moški in več mlajši kot starejši. Vse pa je nedvomno povezano z načinom preživljanja dopusta. Mari Frelih