A-'V S Popevčice milemu narodu. Anton Hribar Korinjski. H. zvezek. V Celji 1899. Tiskal Dragotin Hribar. 45221 Županova Minka. I. Doma. ©renja Kurje selo Voli si župana, Vrlega izbere, Janeza Purana. Novi srenji&i "$ce ~ Bistra s0 glavica; Pa je polfja cvenkov Tudi njih. mošnjica. Hiša je najlepša Njihova na vasi; Kdor le v selo pride, Pri njih se ogl&si, Ker Puranov oče Imajo gostilno, Vina na izbero In klobas obilno. Žganja vsake vrste, Iz lednice piva, Lepih svinjskih gnatij, Se pri njih dobiva. Lepo znade streči Hišna mati Spela, Skrbno gospodinji, Vedno je vesela. Tečna po domače Vsem jedila kuha, Iz domače moke Vsem napeče kruha. Krčma je že stara Janeza Purana, Pravijo možaki, In široko znana. In v nedeljo zjutraj, Ko župan gre k maši, Najbolj se postavi V srenji med boljaši. Mož vzrasti vznesene V črni jerhovini, V svetlih dolgih čevljih, Zgoraj v žametnini. Sč srebrno uro, S prstanom na roki, Zal, polikan, snažen, Kot bi šel k poroki. In pri njem na vozu Žena v sviinih krilih, V lepi beli peči, V likanih perilih. In čez ledje speta S6 srebrnim pasom ; Kar samo se smeje Speli s sladkim glasom. Ko zahrka Sirec In zdrčl na cesto, Kakor da bi ženin Peljal se z nevesto. Minka, dekle mlado, Hčerica domača, Brhka kot vreteno, Zala kot igrača, Pa doma opravlja, Ko gre k maši mati, Dosti ima posla, Da se mati vrati: r Zdaj pomiva mize, Zdaj ti stole briše, Snaži okna, duri; In je ni iz hiše. Dokler vsa ni snažna, Svetla, pometena: Snago Minka ljubi Bolj ko vsaka žena. Glej, kako poda se Zalemu dekletu, Ko zajutrek kuha Materi, očetu; In ko deva v skledo Zgance za družino, In ko jih poliva S cvrčo in slanino I Kurji roj prihaja Pa zobi si išče : Vrže jim ječmena In prosd perišče, Zraven pa veselo O mladenki peva, Da po vsem dvorišču Nežni glas odmeva. Tine, sin sosedov Krmi si govedo, In posluša pevko Mimico sosedo Kdo bi je ne slušal, Saj kot vila gorska Peva brhka Minka, In kot deva morska! Tinetu veselja Srce v prsih polje, Tudi on zažvižga In je dobre volje, Tudi Tine pesem Sladko zapopeva ; Kadar vse opravi, Vrača se iz hleva. II. Pri zajutreku. Voz zdrči pred hišo: «Oh, so že od maše I Jur izprezi konja, Daj mu dobre pašel» Brhko skoči z voza Hišna mati Spela, Pa pogleda v vežo, Kaj da Minka dela. Oče pa počasi Hlapcu konja vroča, Smodke kos poda mu, Mnogo mu naroča. In potem do veže Pride bolj počasi, Ter se že na pragu Prav mogočno glasi: «Minka! Je vse v redu? Ni nesreče bilo?* ««Oče ljubi, dobro Vse se je godilo. Zdaj pa le brž v hišo. Da zajutrek dadem; Kuhati, kaj, očka, Kaj ne, dobro znadem?>» «Pa so res narahlo Kakor cvetje v skledi. Minka, le brž k mizi Sem na stol se vsedi; Jej, potem pa hiti, K maši se napravi, Dolgo je trpela Maša prva davi. Bode se mudilo, Minka, le pohiti, Snažno se obleci, Lepo se nakiti!» Pa se Minka vsede, Malo, malo vživa, Kakor dela dekle, Ki je sramežljiva. Vstane, se prekriža, ,Z Bogom 1' oči reče, V sobico se stransko Preoblačit steče. V čisti vodi vrniva Si obraz rudeči, Poravna na glavi Laščke si ob preči. Vzame si iz skrinje Drago, svilno krilo, Po novejšem kroju To je oblačilo. Kadar se obleče, Pas čez pas si sklene, Robec bele svile Si na glavo dene. K steni k ogledalu Minka se pomakne: Lepa je; še prstan Brž na prst natakne. Knjižico še vzame, Ki jo je kupila, Ko je v zadnjem postu Sama v mestu bila. Se enkrat pogleda Malo se po krilih, Poravnž še gube V svrhnjih oblačilih. In potem po konci Vspnč, vzravna se v zraki, Steče ven iz hiše Z drobnimi koraki. Zdirja po stezici Po zelenem vrti; Oče pa in mati V veži sta odprti, Zreta za dekletom — Oče pa se. glžsi: »Minka je najlepša Dekle v naši vdsi. Brhka je kot srna, Kakor limbar zala: V srenji vsej zastonj bi Taka se iskala.? Mati pa ga kara Radi hčerke same: ciPazi, pazi, oče, Da se ne prevzame 1 Že tak6 mi zdi se, Da preveč se n6si, Kdor je mlad tako-le, Star še kruha pr6si. Ti ji vse dovoliš, Jo preveč neguješ; Oče, ti mi Minko Slabo odgojuješ. Čednosti ne bode, Ki dekleta diči, Le ponižni bodo Taki naj deklici!» » Oče se smehlja ji, Ko ga mati kara, Ker pač ve, da mati Hčer jednako mara. In zažvižga lahno Kakor on, ki misli; V hišo gre, in mati Po svinjino v svisli, Da jo v ričet dene Kuhat za kosilo, In da bi za goste Preskrbljeno bilo. Mati jed pristavi, V hišo se podviza, V hiši pa je v koti Javorjeva miza. Oče je pri mizi Naslonjen na vogli, Ženi došli pravi: »Spela, ko bi mogli — Ko bi mogli v mesto Minko našo dati, Da se bolj izuri: Kaj ti meniš, mati?» ««Kaj? od hiše z Minko? Saj doma nam rabi, In da v mestu pridno Delati pozabi ? To ni za. kmetico, Da se pogosp6di, Tam se mi popači; Hči pri dorni b6di I Za domačo rabo Kuhati že znade, Za jedi gosposke Nisem in navade. Kjer je kruh gosposki In gosposka juha, Tam je vsa gosp6da Bleda, strhla, suha. Jaz domače kuham, Pa smo vsi okrogli; Bi-li z ono hrano Taki biti mogli? Pa še stvar je druga: Hči bo v mestu sama, Kdo naj pazi nanjo In jo čuva nama? Za posestvo naše Ženska ni gosposka, Kakor za oranje Raca ne in goska.»» «Ti si vendar čudna! Malo bolj prevdari, Jaz sedaj županim, Ni ti to nič mari? Dan za dnem iz mesta Vidimo gospodo, Tej se mora streči, Sicer imam škodo. Ti se že potrudiš, Tudi jaz se žurim, Pa ne gre. Ne kaže, Kot da hčer izurim. Ako me gospoda Kličejo župana, Biti pač ne smeva, Kot neotesana. Dekle mora v mesto, Mora še ta teden ; Kdo bi to mi branil, To sem radoveden? Minki bode vedno Dobro, prav hodilo, Nam pa bo to dosti Gostov naklonilo. Čast bo to za hišo Čast bo za gostilno Če gospode vstavlja Se pri nas obilno. » «»Stori, kot ti drago, Saj ti gospodariš! Vendar včasi kako Preslab6 prevdariš. Jaz ne bom več rekla Bele ne, ne črne, Saj tako se zmiraj, Kot ti češ, obrne. Kregala se nisem, Kar sem že pri tebi Tudi zdaj bom tiho Mislila pri sebi. To pa smem ti reči: Meni ne ugaja, Da po mestu Minka Naša naj pohaja. Ko bi tri imela, Ne pa to jedinko, No, potem poslala Naj bi v mesto Minko.»» Solza dobri Špeli Iz očes priteče, In otrž jo z lica, Nič več mu ne reče. Urno se obrne, Odhiti iz hiše, Oče pa zamišljen Tje po mizi piše. Pratiko si vzame, Malo jo prebira, Spet iz rok jo dene, Misli in študira. Naposled pa vendar Trdno je dognano, Da prihodnji teden Mora hči v Ljubljano. III. Pri skednju. Pri skednju v sušilu Prti so viseli Celi dan na solncu, Na vrvici beli. Tine, sin sosedov Hodi se ozirat, Kdaj da Minka pride Prte te pobirat. In je zašlo solnce, Mrak že lega doli, Ave zvon zapoje, Tine tiho moli. Pa se zmoti, drugo Mu na um prihaja, Tine pa molitev Spet prične od kraja. A ne gre nocoj mu Angelsko češčenje, V glavi mu prečudno Vre nocoj vrvenje . . . Zdaj priteče Minka, Oj, kako živahno! Tine jo pokliče: «Minkal-> prav polahno. Deklica se stresne: «-«Tine, kaj me plašiš? Kaj se Ti ne smilim, Da tako me vstrašiš ?.»» Tine pa naslonjen K skednja stari steni Prav s tresočim glasom Minki to-le meni: »Minka, je resnica, Da češ jutri strani, In da češ ostati Dolgo tam v Ljubljani?« Ko bi bilo solnce Zdaj še na nebesih, Solze zrl bi Tine. V Minkinih očesih. Ko pobira prte Suhe raz vrvico, Pa veli mu: ««Tine, Vprašaš me resnico. Tine, moram iti, Pa se spomni name, Zate bom molila, Ti pa moli zamel»» «Minka, dolgočasno Tu po tebi bode; Oj kako na svetu Čudne so usode 1 Koliko prijetnih Uric sva imela, Ko sva ob nedeljah Lepe pesmi pela, Ti po vaši hiši, Jaz pa izpred hleva 1 Danes še v ušesih Tvoj mi glas odmeva. Minka nič ne h6di, Mar doma ostani, Saj ni nič prijetno, Lepo ne v Ljubljani 1 Tam bo domotožje, In se boš jokala, Kaj da nisi rajša Tu doma ostala ? Spridila se bodeš Doli pri meščanih, Bog zna, kaka pamet Vzraste ti v možganih. Nekaj še pri srcu, Minka draga, nosim, Ali smem izreči ? Dovoljenja prosim.> ««Tine, kar izreči !■»» Minka tiho pravi Obložena s prti Predenj se postavi. «Kaj čem ? saj si morda Sama že vganila. Ali se spominjaš, Kaj sva se menila, Ko sva šla od maše Enkrat v zadnjem posti Da še vaša hiša Z našo jedna bosti? Stara mati moja Davno to želijo, Minka, ali tvoja Kaj o tem velijo? Ti si dekle sama Sin jaz sam pri domi, Trdno sem že upal, Zdaj se mi pa dvomi. Oče tvoj je čuden, Kar je za župana; Zdaj po glavi vre le Mesto mu Ljubljana. Več ni tak, kot bil je, Oh, kako je škoda 1 Mar ni kmet mu, zdaj le Mar mu je gospoda. In sedaj še tebe, Minka bo popačil In namene moje Vse bo predrugačil. Minka, jaz te ljubim, Srečen bil bi s tabo, In pri meni tebi Ne bi bilo slabo. Minka, če greš v mesto, Bodeš se zgubila, Vem, da me ne bodeš Potlej več ljubila.» Čudno Minki zali To po glavi vreva, Čudno jo pri srci Govor ta pogreva. Saj ni pač lesena, Tineta poznade. Saj sta skupaj vedno Izza dobe mlade. Skupaj sta igrala, Tekala in rasla, V šolo skup hodila, Skupaj sivke pasla. V vsem življenju dvajset Dnij bi ne dobila, Da se nista zrla Ali govorila. Tine je mladenič Tudi brez napake, Srečna ona srenja, Ktera ima take. Srečna bode dekle, Istina gotova, Ki ga bo dobila, Žena bo njegova. Saj to vsi velijo, To dekleta znajo, Ž njim brez njega mnoge Snubstva že ravnajo. Pa ni Tine takšen, Kakor ponočnjaki, Kot proklinjevalci, Zganjarski bedaki. Tine zna, da bode Enkrat gospodaril, Torej rajši dela, Kot okrog bi šaril. K večjemu k županu Gre na četrtinko, Da jej ktero reče In, da vidi Minko. Pa takoj spet k domu Tine se požuri, In domu prihaja Zmiraj prav ob uri. Se županov oče, Skušen mož v modrosti, Tineta pohvali Radi te kreposti. Kadar ide v cerkev, Gre vselej z možaki, Ne kot rogovilež Kje v druhali kaki. V cerkvi ne ostaja Iz klopi domače, Kot zreš zunaj cerkve Druge postopače. Pa lepo je vzrastel, In rudeč, okrogel, V zdravju bi in moči Mnogega premogel. Čeden fant je Tine, Mislite karkoli, Malo je jednacih Do Ljubljane doli. Ravno se obraz mu S prvim mahom diči, Že pol leta tudi Brčice svedriči. Saj bi bil dragonec Tine prav gotovo, Pa je sam in ima Staro mater vdovo. Dobro mu zapoved Znana je četrta, Z materjo še nikdar Nista bila sprta. Kdo bi mogel torej Tinetu v zlo šteti, Ako zalo Minko V zakon če imeti, Ako mati sama Sinu prigovarja, Če ljubezen Tine Minki tu povdavja ? Saj še ptiček drobni, Ko se ženi, poje, Naj li Tine skriva Srčne želje svoje ? Moral s tem je v javnost, Mora je odkriti, Ako Minko zalo V zakon če dobiti . . . Zdaj zakliče mati, Minka «Z Bogom* reče, Tinetu da roko, In s perilom steče. IV. V Ljubljano. Majnik mesec vlada, Živa je narava, Bujno vstaja žito, Bujno rase trava. Po zelenih vrtih Pa cvetč cvetlice, V grmih in po ložah Žvrgolijo ptice. Solnce v zlatem jutri Na nebo prispeje, Milijone žarkov Dol na zemljo seje. Rosa izpuhteva, Jutro se je zgrelo, Vse hiti iz sela Na polje na delo. I župan na njivo Posle svoje spravlja, Minka pa od doma V mesto se poslavlja. Brhka hči je Minka, Rada se ne joče, Danes pa solzi se, V stranski sobi stoče. Ni še bilo dneva V Minkinem življenji, Da bi se topila V tolikem trpljenji. Rada ide v mesto Kuhat Minka mlada, Rada ide z doma In doma je rada. Težko je spomladi Z doma se ločiti, Težko ljubo mater, Oča zapustiti. Kdor se prvič loči Od domače koče, Temu se ne čudi, Če ihti in joče. Žalost čuti Minka In solzeč se joče, Iti pa le mora, To želijo oče. Pa še nekdo drugi V kuhinji se kiše In solze debele Skrivoma si briše: To so mati Spela, Radi hčer imajo, Oh kako jo s težkim Srcem z doma dajo! Pa kaj vse pomaga Zdihi in solzice! Oče to veleva, Mora do resnice. Pa zakliče oče, Ko se konj napaja: «Urno, urno, Minka 1 Nama čas prihaja.* Pride hčerka Minka S culico iz hiše, Z lic rudečih s6lze Z robcem belim briše. Nekaj še v zavitku Prinesč ji mati, Izroče ji v roke, Roko hte ji dati. Pa vlijd se solze Iz očij obema, In od nju nobena Več besede nema. Pomiri se mati, Jok nič ne pomaga, In veh' bridkostno: «Idi, hčerka draga! Na Boga ne zabi, Vedno rada moli, V cerkev le smeš iti, Ne drugam okoli! Si-li vzela molek? Rada mi ga rabi, I doma mi mašne Knjižice ne zabi! Rada slušaj vedno In se pridno uči, S praznim opravilom Nikdar se ne muči! Moških se ogibaj, Družba ta ni z&te, Bog in angelj božji Pazita naj ndte! Zdaj pa srečno, z Bogom 1 Pridem k tebi kmali, Kadar nujno bomo Delo dokončali. Zdaj le teci, Sirca Oče je zapregel, Da si tam, še predno Bo po bič posegel.» Brzo seže Minka Materi še v roko, Milo jo pogleda, Zdihne prav globoko. Gre, je že pri vozu, Voz zdrči z dvorišča, Mati se umakne, Ide do ognjišča. Pa ne more stati, Stopi ven pred vrata In po cesti gleda, Koder se peljata, Se pozdravlja hčerko Mati, mater Minka, Dokler voz ne steče Onostran ovinka. Se stoji županja, Gleda še po cesti; Pa ni duha, sluha Več o Minki zvesti. Daleč tam od sela Voz drdra čez polje, Kjer poj6 plevice, Zlate, dobre volje. Vstajajo iz žita Minko pozdravljaje, I one, kot plele Sle bi v mesto raje. Minka miga z roko, Deklicam odzdravlja, In se tužnim srcem Od plevic poslavlja. In počasi v žito Slednja spet se sklanja Z željo: «0h kaj nisem Tudi jaz županja!® V. V mestu. Oh, Ljubljana bela — Ta je pa velika! Gosta je, da hiša Hiše se dotika. Pa kako so lepe Hiše razne boje, In visoke tudi Kakor v šumi hoje: Lepe bele ceste V beli so Ljubljani In iz kamenitih Ploščic so ob strani. In po belih cestah Vozi se gospoda, Tam, kjer prah nastane, Pobrizglja se voda. In kaj tu je ljudstva, Vedno polna cesta! Jedni spejo v mesto, Drugi pa iz mesta. Tej gospodi mestni Kaka je obleka, Da v gub&h in zanikah Komaj vzreš človeka 1 In ta govor, nemško Se otroci znajo, Kakor žabe v mlaki Urno ti regljajo. Minki pa se zdijo Čudni ti prizori, In tako si misli: «Ti ljudje so nori.» Minki se dozdeva Mestno prizorišče Kot ob solčnem dnevu Veliko mravljišče. Ko iz ulic oče V ulice jo vodi, Znamenite stavbe Jej kažoč povsodi, Pa ne more Minka, Vsega se nazreti, Časa pač bi dosti Morala imeti. Kaj je prodajalnic Raznih po vsem mesti, V levo so in desno Prav ob vsaki cesti: Tu so zlate ure, Prstani so zlati; Da, v Ljubljani beli Tu so res bogati. Kaj je tu obleke, Lepe, narejene Prav za malo deco, Za može in žene. Sukno, platno belo, Pisane odeje, Lepi svilni robci: Minki se kar smeje. Koliko rečij še Drugih ji dopade! Se imenovati Minka jih ne znade. Pridejo vojaki Gor po sredi mesta; Lepih zalih fantov Polna vsa je cesta. «Oče, oče, glejte Tukaj so vojaki! O, kako so zali, Vsi, vsi so jednaki.» In pred njimi godba — Oh, kako jo kroži! Minki se po domu Skoraj več ne toži. Pa jej reče oče: «»Moram te oddati, Ker doma me čaka, Vem, skrbeča mati.»» Oče Minki pravi In jo včde k Jeri, Ki branjari v mestu Se po stari veri: ««Tu boš stanovala, Nemško se učila, Kuhat boš pa k ,Slonu' Slednji dan hodila. Če zgodi posebnost Kaka se pri domu, Sporočim ti v pismu, Al po drugem komu. Tudi sam bom prišel, Mati tudi pride Vem, da bo vesela, Če se s tabo snide. Ti pa pridna bodi, Na nauke pazi In po mestu zunaj Nič mi kaj ne lazi, Minka, bodi pridna, Na Boga ne zabi. Tu n&, nekaj cvenkov, Kar ti ravno rabi.»» Poslovi od nje se, Roko da ji oče. Minka se obrne, V sobo gre in joče. VI. V kuhinji. Kuhinje v Ljubljani, Menite, so take, Kakoršne na kmetih ? — Polno v njih je vlake. In posodje kako! Kot iz brona zvonci Novi, po policah Svetijo se lonci. Kake pa so žlice, Krožniki in sklede, Se ko jih na svatbah Skup znesč sosede, Vse, kar se najlepših V selu vsem premore, Proti tem so šara Stara in ubore. Svetlo je i drugo Kuhinjsko posodje, Novo vse in svetlo Drugo je orodje. Minki vre po glavi, Vse ji gre okoli, Kadar pri ognjišči V kuhinjski je šoli. Oj, kedo zapamtil Razne bi si juhe, Kdo imenovati Vse bi znal prikuhe, In pečenke razne, In jedi iz moke, In slaščice čudne, In različne cmoke? Na minute znati Mora se, kdaj juha Ta se ali ona Jed okusno skuha. Vse se mora znati, Ktera jed sladi se, Kdaj se rabi česen, Kdaj dišave, kise. V kuhinji ljubljanski Vse drugač se dela, Za jedi se rabi Se drugač zabela. Minki gre po glavi, Kdaj se bo zučila: Prvi dan, seve, je Le krompir lupila. Vmazano posodje S peskom omivala, V treh je, štirih vodah Je izplakovala. Kar se vse je Minki Prenatančno zdelo, Nikdar ni doma se Takšno jej velelo. Kuharica stara Pa je čudna, čudna, In tako z dekletom Malo, malo vljudna. Vendar Minka pridno Vse si zapisuje, Kar li sama skuša, Vidi ali čuje. Slednji dan je bolje, Minka se privaja, In od dne do dneva Spretnejša postaja. Kretati se tudi Že gosposki znade, I ume še druge Vljudnostne navade. Minka tudi ima Tovaršic že dosti, Da se kratkočasi Ž njimi v dobi prosti. Vsa drugačna Minka V mestu je postala, Več ni kmečka torklja, Gčspica je zala. Slamnik nosi Minka Lep, rumen v Ljubljani, Pisan, ličen solnčnik Jo vročine brani. VII. K maši. Zopet je nedelja V lepem Kurjem selu, Da se ljud počije Po šestdnevnem delu. Spet župan in žena Peljeta se k maši, Kakor po navadi Selški bogataši. Pa ni taka danes Vrla mati Spela, Kakor prej je bila Živa in vesela. Hčerko Minko v mesto, Morala je dati, In po njej zdihuje In žaluje mati. Skrbna, dobra mati, Ki otroke ljubi, Saj ti vsaka tarna Ob otročji zgubi. Matere nektere Take so ljubavi: Da doma otroci Najbolj zmir so zdravi. Vendar srce tako Včasih preljubeče Pot zapre otrokom Do olike, sreče. V tej ljubezni slepi Matere grešijo, Da neuko deco Bedasto pustijo. Ne, kar daš jim v srebru, To ni njih lastnina ; Um jim izobrazi, To je imovina. Cvenk vzemč tatovi, Polje toča zbija, Vednosti pa v glavi Ne razjeda rija. Tudi se otroci Radi polenijo, Stariši če dosti Cvenka jim pustijo. Mati pa Puranka De kot marsikteri, Da le zna kot mati Prav dovolj je hčeri. Pa se dobri Speli Res po hčeri toži, In o njej pogovor Prva ona sproži, In veli, ko brzo Voz drdra po cesti: «Bog zna, kaj zdaj dela Naša Minka v mesti? Oče, kaj si storil? Vedno mi je huje: Oh, kako po nama Deklica zdihuje 1 Minka je boječa, Sramežljiva, plaha, Saj bo še zbolela Od gladu in straha. Glej, kako pri domi Hčerko jaz pogrešam 1 Žalosti in dela, Zdi se mi, kar pešam. Tujec danes v hiši Varih mora biti. Kar domu — kar mora Minka naša priti!» In očetu tudi Toži se po hčeri; Kar molče po Sircu Gleda in ga meri; Vajeti nategne Sirec brzo steče, Mirno in resnobno Oče ženi reče: ««Le potrpi, Spela, Saj ti ne uide; Nekaj še je tednov In domu ti pride. In potem boš znala, Da jaz prav počenjam ; To pa bom dovršil, Prav nič ne odjenjam. Pa premisli tudi, Minka bo učena, In bo enkrat vrla Ter razumna žena. In bo imenitna In sloveča sama, Čast na stara leta Delala bo nama. Moramo jej tudi, Znaš, dobiti zeta; Dober zet pa neče Topega dekleta. Minka naša bode, Če se bo zučila, Kakoršnega zeta Htela bo, dobila. Čast pa mora biti In ostati v hiši, To si zastran Minke Dobro v um zapiši! v Spela ga pogleda, Malkeno prikima, Kakor on navadno Ki pomislek ima: «Vse je res, kar rečeš Pa je druga tudi: Celo Kurje selo Smeje se in čudi. Zvedave babure Brusijo jezike, To pač veš, da v selu Imajo velike. In čenčati čujem V selu vsakojako, Da je dekle z doma Moralo kot tako -- I seveda, marnje Take ne verujem A boli me vendar, Ko jo vedno čujem. Bodi to med nama, Se povem ti h krati, Radi Minke naše Nič ne morem spati. Saj poznaš meščane, Da so malo prida, In da na poštenje Njih zastonj se zida. Minka pa je mlada In je tudi zala, Kaj, ko bi se komu Zapeljati dala?» Pa ji pravi oče: «Res je nekaj, mati, A pri naši Minki Tega ni se bati. Veselic ne mara In ne za igrače, Greha pa boji se Kot strupene kače. Vrhu tega tudi Teta nanjo pazi, Tudi sem ji rekel Naj okrog ne lazi. Kjer imajo cerkev Patri frančiškani, Rekel sem, naj k maši Gre ob uri rani. Naj potem se uri In uči in moli, Da bo preje možno Iti po njo doli.»» *Bog naj nam jo čuva», Pravi tožna mati, «Da se zopet srečna, Zdrava nam po vrati.» K cerkvi so dospeli, Oče Sirca vstavi, In odda ga hlapcu V cerkev se odpravi. Mati poravna si Posedeno krilo In potem za možem Steče brhko, čilo. VIII. Na obisk. Če je vreme lepo, Dela zmir je dosti, Zdaj doma z živaljo, Zdaj v prirodi prosti. V travnikih, na polji: Treba je orati, Vlačiti, kopati, Sadeže sejati. Pride okopava, Pride žitna pletev, Kmalu tu je košnja In za košnjo žetev. Koliko je truda, Koliko je vlake, Predno kmet napolni Skednje in senjake! In tako na kmetih Vedna je vrstitev, Delo daje delo Brž je tu mlatitev. Bore gospodarji, Gospodinje bore, Se dovolj naspati Nikdo se ne more. Treba je, da vležeš, Zadnji se k počitku, Zjutraj pa, da vstaneš Prvi spet k buditku. Ker današnje čase So brezvestni posli Le če jih priganjaš Gredo ti kot osli. Kdor se pa ne meni In jih ne priganja Dan za dnem pri delu Leno se naslanja. Tega pa ne more Spela pretrpeti, Pravi čas storjeno Hoče vse imeti. In tako ga nima Prostega poldneva, Da bi Minko v mesto Sla pogledat reva. Torej si izbere Prosti čas nedelje, Da pogledat k hčerki V mesto se popelje. Tudi z Minko v praznik Ložje se občuje, Ker i Minka v mestu Praznike praznuje. Pa dospejo mati V mesto k Minki hčeri, Najdejo jo v mali Sobici pri Jeri: « Dober dan, dekleta, Ali sta pri deli?* ««Mati, vendar enkrat V mesto ste dospeli. Je-li vse pri starem, So-li oče zdravi, So-li posli niarni Se-li vse opravi? Je posebnost kaka, So-li dekle zveste, In kako je v hlevu, Mati, kaj poveste ?»» «Vse po starem ide, Dela zmir je dosti, Nikdar ni počitka, Nikdar nismo prosti. In skrbi pri domi Vedno je čez glavo, Pa vse zabim rada, Ko te vidim zdravo. Kaj pa je z učenjem, In kaj pravi kuha ? Menim, da se mučiš, Hči, močn6 si suha. Tu sem ti prinesla Z dčma tri klobase, Da se Minka naša Vsaj sedaj napase.» »Dekle, vboga glava, Da vse to ohrani, Meni bi popreje Zmedli se možgani. Vendar mislim, Minka, Da ne boš rabila, Kar si se v Ljubljani Kuhe naučila.» «*Tega nočem reči, Vse je še mogoče, Bog zna, kaj še z mano Božja volja hoče. > » »Minka, kaj pa nemško, Ali dobro znadeš, Da lahko gospodi Že odgovor dadeš?» ««Tudi znam za silo Pa bom še dobila, Saj doma naprej se Lahko bom učila. In čez nekaj tednov, Menim, bom gotova, In domu se vrnem, Mati, kakor nova. To me bode v selu Mati, vse zijalo, Saj me skoraj ljudstvo Več ne bo poznalo.»» »Minka, res povem ti, Da doma te rabim, Ker pa dobro delaš, Trude vse pozabim. Predno pa se k domu Vrneš, bom kupila, Kar si boš izbrala, Tri najlepša krila. Pazi vendar, Minka, Da se ne prevzameš, In po mestu slabih Šeg nič ne posnameš 1 Zdaj me spremi malo, Že domu mudi se, Ker domu čem priti, Predno mi zmrači se. Lahko mi katero Se poveš po poti, Če te to v učenju Tvojem nič ne moti?» IX. Pismo. Ko so mali šmaren V cerkvi oznanili, Pri županu pismo Belo so dobili. Pismo iz Ljubljane Minka je pisala, Menda, da je svoje Uke dokončala. List od prve maše Je prinesel oče, Komaj, komaj čaka, Kaj da Minka hoče. Pa ne znd sam dobro Pisanega brati, Torej Spelo kliče, Ko je razpečati. Pride dobra mati, Usta si obriše In roke ob zastor: i Morda Minka piše?« ««Mislim; kdo bi neki Pisal iz Ljubljane, Saj vrste ti biti Morajo že znane.» » Pa natakne Spela Na oči očala, Da bi lože drobno Pisemce prebrala: t tO da, je že naša, To-le nama piše»»: ,Dragi oče, mati! Kar sem šla od hiše, Mesecev bo skoraj Celih pet minilo; Čas sicer je kratek, Pa je dolgo bilo. Zdaj mi gre že dobro Kuha in šivanje, In za vsako silo Tudi nemško znanje. Zdrava sem pa tudi, Bogu bodi hvala, Zdaj bi pa domu se Rada odpeljala. Pridita no pč-me, Oče moj in mama, Da domu peljala Se ne bodem sama. Pa denarja nekaj S sabo prinesita, Bomo kupovali; Torej ne zabita 1 Ker pri naši hiši Zdaj bo vse drugače, Kuhala jaz, mati, Bom od vas inače, Da se bom skazala, Kaj sem se zučila, V svrho to pa mnogo Boni rečij rabila : Krožnikov in skledic, Loncev in posodja Raznega in mnogo Drugega orodja. Res ste za učenje Moje dosti dali, Pa za to ne boste Nikdar se kesali. Nič se ne .jezita, Očka, mamca blaga, Učenost nikoli, Nikdar ni predraga. K sklepu prošnjo svojo Se enkr&t ponavljani In oba čez hribe Prav lep6 pozdravljam. Verno sluša oče, Ko se pismo čita, Ko pa zbere mati, Malo pomolčita. Pa pristavi oče: ««Kaj ne, kako pismo Tacega še v hiši Naši brali nismo. Kot bi pisal doktor, Vse lep6 se zlaga, Spela, zdaj pač vidiš, Kaj pouk pomaga. Ni mi žal za solde, Za skrbi, težave, Da je le postala Minka bistre glave. To sem htel ji dati, Lahko bo živela, Ako me še dalje Slušati bo htela.» Dasi se je preje Mati ustavljala, Da bi se v Ljubljano Minka, hči, poslala, Vendar sodi danes Vse drugač o stvari: Morda res prav dela • V tej zadevi stari. Vendar nič ne reče, Govor brž prekrene, Vprašajoč očeta Roke križem dene: ««No, kedaj pa misliš P6-njo zdaj oditi? V praznik dekle mora Že pri domu biti.»» «No, kedaj pa grem naj?» Oče modro vpraša, «Res se stvar predolgo Naj mi ne odlaša. Toda dekle piše, Da če tebe tudi; To bo malo težka, Ker sta dve zamudi. Pa naj bo, kar hoče, Jutri greva rano, Da potem pustiti Prej bo moč Ljubljano. > Zmiraj, kakor pravi Mož, pri tem ostane: Jutri pride Minka Zopet iz Ljubljane. X. Zopet doma. Kaj vedč, ki zmiraj So doma zaprti, Ki še bili niso, Kot v domačem vrti, V zelniku domačem, V cerkvi in pa v šoli, In čez meje svoje Srenje še nikoli? Kdor ni bil v Ljubljani, V Trstu, Reki, Beči, Kaj če ta o lepih Belih mestih reči ? Kdor ni videl drugih Kot doma gospode, Kdor ni videl morja, Rek in večje vode, Kot domači potok, Kdor ni šel po sveti, Ta ne more dosti, Ali nič umeti. Kdor ni videl jader, Silnih parobrodov, Cest železnih, videl Tujih ni narodov, Kdor samo je jedel Iz domače sklede, Kake so človeka Tacega pač vede ? Bilo je pred Šmarnom Tisti dan že v mraki, Ko so_ si po selu Pravili seljaki, Da je hči župana, Minka spet dospela, Vsa v gosposkih krilih, Da gospa je cela. Kaj pač narod preje Kje na noge spravi, Kakor radovednost: Kruljavi, brljavi, Vse hiti k županu, Da bi Minko zrlo, Ker je govorica, Da je dekle vrlo. Najbolj pak babure, Kot na grozdje ose, Vse lete k županu Gologlave, bose; Popuste večerjo, Kuho, pomivanje In hite k županu Na izpraševanje. Brž je polna hiša, In vprašanj ni konca, In od vsake sklede, Krožnika in lonca Mora zala Minka Ženstvu govoriti, Vsaka se posodja Mora dotakniti. Ko na mizo stavi Kuhalnice, rene, Razložiti mora Vseh reči pomene. Ko so se nazrle Ličnega posodja, In pomen začule Vsega so orodja, Zdaj pa družba zbrana Minko opazuje, Druga jo za drugo Razno povprašuje : Oh, kako si bela, Oh, kako si zala, Minka, ti si v mestu Kar gospa postala. Oh, pa tvoje krilo? Koliko je robčkov! V zastorju še tacih Nismo zrle zobčkov. Pa kako si nežna In umite kože, Lica ti cvetejo, Kakor vrtne rože. Jemnas, roke tvoje Bele so kot vosek, Zobčki kakor repa, Ta gosposki nosek ! In kak'o postale 50 oči ti vedre, In lasje v Ljubljani, Sli so ti kar v svedre. Oh, pa prstan imaš, 51 ga-li kupila? Morda ti ga teta, Minka, je darila? Res, vsa, vsa drugačna, Krasno znaš hoditi, Minka, kaj, v Ljubljani Mora lepo biti? Minka, pač od kraja Se ti je tožilo, Ko od doma znancev Nič ni s tabo bilo? In gospe ljubljanske Ali so prijazne? Zrla kdaj si škofa In gospode razne? Ti si najbolj srečna, Minka, v našem seli, .Gospodična' bodo Vsi ti zdaj veleli. In tako tišče vse vanjo, Zvedave babure, Minka jim do pozne Odgovarja ure. Bolj, kot sluša v cerkvi Božja se beseda, Vse jo verno sluša, Vse jo zvesto gleda. Se po nemško Minka Kako vmes postavi, Oj, tedaj začudi Vse se jej in pravi: ,0h to ima glavo, Oh, kako učena! Taka ni med nami In ne bo nobena.' In sosedov Tine Gre na četrtinko, Ua bi pri županu Zopet videl Minko. Saj imel je vedno Le pri Minki misli, Ker med vsemi v seli On jo ima v čisli. Mešati ni dobro Se med same ženske Ker jezike včasih Imajo strupenske. Vendar stopi v hišo, Vina si pokliče, Minko občuduje, Druge zre dekliče. In ko jo pozdravi, Malo mu odkima; Tine si pač misli: Zdaj-le časa nima. Sitnice nocoj so Te jo dolgolase Kar v zakup si vzele, Pridobile zase. Vendar mu srce se Malo je podprlo, Da mu le oko je Zopet Minko zrlo. Pije, plača, vstane, Lahko noč jim vošči. Ženske pa sede še, Kot na hrastu hrošči. Vso noč bi sedele, In bi ne dremale, In do zore bele Minko bi zijale. Pa župan jim oče Modre de besede: Treba bode k maši Jutri, ne, sosede? Mi smo danes trudni, Ve ste pa spočite, Torej nam počitka Malo privoščite! Pa še jutri kako, Za danes nehajmo ! Lahko noč, dekleta! Spat si pomagajmo!« XI. Šmarni dan. To vsi dobro znamo, Da si srenja vsaka Voli za župana Prvega možaka, Da domače ljudstvo Prav uči in v6di, In sprtije srenjske Zmeraj modro sodi. Saj cesarska sama To veli postava, Da se za župana Voli bistra glava. Če županu v glavi Slabi so možgani, Občino in sebe Lahko zažupani. Če prevrača kozle, Bedaste počenja, Sam na boben pride In v nesrečo srenja. Vsakemu županu Težko je stališče, Zmerja ga glavarstvo, Ljudstvo in sodišče. Treba, da župan bil Vsak bi v črni šoli, Ako naleteti Neče je nikoli. Pa i ti veljaki Niso brez bojazni, Ker so za župane Tudi ostre kazni. Pa za to nekteri Prav nič se ne meni, Da ga le nazivljaš S častnimi imeni. Vendar pa pri časti Vsej tej so županje Dostikrat le robi, Hlapci in tlačanje. A Puran drugače O županstvu meni: Čast z oblastjo svojo Prav visoko ceni. Prvo leto dobro No, še vbira strune, Videlo se bode, Ko bo dal račune. In takrat se sodbi Tej bo še dodalo Vse, kako županstvo Se mu je skazalo ; Ker tako je vstvarjen Janez naš Puranov, Če mu kdo de oče In gospod županov, Če se mu odkrije, Kaj časti mu skaže, T