messEnGER« glrsilo sioveocev v pustrrliji
Registered by Australian Post. Publication No. VAW 1215' CATEGORY A
SEPTEMBER 1989
LETNIK XXXVI ŠTEVILKA 8
S. D. M. bo praznovalo 35. obletnico
obstoja 11-12 nov. 1989
OČETOVSKI DAN V ELTHAMU
"OČE LETA 1989" - Anton Krnel se je pokazal najboljši pri najboljši pri izdelavi rezancev
pismenega potrdila. Sodelovali so še: Franc Arnuš, Franc Plut, Ljubo Pirnat, Werner Remšnik, Janez Dolenc in Ivo Leber. Celoten program je zelo uspešno napovedovala in povezovala ga. Helena Leber.
Da ne spregledam odlično pripravljene večeije, katero so pohvalili hvaležni očetje in možje. Zahvala za to gre gospem Mileni Brgoč, Angeli Ferfolja, Mary Prosenak, in Dragici Gomizely, kot mladini ki je priskočila na pomoč pri čiščenju in pospravljanju. Bil je zelo zabaven popoldan!
Anica Markič
35 LET SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
Pred vrati je visoki jubilej Slovenskega Društva Melbourne, ki ga bomo slovesno slavili 11. in 12. novembra t.l. Na sporedu bo veliko zanimivosti, atrakcij in nadvse pester kulturni program, zato vas že sedaj vabimo, da nas posebno tisti week-end obiščete, da skupno preživimo nekaj lepih trenutkov, ko bomo obujali spomine celih 35 let. Upam, da nam boste priskočili na pomoč tudi z delom.
36. REDNA LETNA SKUPŠČINA
Ta se je vršila v nedeljo 27. avgusta, ker prvotno sklicana, 6. avgusta, ni bila sklepščna zaradi premalega odziva članov; manjkalo je le nekaj oseb. Morda igra tukaj veliko vlogo zimska doba, a upamo, da se v bodoče lahko sestanemo v jedilnici, v katero smo pred kratkim napeljali centralno ogrevanje, da nas v zimskih mesecih ne bo več zeblo.
Svoja poročila so podale vse sekcije kluba o dogodkih zadnjih 11 mesecev. Nekatere zabave in pikniki so skozi leto bili bolj slabo obiskani, kar povzroča veliko vprašanje: ali se splača prirejati številne zabave - piknike ali ne? Zanimivo je to, da se zadnje čase udeležuje naših zabav in drugih prireditev več nečlanov, kot članov.
Preko leta smo poskušali oddati kuhinjo, še vedno strmimo na tem, saj je želja upravnega odbora, kot vseh članov, da nas razbremeni napornega dežurstva. Upamo, da se bo v kratkem prijavila primerna oseba, katera naj be nas rešila te nadlege. Med letom nas je obiskal iz Argentine operni pevec slovenskega rodu
Juan Vasle, kateri je imel svoj koncert tudi pri Slovenskem Društvu Melbourne, pred nedavnim pa seveda nadvse uspešno gostovanje Vinka Šimek in skupine Magnet. Včlanili so se trije novi člani: Zvone in Iva Štopar, Edi in Mirka Kodila, ter Milan Prosenik.
Čeprav velikokrat razočarani zaradi slabe podpore članstva, smo v zadnjem letu vstrajali in vodili naprej, dokaj uspešno. Da smo včasih tudi kaj zagrešili je res, trudili smo se in delali po naših zmožnostih v kolikor nam je dopuščal čas, saj smo vsi zelo obremenjeni tudi na naših domovih, kot v službah.
Prišlo je do volitev novega upravnega odbora za leto 1989-1990. Po krajšem spogledovanju in z nekoliko bolj zadržanim navdušenjem je to nalogo sprejelo 14 novo izvoljenih odbornikov. Skupno z vašo pomočjo in sodelovanjem, dragi člani SDM, bomo nadaljevali to, kar smo si zamislili leta nazaj, ko smo gradili ta naš prekrasen center. Upravni odbor sestavljajo: Karl Beve Blagajnik, Milena Brgoč, John Hartman drugi podpredsednik, Franc Jelovčan, Sandra Krnel tajnica,
Jana Lavrič, Anica Markič predsednica, Stan Penca prvi podpredsednik, Stanko Prosenak, Frank Prosenik, Jože Štolfa, Tone Tomšič, Jože Urbančič in Edi Zorzut. Delo, katero nas čaka ni lahko, potrudili se bomo, da to nalogo in zaupanje izvršimo čim bolj uspešno, to pa seveda ni odvisno le od upravnega odbora, temveč prav tako od vas člani SDM.
Na skupščini je bil sprejet predlog, da
se lahko včlanijo vaši polnoletni otroci, oproščeni 200 dol. pristopnine, plačajo samo 55 dol. redne letne članarine. Za prijavnico se oglasite v pisarni.
Iz upravnega odbora je izstopil dolgoletni odbornik, tajnik in predsednik, gospod Peter Mandelj. Gospod Mandelj ima za seboj veliko zaslug, vedno je bil zelo zaveden sodelavec in mu je slovenska beseda zelo pri srcu, to je gospod Mandelj dokazal, ko je lani prevzel zelo zahtevno nalogo, da obdržimo naše glasilo Vestnik pri življenju. Iskrena hvala za ves vaš trud, požrtvovalnost in vodstvo. Kot predsedniku Sveta Slovenskih Organizacij Viktorije pa želimo veliko uspeha pri nadaljnem delu.
Hvala tudi Kevinu Hervatin in Cyrilu Campelj ml. za delo, katero sta opravljala skozi leto kot blagajnika, ravno tako tudi pomočnici Heleni Trinnick.
V nedeljo popoldne, 3. septembra, smo se zbrali v precej lepem številu, da skupno proslavimo, kot ena velika družina Dan Očetov. Prav je, da izkažemo svojo hvaležnost tudi našim očetom in možičkom, jim izrečemo priznanja za ves trud in skrb, katerega vsa leta tako nesebično darujejo. Za ves vaš trud, skrb in delo katerega darujete našem skupnemu razvedrilnemu centru v Elthamu in po drugih centrih, prisrčna hvala.
Na sporedu smo imeli pevski zbor Slovenskega Društva Melbourne, kateri nam je zapel nekaj pesmi, sledila je deklamacija gospe Marcele Bole, nato kratek prizor, katerega so prizorile Helena Leber, Dragica Gelt in Rozika Lončar, da smo se od srca nasmejali.
Za ples je poskrbel ansambel Karantanija, kot vedno z zelo živahnimi melodijami. Kot napovedano, sledilo je presenečenje, natečaj za očeta leta. Le kako to ugotoviti? Osem mož je moralo pokazati kako so spretni pri izdelavi rezancev in to od začetka do konca pred vso publiko v dvorani. Ta točka je povzročila obilo zanimanja in smeha na pretek. Gospe Anica Smrdel in Marcela Bole sta, kot komisija, dali ocene. Prvo mesto sta ocenili Tonetu Krnel, drugo Ivanu Horvat. Za spomin sta oba sprejela graviran kuhinjski valjar. Vsi pa so prejeli priznanja v obliki
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O. Box 56, ROSANNA. VIC. 3084. TEL: 459.2163
LASTNIK - PUBLISHER SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O. Box 185 ELTHAM. VIC. 3095.
Uredil - Edited by Editorial Committee: Anica Markič, Peter Mandelj, Vasja Čuk, Jana Lavrič, Milena Brgoč.
Upravni Odbor:
Peter Mandelj (Administracija), Vasja Čuk (Tehnično izoblikovanje), Jana Lavrič (Knjigovodstvo in korektura), Milena Brgoč (Odprava), Anica Markič (Dopisovanje), Sandra Krnel (English Section).
Redni dopisovalci:
Ivan Lapuh, Helena Leber, Ivo Leber, Marijan Peršič, Anica Markič, Marijan Lauko in Stanka Gregorič.
Tisk - Printed by:
D. and D. PRINTING Cena izvoda - Price: 2 dol. per copy. Letna Naročnina - Annual: Australia - 20 dol. Overseas - 32 dol.
Vaše prispevke pošiljite najkasneje do 5. v mesecu. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. Za podpisane članke odgovarja pisec sam.
NOVA RADIO ODDAJA 3ZZZ
Po tečaju za Očeta Leta z novo predsednico in komisijo
Pokazali so se kako so spretni pri izdelavi rezancev
Že nekaj tednov deluje v Melbournu nova radijska postaja za priseljence, 3ZZZ, kar bi za nas Slovence naj pomenilo - po besedah gospoda Šimek, zanimivo, zabavno in zdravo. Slovencem pripada eno urni program vsaki torek popoldne od 4. do 5. ure na FM 92.3. To je javna radio postaja, katero podpirajo člani potom 10 dol. letne članarine. Število članstva vpliva nato, koliko časa je odmerjeno za katero jezikovno skupino, kot vedno je nas Slovencev bolj malo. Včlanite se lahko, da pišete na EPBAV, P.O. Box 422, Carlton South, 3053, ali da kličete na telefonsko številko 662.3923.
Na radio oddaji sodelujemo prostovoljci brez izkušenj, program bi naj bil informativen, zabaven, kulturen, ne želimo pa kopirati radia 3EA - to bi naj bila pač malo drugačna oddaja. Dobrodošle so vaše pripombe, mnenja in želje. Pišite nam, lahko se tudi včlanite, da nas bo več.
Radio 3ZZZ - Napovedovalca Vinko Mam, Anica Markič s prvim Gostom - Vinkom Šimek (Jaka Sraufciger)
Kot prvi gost iz domovine je bil na tej oddaji gospod Vinko Šimek ali Jaka Šraufciger. Naš pogovor je potekel še kar v redu, vsaj tako smatrava napovedovalca tistega dne, Vinko Marn in moja malenkost, čeprav sva bila oba zelo nervozna
in zaskrbljena, kako bo ta intervju iztekel.
Program vodi gospod Frank Prosenik kot tudi redni tehnik s pomočjo Viktorja Lampe, sodelujejo pa še drugi redni napovedovalci, med njimi pater Tone in sestra Petra.
Slovenci v Viktoriji, kot v N.S.W.-su smo bili deležni gostovanja iz domovine, da so spet obogatela naša srca, se prebudila naša čustva in ljubezen do domovine, naše lepe Slovenije. Obiskali so nas člani glasbene skupine Magnet in_ znani humorist Vinko Šimek, sicer Jaka Šraufciger, organizirano potom Sveta Slovenskih Organizacij Viktorije in Abedin Aliu.
Vinko Šimek je mož srednjih let, mlajši kot smo to nekateri pričakovali. Je eleganten, šarmanten in nadvse dostopen in prijazen mož. Prvovrsten govornik, izvrsten pevec, ki prevzame pozornost slehernega. Vinko Šimek je tudi mojster slovenske besede, kateri piše besedila pesmi za Avsenika, Alpski kvintet, ima svojo radijsko oddajo v Mariboru; je vesele in romantične duše, ki ima rad lepo poezijo, katero pa tudi sam zna napisati.
Na odru se prerodi v popolnoma drugi karakter, ko se preobleče v preprosto delavsko obleko s čelado na glavi. To je Jaka Šraufciger, kateri se je rodil svojih 13 let nazaj na Dunaju na inicijativo znane jugoslovenske humoristkinje Hišnik (Marica Hrdalo), ko je bil Vinko Šimek še študent. Že kot otrok je bil vedno malo na 'hece', zato kot resen igralec na odru ni uspel. Dogodki kateri vplivajo na šalo so aktualne stvari, vsakodnevno življenje in ljudje, kateri so mu najbolj simpatični. Humor smatra za nenapisano zdravilo, sicer je smeh potreben, ker se potem zadovolnejši, srečnejši podamo naslednji dan na delo. Na vprašanja kaj pomeni biti Slovenec, je Vinko Šimek odgovoril, da je kraj rojstva naša zibelka, kraj na katerega bi naj bili vedno ponosni neglede kam se podaš po svetu. Slovenci smo lahko ponosni na svoj narod, ker nismo le veseljaki, ampak tudi pameten narod, kateri je naredil veliko uspešnega tako doma kot v tujini.
V Avstraliji je srečal veliko veselih ljudi z dolgotrajnim aplavzom, dogodek katerega je težko opisati in to na drugem koncu sveta, ljudje ki po 3Oh letih bivanja tukaj niso pozabili slovenske besede, kar smatra za zelo pohvalno.
LIKOVNA RAZSTAVA METKE ŠKROBAR
V petek, 25. avgusta zvečer, seje udeležilo lepo število rojakov uradne otvoritve likovne razstave _ priznane slovenske umetnice Metke Škrobar v Eltham Art Gallery. O umetnici in njenih uspehih je več napisala ga. Pišotek, katera je tudi razstavo uradno odprla. Razstavljena so bila čudovita dela, bodite prepričani, da boste o Metki v bodoče i slišali še veliko.
Nabito polna dvorana na koncertu Šraufciger/Magne t
"JAKA ŠRAUFCIGER " na odru S.D.M.
Magnet je eden najbolj popularnih glasbenih skupin trenutno v Sloveniji s dokaj drugačno glasbo, kot smo tega vajeni mi. Skupino Magnet sestavljajo člani mlajše generacije iz Prekmuija. Ti so Jože Ružič bas kitara, Vlado Mičev bobnar, Branko Sapač kitarist, Boris Vučkič kla-viaturist, le vokalist - Miha Balažič, je iz sosednje Štajerske. Ta skupina se želi približati mladim, ki strmijo po modernejši slovenski glasbi, istočasno pa navdušijo brez dvoma tudi starejšo publiko.
Kot umetniki, so dali vse od sebe, da smo se mi razveselili. Fantje nas želijo še obiskati, saj smatrajo to turnejo kot izredno uspešno, polno razpoloženja z navdušenjem, ter imenitno publiko. Še dolgo v leto se bomo spominjali naših
V zgodnjih jutranjih urah na nedeljo 17. septembra t.L, je mlado družino Andreja in Anite Fistrič, že četrtič obiskala štorklja.
Prinesla jim je punčko, ki so ji dali ime Melissa Sonia, tako so Simon, Michelle in Leah dobili še eno sestrico.
Obilo zdravja in iskrene čestitke mladi družinici, kakor tudi starim staršem Andreju Fistrič st., ter Branko tu in Berti Žele.
BALINARSKA SEKCIJA
SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
Vas vljudno vabi na
"BALINARSKI PLES"
v soboto 14. oktobra ob 7.30 zvečer na Slovenskem gričku, 82 Ingrains Road, Research.
ZA VESELO RAZPOLOŽENJE BO TA VEČER IGRAL
"SLOVENSKI QUINTET"
Med plesom bo bogat srečolov in podelitev pokalov. Na razpolago Vam bo domača kuhinja in žejni tudi neboste.
Za rezervacije lahko kličete Jožeta Urbančič na 850.7226 ali Sandro Krnel na 850.7349.
(Organizatorji, skupina Magnet in Vinko Šimek) Frank Prosenik, Boris Vučkič, Aberdin Aliu, Peter Mandelj, Branko Sapač, Vinko Šimek, Helena Leber, Miha Balažič, Jože Ružič, Anica Markič, Vlado Mičev in Ivo Leber.
gostov, njih prijaznost in nadvse njih željo, da nam doprinesejo domačnost.
Skupina je gostovala tudi že v Nemčiji, Avstriji, po Jugoslaviji, kot lani z Nedo Ukraden, jugoslovensko zvezdo, po Avstraliji od Pertha do Brisbana. Vendar tokratno vzdušje presega vse, saj so fantje smatrali našo gostoljubnost 'za vrh Triglava', kot je to izrekel Miha Balažič.
V naslednjih nekaj mesecih bo Magnet izdal novo kaseto, v načrtu je še gostovanje, sicer obisk Slovencev v Kanadi.
Kot izraženo, največja nagrada za nastopajoče je zadovoljstvo občinstva, v čemer so bili izredno uspešni. Našega srečanja se
OSMRTNICA
Upokojensko družino Slovenskega Društva Melbourne je obiskala smrt. Umrla je dolgoletna članica gospa Marija Lavrenčič. Pokojnica je precej časa živela v Rosanni, zadnje čase pa v St. Albansu. Ta oddaljenost, kot bolezen sta zadnje čase Mariji preprečili, da bi se redno udeleževala mesečnih srečanj v Elthamu. Gospa Lavrenčič se je rodila v vasi Podbela na Tolminskem leta 1913 in umrla 14. avgusta 1989. V Avstralijo je prišla ob koncu vojne, leta 1970 je izgubila svojega moža.
Pogrebni maši v cerkvi Sacred Heart v St. Albansu je sledil pogreb v Memorial Park, North Altona, kjer Marija počiva. Pokojnici naj bo lahka avstralska zemlja, vsem sorodnikom pa naše sožalje.
bomo spominjali, v upanju, da se res ponovno srečamo čez par let, kot nam je bila dana obljuba, da_ nas obišče tako Magnet, kot Vinko Šimek, sicer Jaka Šraufciger s seveda popolnoma novim in drugačnim programom, da se bomo ponovno nasmejali in razveselili kot tokrat.
Anica Markič
MARIJI ZADNJI POZDRA V
Marija lepa, dobra, poštena žena, lepše pisala kot tvoja roka ni nobena. Življenja pot, kamenita, trnjeva je bila, v življenju preveč pelina si popila.
Hčerke dobre, tudi zeti, a smrti se ne da upreti. Ta kruta žena družino tvojo je kosila, mlade nove rože, tudi te morila.
Edino globoka vera v Boga, je tolažila srca žalostna. Tvojo željo sem izpolnila, tvoj življenjepis v knjigo zlila.
Rodovi naj bodo čitali, kaj so ljudje prestali. Sedaj moja knjiga je v izdaji, a ti si danes v hladni jami.
Počivaj v miru, sladko spi, snidemo se spet nad zvezdami. Spomin nate bo ostal, se nate spomnil kdor bo bral.
Marčela Bole
"OGLA S"
"IŠČEMO KUHARICO ALI KUHARJA"
IŠČEMO OSEBO, KATERA BI PROTI PLAČILU PREVZELA V UPRAVLJANJE KUHINJO V DOMU SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE V ELTHAMU.
SE ČUTITE SPOSOBNI ORGANIZIRATI DELO V KUHINJI IN ZNATE PRIPRAVITI DOBRO DOMAČO SLOVENSKO JED?
POKLIČITE GOSPO MILENO BRGOČ NA TEL: 232.2958 IN SE Z NJO DOGOVORITE O PRIMERNEM ČASU ZA POGOVOR S PODODBOROM.
SKUPINA MAGNET IN JAKA ŠRAUFCIGER V MELBOURNU
VISOKO PRIZNANJE ZA DELO MED SLOVENCI V AVSTRALIJI
Toplo četrtkovo dopoldne je na dan 27. julija letos privabilo skupino ljudi iz vseh vetrov v prostore Slovenske Izseljenske Matice k prisostvovanju podelitve ODLIKOVANJA, REDA JUGOSLOVANSKE ZASTAVE Z ZLATO ZVEZDO NA OGRLICI, katerega je na predlog komisije SIM sprejel letos naš
rojak Jože Čuješ......
Ob podelitvi je med drugim predsednik SIM Mitja Vošnjak dejal: "Menije osebno v veliko čast, da lahko izročim to priznanje človeku za zasluge pri negovanju vezi naših izseljencev s svojo domovino". Mr. Peter Shannon, COUNSELLOR at AUSTRALIAN EMBASSY v BEOGRADU je ob tej priložnosti izjavil: "This is an occassion in which all Australians that are interested in MULTICULTURAL POLICY should be proud of. Mr. Čuješ is an example of an AUSTRALIAN who balanced the culture of origin and Australian way of life for the
well being of the two nations".....
Tudi g. Tone Bohinjc, PREDSEDNIK SLOVENSKEGA DUHOVNIŠKEGA DRUŠTVA je podal mnenje, da z tako velikim številom izseljencev Slovencev po svetu je primer Jožeta Čuješa zelo pomemben uravnoves povezave izseljencev z domovino svojega rojstva
Dobitnik tega visokega odlikovanja je bil vidno ganjen, zdel se je kot da je z mislimi z sodelavci na daljni peti celini. Skoraj štiridesetletno zaslužno delo med
Slovenci v NSW se je lahko razoralo v njegovem obrazu.....
Poleg služenja svojega kruha je bil Jože med neštetimi začetniki razvoja slovenske dejavnosti v Avstraliji; Soustanovitelj prvega slovenskega društva v Sydneyu leta 1957, takrat je tudi začel z počevanjem slovenskega jezika najmlajšim in voditelj dopisne šole slovenskega jezika za odrasle. Leta 1971 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega Društva "TRIGLAV" in pri odkritju spomenika Ivanu Cankarju ter istočasno izdal prvi slovenski časopis v NSW, ki je pozneje zašel v finančne težave in je zato Jože nato uvedel slovensko stran v časopisu Novo Doba. Pri društvu "TRIGLAV" je nadaljeval z dopolnilno šolo v slovenskem jeziku ter k temu pritegnil mlajše kadre, skupno z njimi pa predstavil slovenski jezik kot maturitetni predmet na univerzi v NSW, tako da je v zadnjih desetih letih opravilo maturo v slovenščini že 89 kandidatov. Poleg teh zaslužkov je Jože bil med so-ustanovitelji slovenskih radijskih oddaj v Avstraliji, mnogoletni koordinator in napovedovalec 2EA vse do lanskega leta, ko ga je zadela težka bolezen in je bil primoran popustiti naporno življenje.....
Ob zaključku sem vprašala Jožeta kaj naj rečem rojakom v Avstraliji. "Povej jim je dejal, da naj vsak po svoji zavesti in možnosti goji slovenstvo z razumevanjem
"MAGNET IN JAKA ŠRAUFCIGER" med SLOVENCI pod JUŽNIM KRIŽEM - AVSTRALIJI ...
Dne 2. avgusta letos, je na Sydneysko letališče priletelo JATOVO letalo z skupino ljudskih "POP GLASBENIKOV" z "SHOW MANOM" Vinkom Šimekom, ki je pravkar zabeležil med svojo bogato kariero še eno uspešno z dvojezično predstavo "MARJANCE", v Mariborski
dvorani "TABOR"..... Za Šimeka je bil
ta prvi polet v deželo "kengurujev" in to med Slovence o katerih je že marsikaj slišal, vedel pa ničesar - tvegano potovanje
S takimi in podobnimi pomisleki se je skupina predstavila na prvem nastopu med Slovenci v Sydneyu, kjer jih je ob polni dvorani Slovenskega društva "TRIGLAV", sprejela navdušena množica rojakov. Ravno tako uspešna sta bila naslednja dva nastopa pri Slovenskem društvu "SYDNEY" in ponovno srečanje pri "TRIGLAVU". Od tam jih je pot peljala do Slovencev v CANBERR1 in nato so sledila nadvse uspešna srečanja z
čas ni dopustil nastopov v Adelaidu in v verskih središčih, kakor tudi med Slovenci v Perthu in drugod. Morda pa drugič, saj so nam Slovenci vsepovsod po Avstraliji izročili toploto, ki jo nosimo s seboj v našo skupno deželo Slovenijo.
Za nas avstralske Slovence pa z sončnim vzhodom pod južnim križem nastopa novi dan. Čaka nas naloga življenja, ki jo lahko razume le človek -otrok dveh domovin.
Pred mnogimi leti smo se podali od doma v neznano in v tujini spoznali vrednote naše slovenske kulturne skrinje. Pognali smo novo vejo v nov narod
Slovencev daleč od meja naše rojstne domovine.
Postali smo samorastniki, ustvarjalci nujnosti vsakdanjega življenja, vendar v naše dnevnike vključujemo narodno zavest in delo za ohranitev domačnosti in izročila slovenskega ognjišča. Dragi Slovenci doma in po svetu, avstralski Slovenci Vam podajajo roko, naj veter nosi našo pesem v srcu slovenskih pevcev, kajti samo tako bo rasla naša Slovenija izven meja matične slovenske dežele.
Helena Leber
Specialising in all print ready art work and graphic designs.
Vasjo Chuck
lis KARINGAL DRIVE, GREENSBOROUGH, 3088 TELEPHONE: 434 5768
PODROČJE ZAPOSLOVANJA
Zaposlovanje jugoslovanskih državljanov v Avstraliji je bilo predmet prvega medsebojnega sporazuma med Jugoslavijo in Avstralijo. Tako sta državi sklenili 12. februarja 1970 sporazum o prebivanju in zaposlovanju jugoslovanskih državljanov v Avstralijo, ki mu je sledil še aranžman o izbiri in načinu potovanja jugoslovanskih državljanov v Avstralijo ob finančni podpori avstralske vlade. Zaposlovanje jugoslovanskih državljanov v Avstraliji ureja stalna skupna komisija obeh držav, v kateri sta po dva predstavnika vlade obeh držav.
ODNOSI MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRALIJO GLEDE SOCIALNE VARNOSTI
Jugoslovani so med priseljenci v Avstraliji na četrtem mestu z okoli 350.000 priseljencev, od katerih je cca.
60% sprejelo avstralsko državljanstvo. Spričo tega je za obe strani nujna ureditev medsebojnih odnosov glede zaposlovanja in socialne varnosti teh oseb, še posebej tistih, ki so bili pred priselitvijo v Avstrijo zaposleni v Jugoslaviji in tistih, ki se pod večer življenja vračajo v svojo domovino Jugoslavijo.
da so povsod po svetu dobri in slabi ljudje. Poskušajmo se naučiti tega da ne bomo drug drugemu merili slovenske zavednosti, ker za to ga ni merila, ampak naj vsak po svoji zmožnosti goji slovenstvo, saj ne pomeni da si SLOVENEC če govoriš slovensko.
To, da smo majhen narod naj nas ne moti. Tudi Krpanova kobila je bila majhna toda vse močnejša od Dunajskih cesarskih žreb ce v.....
Padla je zavesa, zaključilo se je slavje, na poti iz Ljubljane domov na Primorsko pa sem premišljevala. Kako velik je ta svet, kako obširna so polja kjer kali in
raste slovenska zavest. V naši rodni domovini je danes ta zavest na najvišjem mestu. Toda tujina je dala nam izseljencem bogato "torbo" čustev spoznanj in naključja, ki so nas prisilila v sposobnosti za katere nismo študirali diplome,
toda dosegli najvišje rezultate.....
Zrastel si človek
brez priliva domačega studenca si dozorel.
Tvoja dejanja rojevajo bogate sadove na tujem polju, kjer mislil si da ne boš nikoli uspel..........
Jože, čestitamo ti,
Helena Leber
"Na avstralskem Bledu" : Magnet in Jaka. v ozadju Maroondah Dam, katerega so obiskali naši gostjo
z vprašanjem; bodo ŠRAUFCIGRA v dodatni preobleki pevca - ti ljudje, tako daleč od doma sprejeli, razumeli? " Skoraj isto je tudi veljalo za fante MAGNETA, kljub temu da je ta turneja bila za njih že druga. Prvič so nastopali z Nedo Ukraden za splošno jugoslovansko občinstvo in takrat so med njimi - poslušalci srečali le redkega Slovenca.
Slovenci v državi Viktoriji.
Sledili so nastopi v polnih dvoranah "SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE", "SLOVENSKE ZVEZE IVAN CANKAR GEELONG", "SLOVENSKEGA PRIMORSKEGA SOCIALNEGA KLUBA JADRAN" in "SLOVENSKEGA DRUŠTVA PLANICE". Edino kar nastopajoči obžalujejo, da jim
IZPLAČEVANJE POKOJNIN IZ AVSTRALIJE V JUGOSLAVIJO
Do leta 1973 ni bilo mogoče izplačevati avstralskih pokojnin iz Avstralije v Jugoslavijo, niti v druge države (razen, kolikor ni bil sklenjen med Avstralijo in druge države medsebojen sporazum glede tega). Od leta 1973 naprej pa je mogoče na podlagi internega avstralskega zakona izplačevanje avstralskih pokojnin v druge države, med njimi tudi v Jugoslavijo. Pogoj je, da je upravičenec do avstralske pokojnine odšel iz Avstralije po letu 1973.
Kdor je odšel prej, se je moral vrniti v Avstralijo in tu ostati vsaj eno leto, da se mu je ob ponovnem odhodu iz Avstralije lahko izplačevala avstralska pokojnina v drugi državi. Pri tem se polna avstralska pokojnina izplačuje (transferira) v tujino samo tistim upravičencem, ki so bivali v Avstraliji najmanj 25 let, s spremembo zakona z dne 8. maja 1985 pa tudi tistim, ki so na ta datum prebivali v Avstraliji in pridobili pravico do avstralske pokojnine pred 1.1.1986: tudi tem osebam se transferira avstralska pokojnina v tujo državo v polnem znesku.
Od leve proti desni: Mitja Vošnjak, Predsednik S.I.M.; Mr. Peter Shannon, Councellor at Austral. Embassy Belgrade; Mr. Jože Čuješ; Mr. Tone Bohinjc, Predsednik Slovenskega Duhniškega Društva.
Marjan Peršič o...
SLOVENCI V QUEENSLANDU OSAMLJENI?
Iz Viktorije je prišla vest, da so v teku pogajanja s poznanim slovenskim ansamblom Avsenik glede gostovanja v Avstraliji.
Ta obisk, ki bi s priljubljenimi Avsenik-ovimi melodijami razveseljeval rojake v Melbournu, Sydneyu, Canberri in morda še tudi v Adelaidi in Perthu naj be se vršil v letu 1990. Če bodo pogajanja' uspela, seveda ni znano. Saj Avsenikov ansambel ima veliko ponudb in je temu primerno časovno zelo vezan ter tudi finančno precej zahteven.
Če pa do gostovanja pride, bomo Slovenci na Gold Coast ter v Brisbane in okolici zopet prikrajšani za lep kulturno-razvedrilni užitek ako se že sedaj ne bomo potrudili in storili vse mogoče, da dobimo Avsemke tudi v naš tako lep in vabljiv košček Avstralije.
Že skoraj dvajset let sem, vse od prvega obiska ansambla Lojzeta Slaka, so rojaki New South Walesu in Viktoriji imeli že večkrat priliko, da dožive vsaj majhen delček naše sodobne umetnosti, ki jo prinašajo gostovanja z naše stare domovine. Razni plesni ansambli, Slovenski in Ljubljanski oktet, razstave slik, obiski literarnih in gledaliških ustvarjalcev, športnih ekip ter cerkvenih dostojanstvenikov, od časa do časa popestrijo življenje naših rojakov po južnih deželah Avstralije. In vsak tak obisk še bolj združi naše ljudi, jim da novega zagona in novih moči ter okrepi njihove vezi z našo slovensko kulturo in tradicijo.
Kolikor mi je znano, so bili Slovenci v Queenslandu za te obiske vsa ta leta prikrajšani. Razen v enem ali dveh primerih niso imeli prilike, da slišijo predvajanja res dobrih ansamblov, niti jim ni bilo dano, da uživajo enkratno lepoto ubranosti glasov Slovenskega okteta, niti, da se spoznajo z umetniki slovenske besede.
Če je bil temu nekdaj vzrok nezadostno število naših ljudi v Brisbanu in okolici, je to sedaj drugače. Naše število tukaj stalno narašča in bilo bi sedaj prav gotovo mogoče, da avstralska gostovanja iz Slovenije razširimo tudi na Queensland. Naivni izgovor, da imajo taka gostovanja političen prizvok je danes popolnoma brez vrednosti. Razmere v Sloveniji so se tako spremenile, da bi vsake propagiranje tamošnjega sistema bilo nesprejemljivo tudi za gostovalce.
Vzrok, da smo Slovenci v Queenslandu osamljeni in odrezani od drugih slovenskih dejavnosti v Avstraliji je v nas samih.
V enem letu odkar bivam na Zlati obali, sem prišel do zaključka, da med Slovenci tukaj vlada malodušje, razcepljenost in nezaupanje. Na vprašanje zakaj je tako, dobivam različne odgovore, katerih pa tukaj nočem navajati, kajti vsaka razprava o njih bi lahko prinesla samo nove nesporazume. Vidim pa tudi da mnogo naših ljudi tukaj želi, da bi tukajšnje slovensko delovanje bilo bolj raz-mahnjeno. Toda to so želje, katerih ne bo mogoče ustvariti, dokler tudi tisti ki jih imajo ne bodo od želje prišli k resnemu delu, ki seveda zahteva čas pa tudi gmotne žrtve.
Kaj torej storiti? Predvsem bi bilo treba z močnim sodelovanjem poživiti tukajšnjo že obstoječo slovensko organizacijo. Nič ne pomaga tarnati in s prstom kazati na druge, ako sam nisi pripravljen prijeti za delo. Kot naslednja stopnja pa bi bilo treba podreti plot, ki nas loči od ostalih slovenskih organizacij v Avstraliji. Ce smatramo, da smo Slovenci tukaj številčno majhni in nebogljeni v primeri z onimi po Melbournu in Sydneyu, jim je treba prožiti roko ter jim razložiti naše težave in prepričan sem, da se bo pokazala dobra volja in nam bodo slovenska društva z drugih strani Avstralije prožila sodelovanje in skupaj z njimi bi potem mogli rešiti probleme naše oddaljenosti in majhnega števila. Dokler pa bomo zaprti sami vase, dokler bomo celo molčali na vabila rojakov z drugih mest, dotedaj tudi z njih strani ne moremo pričakovati ničesar.
Zato je nujno treba, da se tudi Slovenci Queenslanda vključimo v skupno društveno
udejstvovanje avstralskih Slovencev, in to čimpreje, da ne bomo ostali suha vejica slovenskega drevesa v Avstraliji. Z zaupanjem v dobronamernost vsakega od nas, z medsebojnim spoštovanjem, s popustljivostjo, z odpravo klikarstva in z upoštevanjem mnenj vsakogar bomo lahko uspeli. Sebičnost in nepopustljivost, osebna zavist, brezmiselno politiziranje, pa bo imelo za posledico le to, da bo sedanja organiziranost brisbanskih Slovencev ostala na nivoju, kjer je danes. In to je najmanj dvajset let za Slovenci po drugih glavnih mestih Avstralije.
LE VZTRAJNO DELO DAJE USPEH
Ni je menda dežele na svetu, kjer ne bi našli rojaka Slovenca. Preko tisoč in petsto slovenskih organizacij in društev deluje v zdomstvu, to je izven meja Slovenije, kar nam dokazuje, da Slovenci, kjerkoli smo želimo ostati povezani, da tako vemo eden za drugega ter, da si tako lahko ustvaijamo okoliščine, ki nas spominjajo na dom in na običaje, na katere so nas navajali naši starši, ko smo bili še otroci.
Najsmo zapustnili staro domovino v strahu pred kruto roko preganjalcev, naj smo jo zapustili iz ekonomskih razlogov ali pa samo zato ker smo si hoteli malo ogledati svet, vse nas še vedno vežejo zeleni grebeni Pohoija, sneženi vršaci Alp, pa Kras in Nanos, pa Gorjanci in Snežnik. Vsi se še vedno počutimo doma tam ob valovih Soče, Save, Žile, Drave, Sotle in Kolpe. Vsem nam se še vedno zar osi oko ob milinah zvokov pesmi "Tam gor čez Izaro".
Zato si ustvarjamo društva in klube, kajti obstoji nekaj, kar nas priteguje drug drugemu. Ne govori resnice, kdor pravi, da slovenske druščine prav nič ne pogreša, da se je popolnoma vživel v tuje okolje, da noče nič slišati o slovenstvu in Sloveniji. Le poglejte takega in opazujte ga, kako je v veliki večini primerov samotarski in zagrenjen. Tudi če navzven kaže veselo lice mu nekaj manjka. Kar poslušajte ga; kritiziral bo levo in desno in nikoli mu nič ne bo prav. Kajti nekaj mu manjka, kajti tuja druščina mu ne more nadomestiti tega kar bi našel med svojimi rojaki: materinsko govorico, poznano pesem, zabavno anekdoto iz starih krajev, pa tudi kakšno zabeljeno psovko in pa domače jedi.
Kakor nam je lahko v tujini gospodarsko dobro, toda tujina je tujina in pri vsej najboljši volji nam ne more nuditi niti nadomestek za to, za kar smo še vedno čustveno vezani: Naš slovenski ambient.
Tega si lahko ustvarimo le mi sami... In to tako, da si osnujemo svoje organizacije, klube ali društva. Če pa že tega ni mogoče, pa si lahko vzpostavimo vsaj prijetno in prijateljsko slovensko druščino.
Slovenci v Avstraliji smo si kmalu v prvih letih našega bolj množičnega naseljevanja tukaj, pričeli ustanavljati svoja društva in klube. Slovensko društvo Melbourne bo letos slavilo že 35-letnico svojega obstoja. Druga slovenska društva po večjih mestih Avstralije pa ne zaostajajo za mnogo. Iz skromnega začetka so v Melbourne prišle nove pobude in potrebe in tako dandanes tam deluje na zabavnem, športnem in kulturnem polju poleg SDM še Planica, Primorje in Veseli Lovci.
Da vsa ta društva po Melbournu in tudi po drugih mestih Avstralije tako vztrajno napredujejo je v glavnem zasluga številnih rojakov, ki so nesebično žrtvovali ure, tedne pa tudi leta svojega časa za splošno dobro slovenske družine. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi močne
narodne zavesti onih radodarnih rojakov, ki so s svojimi denarnimi prispevki omogočili gradnjo domov in drugih projektov, s katerimi danes slovenske skupnosti po Avstraliji prekašajo mnoge druge, številčno močnejše etnične skupine. Ne samo enkrat, ampak večkrat sem bil prisoten ko so se razni predstavniki vlad in celo ministri ob obisku na slovenskih centrih v Melbournu čudili, kako so naši ljudje mogli zgraditi tako veličastne projekte, sami, brez kakršnekoli državne pomoči.
V slovenski skupnosti v Queenslandu, predvsem v Brisbane in okolici ter na Gold Coastu je verjetno tudi precej premožnih rojakov, ki bi bili veijetno pripravljeni podpreti tukajšnje slovensko delovanje. Toda najbrže bi jih bilo treba najprej prepričati o resnosti in potrebi posameznega projekta ter jim dokazati, da bi res služil brezizjemno in enakovredno vsej slovenski skupnosti, da bi bil izvedljiv, postavljen na pravilno pravno osnovo in potem pravilno upravljan. Ni dvoma, da bi se potem našli meceni, kajti prepričan sem, da se tudi tukaj globoko v srcu zavedajo resnice, ki jo je v tako lepih verzih povedal naš prelj ubij eni pesnik in domoljub Simon Gregorčič v pesmi "Mojim Slavilcem":
"Kar storiš za se, to že s tabo izgine,
Kar storiš za narod ostane vselej!"
PATRU BAZ ILIJU
Godovnik važen je med nami, prav, da se godovnika naznani. To naj vedo vsi ljudje, - - -da Pater Bazilij v pokoj gre.
V Avstralijo je prišel mlad, vesel, neustrašen z delom je začel. Danes sredi vinograda visoko stoji, dela še mnogo urediti želi.
Pater garal bo še naprej, pisal Misli kot doslej. Ponosni smo na junaka, - - -ki takega nima dežela vsaka.
Patru iz srca želimo, - - -sončno jesen v lepo zimo. Vedno vesel, nikdar bolan naj pater dočaka zadnji dan.
Marčela Bole
Pred kratkim so naročnikom Vestnika bili poslani računi za poravnanje naročnine.
Vsem, ki so se tako hitro odzvali z plačilom, najlepša hvala, ostale pa prosimo, da čimprej poravnajo svoj dolg.
Zahvala tudi vsem, ki se zavedajo finančnih težkoč in so v ta namen darovali v tiskovni sklad Vestnika. Naročniku, kateri želi ostati anonimen, najlepša hvala za prelep denarni prispevek v pomoč življenja časopisa.
VSAKO SREDO IN NEDELJO V JUGOSLAVIJO NA JATOVI H KRILIH
Odhod iz Melbourna ob 15.50 uri — iz Sydneya ob 13.15 uri PRIHOD V BEOGRAD NASLEDNJI DAN OB 6.25
Odhodi letal za Ljubljano: PONEDELJEK Beograd odhod 17.45-ČETRTEK Beograd odhod 8.30 -
8.50 -
Ljubljana prihod 18.45 Ljubljana prihod 10.05 Ljubljana prihod 9. 50
NOVO NOVO NOVO
POSLOVNO POTOVANJE JE OBVEZA V ADRIATIC CLUB RAZREDU JE ZADOVOLJSTVO! TAKOJ PO VZLETU SE LAHKO PRIPRAVITE ZA POSLOVNI DAN1
Za vse podrobne informacije pokličite JAT-ova predstavništva ali turistične agencije.
SYDNEY
126-130 Phillip St. S (02) 221-2199, 221-2899
MELBOURNE
124 Exhibition St. S (03) 654-6011 654-6199
PERTH
111 St. Georges Tee. S (09) 322-2932 481-0149
BRISBANE
248 Adelaide St. S (07) 229-7855 229-7660
AUCKLAND
Air New Zealand House. 3 sprat, 1 Queen St. « (09) 39-2798
Novice iz Slovenije...
JUGOSLOVANSKA RESNIČNOST
Močni integracijski procesi v združeno Evropo ter prebujanja na vzhodu (Sovjetska zveza, Madžarska, Poljska intd.) potekajo v bistvu še brez neke homogenosti v Jugoslaviji, ki čisto na kratko povedano, doživlja svoj politični, gospodarski in moralni kaos.
V	Jugoslaviji danes vladata dva koncepta:
-	Koncept demokratične, pluralistične družbe, ki naj bi spoštovala in tolerirala ter dovoljevala različna mnenja zvez in organizacij ter strank, ki je za moderno družbo in, ki ne bo dovoljevala več partijski monopol. V ta koncept spada predvsem Slovenija, manj odločno in z večjimi težavami Hrvaška in z številnimi kočljivimi mednacionalnimi napetostmi znotraj svoje republike Bosna in Hercegovina.
-	Drugi koncept je koncept Srbije (ki BiH ne more oprostiti, ker se obrača proti Sloveniji in Hrvaški) Črne gore in Vojvodine, ki se zavzemajo za mitingaštvo, skupaj z Makedonijo pa so proti tržni ekonomiji. Srbija je kot predvodnica za centralistično državo, vzhodno komunističnega tipa. Kot pravijo v Sloveniji, tega sicer javno ne govorijo. Na veliko se zavzemajo za (besedo) demokracijo in za človeške pravice, za enakopravnost, v resnici pa ravnajo drugače.
Napetost med ZDA in Jugoslavijo
Zunanje politični odbor ameriškega senata je sprejel amandma, v katerem očitajo jugoslovanski vladi kršenje ljudskih pravic na Kosovu, češ da je najprej izzvala krizo, potem pa na njo odgovorila s policijskimi merami.
Kmalu za tem je ameriški senat sprejel še resolucijo (podprl jo je tudi senator Edvard Kenedi) v kateri zahteva, da Jugoslavija čim prej amnestira vse svoje politične jetnike ter da vsem državljanom Jugoslavije zajamči enake človeške pravice.
Ponekod v Jugoslaviji so reagirali ogorčeno, češ da se ZDA meša v notranje zadeve Jugoslavije, zaradi česa bo prišlo do neizogibnih posledic v odnosili med tema dvema državama. Nekateri drugi jugoslovanski mediji pa trdijo, da je v resnici prišlo le do zahladitev na relaciji Miloševič-ZDA.
V	Beogradu se maje tudi sedež ameriškega veleposlanika Zimmermanna, ki ves čas obsoja kršitev človeških pravic v Jugoslaviji.
Čevlji ki stanejo 4 milijarde ali okrog 2.000 avstralskih dolarjev
Novica prihaja iz Zagreba, kjer so se v nekem boutiqu znašli uvozni čevlji iz Italije, iz krokodilje kože, po 4 milijarde starih dinaijev ali trenutno 2.000 AUS dol. Par teh čevljev je bil do 24. avgusta že prodan. Vprašati se je ali je bil kupec Jugoslovan?
Ponovno miting v Črni gori-napad na Slovenijo, Hrvaško in ZIS
Imenoval naj bi se miting proti siromaštvu in inflaciji, v resnici je zborovanje v Nikšiču dobilo drugačen prizvok. Sprevrgel se je v politični napad z že znanimi gesli proti vsemu kar ni srbsko. Domov so odšli vsi zadovoljni: tamkajšnji politiki, ker so si z besedno igro pridobili simpatije, (čeprav v Beogradu potem delajo nasprotno) ljudje, ker so se izkričali-spremenilo pa se ni nič.
Naša-slovenska solidarnost
Da smo avstralski Slovenci solidarni smo dokazali že neštetokrat z denarnimi zbirkami za to in ono. Organizirali smo nabiralne akcije ob potresu v Soški
dolini in Črni gori, za dihalni aparat Metke Škeijanec v Sloveniji, prispevali Kliničnemu centru v Ljubljani, za obnovitev Trubarjeve domačije, za Slomškov spomenik in spomenik Rudolfu Maistru v Mariboru, pred kratkim so sydneyčani potom radiotona zbrali denar (akcija še traja) za študije slovenščine na Macquarie univerzi v Sydneyu.
Ustanovimo SKLAD ZA NERAZVITE
V	SLOVENIJI. Kaj mislite društva, radij ci in posamezniki?
Odcepitev TV KOPRA od RTV LJUBLJANE?
TV Koper bo kmalu postala samostojna TV hiša TELECAPODISTRIA. Njeni novi, poslovni partner ki bosta italijanski firmi AEGIDA in ADIT. Glavni vzrok je, kot pravijo, ODLOČITEV TV LJUBLJANE da preneha z neposrednimi Evrovizij skimi prenosi preko TV KOPRA.
Pričakujejo da bo TELECAPODISTRIA pridobila status članice evropskega radiofuznega združenja.
TELEX od jeseni tudi v srbohrvaščini oz. hrvaškosrbskem jeziku
Ljubljanski informativno politični tednik časopisa DELO, TELEX, bo jeseni pričel izhajati tudi v srbohrvaščini oziroma v hrvaškosrbskem jeziku.
V	Sloveniji menijo, da berejo tisk z juga, ostale republike v Jugoslaviji pa nimajo možnosti da be se seznanjale z dogajanjih v Sloveniji v svojem jeziku in tako so prepuščene le pisanju svojih dopisnikov, ki pa je večkrat za Slovenijo krivično in neobjektivno.
To bo tudi prvi primer prodora slovenskega časopisa v širši jugoslovanski prostor, je izjavil TELEXOV urednik Uroš Mahkovec.
Konec avgusta Slovenijo doletela nova naravna katastrofa
24. avgusta je prispelo iz Ljubljane poročilo, da je bila v Sloveniji ponovno prava ujma, ki je prizadela Šentjursko in Laško občino. Več družin je ostalo brez vsega, številne hiše so zelo poškodovane, poljščine na marsikateri njivi so uničene, grozijo pa še zemeljski plazovi.
JANŠA na prostosti
V ponedeljek, 7. avgusta 1989 so Janeza Janšo izpustili. Prošnja za pogojno izpustitev iz zapora na Igu pri Ljubljani je ugodila Komisija pri republiškem sekretarijatu za pravosodje in upravo v Ljubljani.
Ostali trije obsojeni v procesu proti "četverici", Zavrl, Borštner in Tasič(? ) so odšli v zapor kasneje in tako še nimajo pravice vložiti prošnjo. Janša je prestal tretjino svoje kazni: od 31. maja do 27. julija lani v preiskovalnem zaporu ter od 4. maja letos, koje bil na rednem služenju zaporne kazni.
Vse več nezaposlenih v Sloveniji
Kar neverjetno se sliši, saj so še ne dolgo tega Slovenijo primerjali s Švico po številu nezaposlenih. Zdaj pa že več kot 26.000 prebivalcev Slovenije išče delo in do konca tega leta se jim bo pridružilo še verjetno 2.000 do 2.500.
Industrijska proizvodnja v Sloveniji povečana
Po srbskem bojkotu slovenske robe se je s plasiranjem na evropsko tržišče slovenska industrijska proizvodnja povečala maja letos za 4.7 odstotka, konvertibilno tržišče pa za 7 odstotkov.
REKLI SO - v reviji SODOBNOST ... Tone Peršak
....ko se to slovensko ljudstvo dviguje s kolen, na katerih je kot hlapec lastnega nezavedanja klečalo doslej, mora, in pri tem nima izbire, v sebi začutiti isto pokončnost, ki iz sužnja, se pravi oportunista, prestrašenca in plazilca, spreminja v gospodarja...
Janez Menart
....ti "višji", "razredni", "jugoslovanski", "zajedniški" in podobni interesi pa so bili zmerom tako nenasitni, da že štirideset let v povprečju vsak Slovenec oziroma prebivalec Slovenije dela poleg zase še najmanj za enega in za pol drugega Jugoslovana zunaj svoje republike, pa čeprav pri tem upoštevamo samo redne dajatve, ne pa tudi raznih prelivanj denarja in kreditov, raznih posebnih ukrepov, posebnih davkov in dajatev, obveznih bančnih depozitov, ponorelega tiskanja v primarni emisiji denarja in še in še...
Tone Pavček
....o tragiki, kiji lažno in površno pravimo zdomstvo, o odtekanju naših duhovnih in telesnih moči v svet, v izgubljanje, o slovenski narodni in ljudski razpršitvi po meridianih sveta, v tujstvoki nepretrgano traja že več kot stoletje, je mogoče govoriti prav tako spet o našem obstanku. Kateri narod tako lahkomišljeno sam sebi reže žilo in pušča kri? Kdo in s čim bo ustavil sposobne in umne, ki hočejo zaslužiti napredovati, se uveljaviti v tujini, ker jim doma za to ne damo ne možnosti ne perspektiv? Bomo lahko še dolgo brez zlih posledic, brez grožnje smrti nadomeščali odtekanje naših možganov v tujino in hkrati pospeševali migracijske procese nešolane tuje delovne sile?
Dve ekološki katastrofi brez primere
Že pred leti je slovenski pisatelj Drago Jančar, ob obisku Haloz izjavil: "Bridka
Ali je vedno znova servirana sestavljenka MULTIKULTURA v katero sta združeni besedi MULTI—mnogo, številno več in KULTÜRA, res samo tista multi-kultura, ki je po hudomušnem aforizmu Pavle Grudnove le NOVO PERJE-STARA KURA?
Avstralija danes šteje 16 milijonov in 750 tisoč prebivalcev, 3 milijone ljudi je rojeno izven te naše nove domovine. Različnih narodov in narodnosti je v Avstraliji 140.
Avstralski državni veljaki se dobro zavedajo, da točk priseljenih volilcev ni zanemarjati. Da sta etnicizem in ekologija ta trenutek najaktualnejša in da je z njima moč za trenutek zasenčiti ekonomsko krizo v kateri se Avstralija nahaja, tega se je zavedal tudi avstralski prvi minister gospod Bob Hawke.
Potem ko je prišel na dan z malce megalomanskim "zelenim programom", vrednim 500 milijonov AUS dol; v naslednjih desetih letih naj bi namreč v Avstraliji posadili milijardo novih dreves (Melbourne naj bi postal najbolj zeleno mesto na svetu), se pravi vsako minuto bi morali posaditi 11.415 dreves, torej po tem programu "pozelenitve" Avstralije, je 26. julija predstavil še MULTIKULTURNI ['PROGRAM.
Za uresničitev zastavljenih načrtov se bo moralo v nekaj letih najti 75 milijonov AUS dol. Glavni namen programa je ohranjevanje etnične kulturne identitete,
je bila resnica, da sem prav tiste dni moral požirati dolge časopisne stolpce hvalnic o razviti Sloveniji, o slovenskih milijonarjih, vilah, vikendicah - potem pa sem gazil po haloških blatnih poteh, gledal razpadajoče, revne hiše, nevedne ljudi, lačne otroke, obupanega kmeta z neusahljivo voljo do življenja; haloški otroci trpe zato, ker so se rodili v Haložah. Haložane obsojajo, da so takšni in takšni toda ali je kdo poskrbel za njih, da bi imeli kaj delati, o čem razmišljati, jih preusmerjati? Bili so pozabljeni!"
Letos, v začetku julija pa je nad Haložane prigrmela nova nesreča: neurje. Vodna ujma podivjane Dravinje in drugih vaških potokov, je rušila mostove, hiše, pobirala s polj letino, uničila hrano za živino in vzela ljudem še to bore malo kar so imeli. Tako so morali nekateri k sorodnikom, drugi so živeli v kamp prikolicah; vsak se je znašel kakor je vedel in znal. Pomoč od občine in države je prihajala prepočasi in je bila nezadostna. Nekaj so dobili iz republiške solidarnostne blagajne, uredništvo KMEČKEGA GLASU pa se je odločilo za posebno solidarnostno akcijo, saj se bo jesen približala z neustavljivo naglico.
V Sloveniji obstoja sklad za nerazvite, toda za Črno goro, Bosno in Kosovo in še za koga, za slovenskega delavca, dninarja, za ubogega haloškega viničarja, revnega ptujskega kmeta in prebivalca Brkinov (na Primorskem) pa poseben sklad za slovenske nerazvite ne obstoja.
37. mednarodni poletni festival v ljubljanskih Križankah
Letos so fanfare že sedemintridesetič naznanile začetek ljubljanskih kulturnih prireditev, ki so z leti postale nepogrešljiva potreba za kulturno življenje Ljubljančanov.
Letošnje prireditve je odprl XII. Jugoslovanski baletni bienale od 26. junija do 2. julija. Mednarodni poletni festival pa je pričel 5. julija in bo potekal do 5. septembra. Nastopali so domači in tuji baletni plesalci, folklorne skupine in operni filharmonični orkestri.
Pripravila in napisala: Stanka Gregorič
Viri: TELEX MLADINA, DELO , RODNA GRUDA, MAGAZIN Slovenija, Radio 3EA SODOBNOST
omogočiti novo naseljenim čim večje društvene pravice in doseči ekonomsko učinkovitost v avstralski družbi.
Denarna sredstva so namenjena za:
—	učenje angleškega in drugih jezikov;
—	za priznavanje prekmorskih kvalifikacij v Avstraliji;
—	za boljše pravne in državne usluge priseljencem;
—	za boljši dostop do etničnih televizijskih programov na SBS kanalu 0-28, čim večjemu številu Avstralcev;
—	SBS naj bi postala neodvisna korporacija (s svojimi pokrovitelji);
—	za borbo proti rasizmu, etničnim predsodkom ter netoleranci v avstralski družbi.
Trenutno na žalost obstoja malo argumentov, da se rasizem v Avstraliji zmanjšuje. Obratno, ponekod pridobiva zastrašujoče razsežnosti, tako kot v Zahodni Avstraliji, kjer beli (anglo-saksonci) resno ogrožajo življenje temnopoltih Azijcev in avstralskih domorodcev Aboriginov.
Ko je Bob Hawke predstavljal multikulturni program, je med drugim pripomnil: "Svet je danes drugačen, Avstralija je drugačna, vse se spreminja....ena barva ni več boljša od druge. Avstralija je odprla vrata in okna v svet in anglokeltska monokultura je odšla za vedno!"
Stanka Gregorič
... in Avstralije_
AVSTRALSKA POLIETNIČNOST ali KULTURNI PLURALIZEM ali vsakdanje - MULTIKULTURA
ZDRAVSTVENO VARSTVO
DRUGA VPRAŠANJA SOCIALNE VARNOSTI
Prvo področje socialni varnosti - mimo pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti -o katerem naj be se sporazumeli Jugoslavija in Avstralija, naj bi bilo področje zdravstvenega varstva (zarovanja). 0 tem so tekli prvi pogovori med obema delegacijama že v juliji 1985 v Beogradu, nadaljevali pa so se prav tako v Beogradu v maju 1987.
Avstralska delegacija je predlagala, naj bi se sprejelo načelo brezplačnega zdravstvenega varstva državljanom obeh držav, ki bi rabili to pompč na ozemlju druge države - podpisnice sporazuma, in sicer v breme tiste države, kjer je prišlo do potrebe po zdravstveni pomoči. Tako naj bi jugoslovansko zdravstveno zavarovanje dalo brezplačno zdravstveno varstvo avstralskim državljanom, ki bi potrebovali zdravstveno varstvo v času, ko bi se mudili v Jugoslaviji, obratno pa avstralsko zdravstvo
Prvega aprila letos je poteklo šest let odkar deluje povezava slovenskih organizacij v Viktoriji.
Na ta datum se je z dobro voljo in iz nujnosti povezave za sodelovanje, dne prvega aprila 1983 v prostorih Slovenske Zveze "Ivan Cankar v Geelongu, uradno začelo delovanje sedanjega "SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ VIKTORIJE".
Sicer se je že dolgo pred tem datumum med vodstvom slovenskih organizacij v Avstraliji porodila zamisel za ustanovitev združenega telesa, ki naj bi predstavljalo in povezovalo vse slovenske organizacije v Avstraliji. Ta takratna ustanova je sicer začela z delovanjem, vendar je radi prevelikih razdalj in drugih vzrokov že v samem začetku prenehela z aktivnostjo.
V začetku tega desetletja pa je razvoj posameznih slovenskih klubov privedel do tega, da sta sodelovanje in boljša povezava postali neobhodne potrebni, posebno v Viktoriji. Povod za to potezo so v glavnem bili mnogoštevilni obiski in kontakti z matično deželo, ter nujnost predstavitve enotnega slovenskega telesa avstralskim oblastem.
Tako so se na prvega aprila leta 1984 zbrali v Geelongu predsedniki Slovenskega društva Melbourne, Slovenske Zveze Geelong, Slovenskega društva Planica in Primorskega socijalnega kluba Jadran, ter ustanovili takratni "MED-DRUŠTVENI ODBOR SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V VIKTORIJI".
To novo predstavniško telo za Slovence v Viktoriji je bilo z svojim statutom tedaj tudi uradno registrirano pri avstralskih organim. Izvoljen je bil za predsednika Peter Mandelj, ki še danes vodi to organizacijo.
V to zvezo je bilo od samega začetka tudi vključeno predstavništvo Slovenske radijske ure 3EA in uredništva "Vestnika".
Ta meddruštveni odbor je že takoj istega leta organiziral prvo turnejo "Ljubljanskega Okteta", ki je gostoval spomladi leta 1983 med Slovenci v Avstraliji.
Naslednje in do sedaj največje delo te ustanove je bila v letu 1984-85 izdaja knjige "The Slovenians from the Earliest Times" - prva zgodovina Slovencev v angleščini, ki jo je napisala slovenska izseljenka Draga Gelt. Ta izdaja tega literarno-zgodovinskega dela, ki bogato predstavlja izročilo in folkloro našega naroda in je namenjena v prvi vrsti našim bodočim rodovom, je tudi zabeležila prisotnost Slovencev na taj oddaljeni peti celini ob praznovanju dvestoletnice Avstralije. Vkljub začetnim finančnim težavam z izdajo te knjige, saj je samo tisk znašal 36 tisoč dolarjev, je ta knjiga danes na policah slovenskih domov v Ameriki, Kanadi, Avstraliji, Evropi in drugod.
jugoslovanskim državljanom, ki bi se mudili v Avstraliji in bi rabili zdravniško pomoč.
Ta način ni bil sprejemljiv za Jugoslavijo, saj je število Avstralcev, ki obiščejo Jugoslavijo, znatno večje od števila Jugoslovanov, ki obiščejo Avstralijo. Pa tudi med obema sistemoma zdravstvenega varstva je bistvena razlika: v Avstraliji obstaja nacionalno zdravstveno varstvo, v Jugoslaviji pa zdravstveno zavarovanje določenih kategorij prebivalstva. Zato so se pogovori med delegacijama obeh držav usmerili na določila avstralsko-italijanskega sporazuma o zdravstvenem varstvu, ki predvideva pavšalni denarni regres tisti od obeh držav, ki v teku n.pr. enega leta nosi večje breme izdatkov za zdravstveno varstvo državljanov druge države podpisnice sporazuma.
Do dokončne ureditve tega vprašanja med obema državama še ni prišlo, čeprav so se stališča obeh držav na tem področju že precej zbližala.
V istem letu sta se temu meddrušt-venemu odboru pridružili še dve organizaciji in sicer Slovensko društvo "Snežnik" iz Albury-Wodonga in Slovensko športno društvo "Veseli Lovci" iz St. Albansa.
Leto 1985 je bilo zelo živahno na polju meddruštvenega delovanja. V začetku leta je Viktorijo obiskala skupina slovenskih invalidov-košarkajev, članov Olimpije iz Ljubljane, ki so tekmovali na med-narodnem turnirju košarke v Melbournu.
Temu je sledilo gostovanje Slovenskega Kvinteta "Štatenberg" iz Zvezne Republike Nemčije v juliju 1985.
Sledili so "Slovenski dnevi" v katerih sta Melbourne in Geelong med 14 in 29 septembrom 1985 uspešno predstavila slovenskim rojakom in avstralski publiki našo slovensko kulturo v obliki umetnostnih razstav in slovenskega filma. To je bil do tedaj največji podvig meddruštvenega odbora slovenskih organizacij v Viktoriji. V sodelovanju z avstralsko etniško komisijo, slovensko izseljensko matico in generalnim konzulatom SFRJ v Melbournu, je le ta v središču mesta predstavil dve likovni razstavi in petdnevni festival slovenskega filma.
Od septembra leta 1985 dalje je Koordinacijski odbor slovenskih organizacij v Viktoriji, sedanji "SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ VIKTORIJE" organiziral številna družabna in športna srečanja: Gostovanje edinega primorskega narodno-zabavnega ansambla "Ottavija Brajka", kateremu so sledili "Veseli Planšarji", nato ponovni obisk "Ljubljanskega Okteta".
Med športna gostovanja pa so se uvrstili: Dvakratno - Jadralni letalci, prosti plezalci in balinarska ekipa. Sledil je obisk Tabornikov - skavtov ob priliki mednarodnega jamboreeja, nato Zmaj-arjev in Atletov-veteranov.
V tem času je bil med nami tudi pesnik Slovenskih Goric Tone Kuntner in dvakrat smo sprejeli obisk ameriških Slovencev.
Organizirana je bila zbirka_ za nabavo dihalnega aparata Metki Škerjanc v Sloveniji in pridružili smo se zbirki Eleonore White za otroški oddelek kliničnega centra v Ljubljani.
Na 12 in 13 marca 1988 pa je Svet Slovenskih Organizacij Viktorije organiziral prvi vseslovenski tabor v Avstraliji, koder so poleg vseh slovenskih organizacij v Viktoriji, sodelovala še društva iz Adelaida, Sydneya in Canberre. Na tem velikem srečanju, ki je bil del slovenskega doprinosa dvestoletnici Avstralije, je poleg kulturno-športnega programa bila tudi podpisana deklaracija za ohranitev Slovenstva doma in po svetu. Istočasno so bile odposlane protestne brzojavke Zveznemu avstrijskemu kanclerju in zunanjemu ministerstvu Avstrije glede
Bistvene važnosti za ureditev odnosov na področju socialne varnosti med državama je tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi zavarovanje za primer brezposelnosti ter vprašanje družinskih dodatkov, ki predstavljajo običanjo domeno v takšnih dvostranskih sporazumih o socialni varnosti. O teh vprašanjih so bili temeljiti pogovori med delegacijama obeh držav v Beogradu meseca septembra 1986. Tudi na tem področju naj bi bil vzorec avstralsko-italijanski sporazum o socialni varnosti iz leta 1986, zasnovan na tehle načelih:
1.	Na področju socialne varnosti morajo biti izenačeni državljani ene in druge države - podpisnice sporazuma;
2.	Sporazum naj bi zajel obvezno starostno, invalidsko in družinsko pokojnino, glede ostalih pravic pa naj bi bila njihova vključitev v sporazum odvisna od recipročnosti v odnosu obeh držav;
3.	Sporazum naj bi vključil - poleg državljanov obeh držav - tudi tiste osebe, ki prebivajo v Avstraliji oziroma vse zavarovance v Jugoslaviji ne glede na njihovo državljanstvo (Tu ima jugoslovanska stran še pomisleke);
ohranitve dvojezičnega šolstva na Koroškem in to potom avstralske ambasade.
Meseca julija 1988 sta Svet Slovenskih Organizacij Viktorije in Slovenska Izseljenska Matica pripravila obisk Slovenske Gledališke skupine, ki je na oderskih deskah naših domov predstavila odlično komedijo povojnih časov "Moj ata socialistični kulak". Srečanje umetnikov z Avstralsko-slovenskimi rojaki je bilo polno doživetij in predstave so žele popolno odobravanje publike.
Od vsega začetka je bil "Svet Slovenskih Organizacij Viktorije" povezan z ministerstvom za priseljevanje Viktorije ter avstralskim parlamentarnim predstavništvom.
Med drugim smo pri etniškem ministerstvu zaprosili za finančno pomoč pri izdaji knjige in pri nabavi zemlje za mladinska športno-razvedrilna srečanja, kar je do sedaj še neuspešno.
V začetku maja letos pa smo uspešno predložili prošnjo za registrirani urad, ki naj bi služil našemu "Svetu" in s tem slovenski skupnosti kot informativno-socijalna pisarna.
Na tekočem je ureditev slovenskega organizacijskega in poslovnega imenika v
4.	Sporazum bi se nanašal samo na osebe, ki lahko uveljavijo dajatev izključno s seštevanjem (totalizacijo) zavarovalnih obdobij (Na avstralski strani čas prebivanja v Avstraliji) (Tu ima jugoslovanska stran predlog, da bi se načelo prebivanja vpeljalo tudi za prebivanje	v	Jugoslaviji);
5.	Sorazmerne avstralske pokojnine bi se določale različno glede na to, ah živi upravičenec izven Avstralije, ali pa ostane v Avstraliji. Osebe izven Avstralije bi prejemale tisti del polne pokojnine, ki ustreza odnosu let, prebitih dejansko v Avstraliji nasproti 25. letom kot pogojem za polno avstralsko pokojnino. Osebe, ki bi ostale v Avstraliji, pa bi prejele razliko med avstralsko polno pokojnino in zneskom pokojnine iz Jugoslavije, pri čemer bi bila v veljavi še zaščitna (pogodba). Tudi ta sporazum še ni dokončen, vendar predstavlja za državljane obeh držav bistveno izboljšanje sedanjega stanja, ko seštevanje zavarovalnih obdobij ni bilo mogoče.
Na pobudo Helene Leber za Avstralijo,
Priredil: Dr. Lev Svetek
Avstraliji. Začela pa se je tudi organizacijsko delo za drugi vseslovenski tabor, ki bo drugo leto v Melbournu. V načrtih pa je tudi gostovanje poznanega slovenskega ansambla iz Slovenije.
Helena in Ivo Leber
F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee
RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale.
POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665
A.&E.KODILA
CONSTRUCTION PTY.LTD.
66 Millicent Ave, Bulleen Tel.850 8658
euro furniture I MM
Division of EUROINTERNATIONAL PTY.LTD.
r*
I* . *
euro
AUSTRALIA
Wide range of:
—	Colonial and Contemporary dinning settings
-	Rocking chairs
—	Bentwood chairs
-	Modern bedrooms
From top Slovenian furniture producers Available at all leading furniture retail stores.
Factory show room: 3 D al mo re Drive. Scoresby. 3179. Victoria. Telephone: (03) 764 1900
WE BRING WOOD TO LIFE!!
ŠESTA OBLETNICA ZDRUŽENEGA DELA
SLOVENSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
sporoča in izreka dobrodošlico vsem rojakom, ki so na začasnem obisku v Canberri ali njeni okolici, da se ustavijo in obiščejo naše slovensko društvo na naslovu Irwing Street, Phillip (Canberra) A.C.T., kjer vam poleg dobre domače in izbrane hrane nudijo še razne turistične informacije o samem mestu in okolici in mogoče peljejo tudi na krajše izlete.
Klub je odprt vsak dan (vklučno sobote, nedelje in praznike, razen velikonočnega petka in božičnega večera) od 11.30 dopoldan do 23.45 ure zvečer.
Ves čas obratovanja je odprta tudi točilnica, kjer so na razpolago številne slovenske pijače. Z okusno domačo pripravljeno hrano pa se lahko zadovoljite vsak dan. Za kosilo od 12. ure do 14. ure in večerjo od 18. ure do 21. ure zvečer. Torej dober tek!
Naša telefonska številka pa je (062) 82 1083
DOBRODOŠLI!
Novice iz Canberre
Člani Slovenskega Društva v Canberri, so se odločili da tudi v tem letu finančno podprejo Stolnico za Slovenski jezik na Macquarie University v Sydney-u. Kljub visokim stroškom, ki jih imamo z gradnjo pokritih balinišč, bo Društvo prispevalo 5,000 dolarjev. Večina članov se zaveda, da je obstojanje te katedre velikega pomena za našo slovensko bitnost, predvsem na področju slovenskega jezika in bogate slovenske kulture. Da podpremo to šolo je zelo važno in hvale vredno, še posebno sedaj, ko se Slovenci v domovini resno prizadevajo za širša obzorja in lepšo bodočnost izven okvirja Jugo-
slavije in seveda brez komande iz Beograda.
Slovenski narod je spoznal, da se v zgodovini človeštva lahko uveljavi na vseh področjih popolnoma samostojno, torej brez, da je združen v celoto z drugimi jugoslovanskimi narodi, oziroma z Južnimi brati, kot je po navadi rečeno. Po jeziku smo si do neke mere morda bratranci, toda po kulturi, ki je sad več-stoletne vzgoje, pa smo si veliko bolj tuji, kot je tuj naš dolenski kmet tirolskemu ali pa furlanskemu viničarju.
Že od začetka od kar Jugoslavija obstoja, kot združena celota, je Slovenija
trpela samo izgubo naj si bo to na kulturnem ali pa na gospodarskem polju. Še najbolj gnusno pa je od strani ošabnega Juga, ki se čisto bres povoda vmešavajo skozi jugoslovansko politiko še v slovenski jezik. Mečejo ga čez plot, kot jezik, ki ne zasluži, da se ohrani. Prepričan sem, da ne obstoja Slovenec, ki bi bil tako gnusno nesramen, da bi šel v Beograd vsiljevat naš slovenski jezik. - Zadnje čase pa je celo nevarno biti Slovenec v Jugoslaviji. Imenuj se dandanes v Beogradu za Slovenca, pa si v nevarnosti, da boš tepen, ne od Turkov, Albancev ali Romunov, temveč od takozvanih "Južnih bratov". Ravno zaradi navedenih vzrokov, je zelo važno, da podpremo po svojih najboljših močeh
stolnico za slovenski jezik na Macquarie Univerzi, v Sydney-u, kajti to je velik uspeh za Slovence oziroma za slovenski narod. Zavedati se namreč moramo, da smo majhen narod. Zato moramo biti velikodušni in neutrudljivi, kadarkoli je pred nami vprašanje naše slovenske bitnosti.
Ne sme nam vzeti volje, če tudi včasih nam reče rojak: "Jaz sem si zagotovil moj obstoj v Australiji, in me ne brigajo Slovenci v domovini, naj se znajdejo, kot sem se moral jaz" itd. Očividno, takšno mišljenje ima popolnoma materialistične temelje in izraža zelo revno narodno zavest. Hvala Bogu, da rojakov s takšnim prepričanjem ni mnogo.
Ciril Setničar
Mariannes TOUCH OF ELEGANCE Floral Hire
Romantic medley of 6ft to 10ft pedestals Enchanting archways with essence of spring Cloud light birdbalhs Flower decor for all occasions Original high fashion Keepsakes
Rridal bouquets all in high quality silks
For Appointment Call 762 9129
Penca Henderson & Assoc.
Lastnik:Stanko Penca in Gary Oder
518 Sydney Rd., Brunswick, Vic. Tel.: 387 7055
nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih
PACO PLASTER
Specialising In EXTENSIONS RENOVATIONS NEW HOMES
—No Job Too Small—
ALEX	Ph.018-322-373
Ah 300-1683
Specialist for kitchens
Heidelberg Cabinets
and vanity units Pty.Ltd.
FRANK ARNUŠ
7 Longview Crt.,Thomastown, 3074
Tel.465 0263 Tel.459 7275
METKA ŠKROBAR
Dear Readers,
On the 25th August I had the privilege and the honour of officially opening Metka Škrobar's solo Art Exhibition at the El t ham Gallery. Metka and I have been friends for over thirty years and as far as I can remember, Metka has always been interested in Art. As children, we would discuss and share drawings and paintings which Metka so loved to do. At school, Metka's teachers realised her potential and the artistic flair that she possessed.
I was always impressed with Metka's work, whilst admiring what she was capable of achieving. Little did we know at the time how far her talents were to go!
Years passed and Metka continued to nurture her artistic talents, with the encouragement of her family, friends and of course, her sheer hard work and determination, she has now reached recognition.
Metka began working with oils, but now she works with water colours and mixed media and her beautiful work, which is the inspiration of natural surroundings, is able to be expressed and captured very freely in artistic forms.
Nature is something Metka, even as a young girl, has loved, enjoyed and admired for its exquisite beauty.
Metka is a very talented Artist, whose work is a reflection of a gentle, thoughtful, humble and generous person. She is a terrific listener, who is always very eager to learn. Metka is a quiet achiever who leaves a marked impact.
Metka uses a multi-wash to give a feeling of strength and energy but with the softness and sensitivity of water colours.
Well known artists have commented on Metka's "sophisticated mastery of skills with very polished techniques of all quirks and effects of watercolour paint application". Speaking artistically, her
works are "beautifully in tune with each other. Pictures display a fine transparency of watercolours convincing depth and space and attractive play of light".
We are all very proud of Metka's contribution to our society and thank her for letting us see the world through her eyes. Metka has her works exhibited in Galleries in Queensland, New South Wales, Victoria and private collections found in England, Europe, America, New Zealand, Japan and Australia. She has held solo exhibitions in Maribor-Slovenia in 1987, Visions Gallery - Gold Coast in 1988 and now at the Eltham Gallery. She has also had numerous group exhibitions, both in Australia and Europe.
We congratulate Metka on her outstanding achievement. We are all very proud of her and wish her further success in the future and, of course, we look forward to seeing more and more of her work here in Victoria.
Magda Pišotek
Gospe Magda Pišotek in Metka Skrobar
VISOKO PRIZNANJE SLOVENSKEMU JEZIKU V AVSTRALIJI
V več kot tisočletni zgodovini slovenskega naroda smo imeli važne mejnike, ki so kazali pot vedno tako težko preiskušenemu narodu. Imeli dogodke, ki so dali nam vsem kažipot za nadaljni kulturni in prosvetni razvoj.
Slovenski narod je razkropljen po vseh celinah tega obširnega sveta, to je slovenski kulturni prostor, ki sega od severne poloble pa do južne Antarktike. Del tega tako razkropljenega in na vse prostore razdeljenega slovenskega kulturnega življa smo tudi mi tukaj na tej oddalejni peti celini.
Na tem obširnem polju slovenskega bistva sodelujemo vsi, vsi smo prizadeti kadarkoli utrne najmanjša zvezdica na našem narodnem nebu, veseli nas kadar ta zvezda zasveti, nam da poguma, da ohranjamo svojo tisočletno izročilo, ki so nam ga zapustili naši težko pre-iskušeni predniki.
Taka zvezda je na tej peti oddaljeni celini zasvetila to leto, ko so se odprla prvič na južni polobli vrata slovenskemu jeziku v Avstraliji - dobili smo slovensko univerzo, slovenski lektorat. Največje, najvišje priznanje in spoštovanje, ki ga narod lahko da drugemu, je to, da mu prizna enakovrednost jezika. S tem prizna obstoj naroda, prizna obstoj njegove kulture, saj je jezik tisto bistvo, ki označuje vsak narod.
Ker po številu vseh nas v Avstraliji lahko dobimo samo eno stolico slovenskega jezika na univerzi, te največje kulturne ustanove je avstralska vlada s pomočjo slovenske etniške skupine izbrala MacQuarie Univerzo v Sydneyu, kjer so tudi imeli največ kandidatov za tako ustanovo.
Slovenščino na univerzi lahko študirate redno ali pa dopisovalno. Za študente iz Melbourna pride v poštev druga možnost, to je dopisni študij. To pomeni, da študent prejme vsak teden posnetek predavanj na kaseti. Na kaseti pošlje nazaj tudi svojo domačo nalogo. Da vse to nemoteno deluje, skrbi center for Evening and External Studies.
Informacije o vpisu lahko dobite na tel. št. (02) 805.7111 alina naslovu: Registrar, Macquarie University, NSW, 2109. Informacije o predavanjih iz slovenskega jezika pa lahko dobite pri profesorici Aleksandri Bizjak na naslovu:
Aleksandra Bizjak, Slavonic Studies, School of Modem Languages, Macquarie University, SYDNEY NSW 2109 TEL: (02)805.7042 Ali pa na domačem naslovu: 7 Beacon Avenue RYDE NSW 2112 TEL: (02)807.6335
Zadnji čas za pozne vpise je do konca oktobra 1989.
Kot vsi veste, finančno stanje Avstralije že nekaj let ni najboljše tako je vlada ukinila vse dotacije, posebno tiste o katerih je mislila, da niso nobhodno potrebne. Etnične skupine so bile med
prvimi, ki so si morale v marsičem finančno same pomagati. In tako si moramo, na žalost, posebno letos, tudi mi Slovenci.
Vse delo za takovelikopotezno akcijo je prevzel: Foundation for Slovenian Studies at Macquarie University - odbor katerega predsednica je Marija Senear, podpredsednik je Pater Ciril Božič, ki mu pomaga sestra Francka Žižek, Tajnica je Liza Reja, blagajničarka pa Jožica Modrijančič.
Na klic iz Sydneya "SLOVENO SLOVENCA VABI" smo odzvali in na samo dva vikenda - na 26/27 avgusta in 2/3 septembra zbrali v Melbournu med našimi rojaki 5,394.00 dolarjev to je bila visoka nepričakovana vsota darežljivih src. Podrobni spisek vseh darovalcev prilagamo.
Ta odbor za slovenski jezik je moral do 11 septembra zbrati 25 tisoč dolarjev in vsoto nakazati univerzi za vzdrževanje profesorice in drugih stroškov. Do sedaj smo Slovenci po Avstraliji zbrali že 26,815.00 AUS dolarjev. Poleg tega pa so slovenska podjetja kot so to ' "Slovenija Les", "Gorenje-Pacific" pokrile druge stroške ter "Kompas" v znesku 18 -19 tisoč dolarjev.
Velikodušno podporo za to zbirko je začel "Svet Slovenskih Organizacij v Viktoriji" ko je na svojem sestanku predlagal svojim včlanjenim društvom (Slovenska Zveza "Geelong", Slovenski Primorski Socijalni Klub "Jadran", Slovensko Društvo Melbourne, Slovensko Društvo "Planica", Slovensko športno društvo "Veseli Lovci" St. Albans, ter Dvomestno slovensko društvo "Snežnik" Albury-Wodonga), da iz svojega sklada darujejo po 250 Aus. dolarjev, v skupnem znesku 1,500 dolarjev. Temu se je pridružila zbirka med člani in prijatelji Slovenskega društva Melbourne z vsoto 1,790 dolarjev, sledilo je članstvo "Slovenskega Primorskega socijalnega Kluba ",Jadran" z vsoto 1,312 dolarjev in velikodušana podpora Slovenskega verskega središča Kew z prostovoljnimi prispevki in zbirko v znesku 832 dolarjev. Vsem slovenskim organizacijam in posameznikom gre velika zahvala, saj je skupni znesek dosegel 5,544 dolarjev kot doprinos za ohranitev slovenskega jezika na avstralski univerzi.
Za pouk slovenščine na stolici slovenskega jezika na Macquarie universi je do sedaj prijavljenih dovolj študentov med temi tudi nekaj iz Melbourna.
Vsem sodelujočim res prisrčna hvala - naši univerzi pa dober uspeh.
Ivo Leber
LIST OF DONORS FOR		58	Vinko Erjavec	lo. 00
"FOUNDATIONFOR SLOVENIAN		59. Anamariia Cek		10.00
LANGUAGE AT MACQUARIE		60	Kati Hartner	10.00
UNIVERSITY"		61. Jože Što If a		20.00
		62	Franc Arnuš	100.00
1. Simon Špacapan	100.00	63	Stanko Prosenak	50.00
2. Stan Penca	50.00	64	Janez Dolenc	20.00
3. Ivo Leber	55.00	65. Silva Tufboer		20.00
4. Werner Remnšnik	50.00	66.	Edi Bole	5.00
5. Jože Urbančič	20.00	67.	Renato Smrdel	50.00
6. Karl Fekonja	20.00	68. Andrej Vučko		10.00
7. Franc Pozvek	20.00	69. StojanMože		10.00
8. D. and J. Lavrič	50.00	/0.	Ione Knap	100.00
9.	Peter Mandelj 10.	Frank Pro senik	40.00 50.00	71. 72.	Slov. Cult.Rei. Cen t. Kew Slov.Assoc.Melbourne	330.00 250.00
11.	Marjan Potočnik 12.	Lojze Kranjc 13.	Andrew Fistrič 14.	Lojze Markič	200.00 50.00 30.00 50.00	73. 74. 75. 76.	Slov. A ssoc. Geelong Vera Suban Slov.Assoc.Planica Slov. A ssoc. Jadran	250.00 10.00 250.00 250.00
15. Frank Jelovčan	100.00	77.	Slov.Happy Hunters St.Alb. Slov.Club "Snežnik"	250.00
16. Mar čela Bole	20.00	78.		250.00
17. EdiZorzut	50.00	79.	Lubo Pirnat	20.00
18. Jože Turk	10.00	80. Marijan Maršič		20.00
19. Anton Brgoč	20.00	81.	Veseli Lovci St. Albans	150.00
20. J. Tavčar	10.00			
21. Martin Šušterič	10.00	COLLECTED AT SLO VENI AN CL UB		
22. S. Ogulin	10.00		JADRAN (Vida Vojvoda, Wilma	
23. Sewing Centre/Oberstar	50.00		Zanetič, Brigita Štraus) 2/9/89	
24. Stanka Gregorič	30.00			
25. Dorothy Gregorič	20.00			
26. Dana and Drago Zoreč	200.00	1.	Mr. and Mrs. F. Vojvoda	100.00
27. Emil Zaje	20.00	2.	Mr. and Mrs. E. Štraus	100.00
28. Romana Favier	20.00	3.	Goran and Cherry Pehar	20.00
29. Bernard Brenčič	50.00	4.	R. Zetko	20.00
30. Franjo Majerič	20.00	5.	M. Lkra	10.00
31. Martin Petelin	5.00	6.	Milena Giorgievski	20.00
32. Ivan Horvat	20.00	7.	Pavel Knafelc	5.00
33. Srečko Brožič	10.00	8.	Alojz Valenčič	20.00
34. Terezija Jošar	10.00	9.	Peter Natlačen	10.00
35. JulkaMrčun	50.00	10.	Ivan Gerbec	10.00
36. Franc Plesničar	20.00	11.	Roman Vitez	20.00
37. Marija Holz	5.00	12.	Frank Iskra	10.00
38. Ivan Denšar	10.00	13.	J. Staudt	10.00
39. IvanMejač	10.00	14.	Tony Poklar	10.00
40. MaksKorže	22.00	15.	Emil Kalčič	20.00
41. Janez Škraba	10.00	16.	Edo Surina	20.00
42. Stanko Pavletič	10.00	17.	Dino Rupnik	20.00
43. Ivan Horvat	20.00	18.	Ivan Iskra	20.00
44. Jože Gril	20.00	19.	Ivan Rutar	10.00
45. Karlo Stroncar	20.00	20.	S. Simčič	10.00
46. Anton Brne	15.00	21.	Frank Šenkinc	10.00
47. Janez Žnidaršič	20.00	22.	F. S. Baša	10.00
48. Štefan Cek	20.00	23.	Jožef Iskra	10.00
49. Bili Pavlic	20.00	24.	A lojz Kavčič	20.00
50. Milka Kutin	20.00	25.	Ivan Kostevc	5.00
51. Marija Jelovčan	5.00	26.	A. Callander	3.00
52. Hermes Discounts	10.00	27.	Ivan Borii	2.00
53. Frank Novak	10.00	28.	Claudio M o tino	10.00
54. Andrew Plesničar	20.00	29.	Ivan Valenčič	10.00
55. Ludvik Tušek	10.00	30.	J. and K. Kale	10.00
56. Franc Kranos	10.00	31.	Nino Burlo vič	20.00
57. Ludvik Tušek	10.00	32.	Mario Vili t elic-	10.00
33.	F. and D. Vadnjal
34.	Marija Iskra
35.	Emil Vadnal
36.	Irene Bordonaro
37.	A. Grgič
38.	Rudi Iskra
39.	IvanJuračič
40.	Drago Fabjan
41.	Angela Povh
42.	Mr. and Mrs. Maslo
43.	Pavel Gustinčič
44.	H. Zahinari
45.	Z. Kramaršič
46.	Veronika Leban
47.	Peter Kričič
48.	B. Cetinich
49.	Ana Cemeljič
50.	Hermina Volk
51.	M. Bubnič
52.	A. Dekleva
53.	Ante Zanetič
54.	A. Špacapan
55.	Ivan Peteline
56.	M. Širca
57.	Josip Korunek
20.00 10.00 20.00 10.00 5.00 50.00 15.00 20.00 20.00 30.00 50.00 5.00 2.00 5.00 20.00 10.00 10.00 20.00 5.00 20.00 20.00 5.00 5.00 10.00 10.00
58.	Jovo Popovič	20.00
59.	A. Mezgec	20.00
60.	Trudi V ir an t	5.00
61.	Milan Cvek	6.00
62.	Ivan Škorjanec	3.00
63.	Ernest	5.00
64.	A. Dominko	20.00
65.	Olga Verko	10.00
66.	D. Znolc	4.00
67.	Jože Škrlj	5.00
68.	Slavko Rutar	5.00
69.	Ivan Majcen	10.00
70.	Mrs. Tomšič	5.00
71.	A. Smrdel	5.00
72.	L. Breševec	5.00
73.	A. Yosiliou	2.00
74.	F. Martina	10.00
75.	F. Grlj	5.00
76.	S. Bergoč	10.00
77.	P. Cesnik	5.00
78.	Brigit Štraus	20.00
79.	Mrs. S. Štraus	100.00
80.	Derry Maddison	50.00
CHANGE OF ADDRESS
Please note as from 1st July, 1989
7H<>tówia/t
MOTOR TRIMMERS PTY. LTD.f/
will be moving to new and larger premises at 55 BAKERS ROAD, NORTH COBURG 3058 Telephone: 354 6332 Mobile Phone: 018 33 6385
Sasha Eric Photography
agent for Diamond Valley Prestige Car Hire
267 HIGH ST, PRESTON, 3072 480 5360
SEPTEMBRSKA KRIŽANKA
KOLEDAR IMEN
SEPTEMBER
CIGARETA NA ELEKTRIČNI VŽIG
Milč je pri spovedi ukradel župniku uro in se mu istočasno spove-doval, rekoč: »Ukradel sem uro in se kesam. Ali vam smem izročiti uro, prečastiti?«
»Kaj pa misliš! Ne bom je sprejel. Takoj jo vrni lastniku!« je rekel župnik.
»Saj sem poskušal, a lastnik je ne mara!«
»Potem si pa ne ženi k srcu in uro mirno obdrži!« je dejal župnik.
Pri Hribarjevih pozvoni telefon. Iz trgovine javljajo, da so njihovega sina zalotili pri kraji. »Čudno«, odgovori gospa Hribarjeva »Nič tolikokrat sem sinu rekla, naj ne hodi v vašo trgovino, ker je vaše blago slabe kvalitete.«
> Quality Offset and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
TISKRRSKI VRJENEC
IŠČEMO MLADEGA FANTA, Ki IMA VESELJE DO DELA KlA STROJIH, DA SE IZUČI ZA TISKARJA.
INTERESENTI MAJ SE OGLASIJO
ZOREČ DRA^OTU
107 PALMER STREET RICHMOND3121 Tel (03) 429 9122 {5 lines) Fax (03) 428 6205
1.	Tilen, Verena, Tamara, Mladen
2.	Štefka, Igor, Nino (Antonin)
3.	Gregor (Grega), Erazma, Mija
4.	Zalka, Ida, Mojmir (Moše)
5.	Lovrin, Rino, Just, Viktorin
6.	Beata, Hari, Peter, Sara
7.	Regina (Regica), Branka, Marko
8.	Marija, Binče, Adrij, Sergej
9.	Petra, Dorotej (Dorè), Aljoša
0.	Niko, Oto (Otokar), Luka
1.	Helga, Prot, Jacinta, Almar (Milan)
2.	Silvo, Marinka, Vid (Gvido), Tamar
3.	Lipe (Filip), Veno, Janez Zlatoust
4.	Kresen, Danica, Zdenka, Roža
5.	Albin, Dolores, Medan (Nikodem)
16.	Ljudmila, Kornelij, Nela (Kornelija)
17.	Lambergar, Hilda, Franta (Franko)
18.	Irena, Sonja (Zofka), Pepek
19.	Jan, Vito, Arijana, Božo
20.	Svetlana. Branko, Evstahij, Morana
21.	Matej, Jona (Jonatan), Mateja
22.	Maver (Mavrij), Tomaž, Žarko
23.	Lin, Slavka, Tekla, Adam
24.	Nadja, Gojmir, Rija (Marija)
25.	Urh (Uroš). Zora. Kamil
26.	Kozmijan (Kozma-Damijan) Nil
27.	Vinka, Dolfe (Adolf), Truda
28.	Vencelj. Ljubica, Està (Estera)
29.	Miha (Mihael), Gabrijel, Rafko
30.	Jernej (Jeromen), Jelka, Erna
Oblaki so rdeči, kaj nek" pomerio? Da vsi ti rntoòt (artie na TOfSko poidejo
Pa Ikdto bo listje grabi, pa kdo bo praprot žet, pa kdo bo dekle Iju«, ko bom na vojsko seü?
Jaz sam bom Ssijp gratai, jaz sam bom praprot žef, jaz sam bom dekfe IjjuM, ko bom domov prise!.
INIocaj pa, oh nocoj, ko mesec swettfli bo, bo k menii Ijjufci moji pirise« jemal stono.
»Ne jjokajj, ljutica, ne tat» žalostna, čez sedem« tara» let se tora viđTa spel«
Pfežatostmo srce, keir l[«jfcega več irai, pral majjm okencem! pa ttrav*ca zelen.
LJUDSKE VRAŽE*
Če vam ČRNA MAČKA PREKRIŽA POT, je nesreča na pragu! Imate le dve možnosti: ali ji s trikratnim »fej, tej feji« uničite čarobno moč, ali pa se vrnete domov. Druga možnost je zanesljivejša. Nevarne so tudi druge mačke, ki pred vami prečkajo pot, a najbolj crna mačka. Celo lev in tiger, ki tudi sodita v družino mack, delujeta neprijetno, posebno, če sta sestradana Na splošno se pa ljudje z muckami radi igrajo, zlasti moški' Celo s takimi, ki jim prekrižajo pot. Včasih jih celo povabijo v avto, kar se pa lahko konča s hudimi praskami doma Najbolj nevaren pa je maček po krokanju. Če tega srečaš prepogosto
mu sledijo bele miši. To pa že ni več vraža
»Kako okrogla lica si dobil na letovanju. Ali je bila hrana tako izdatna?« sprašuje Rok prijatelja.
»Ni govora, le vsak dan sem moral napihovati blazine za celo družino«, odvrne Edo.
Petletna Minka reče prijateljčku Stanku: »Ko bom velika, se s teboi
že ne bom poročila.«
»Zakaj pa ne?« je radoveden
Stanko.
»Zato ker se v naši družini smo sorodniki poročajo, na primer dedek z babico, očka z mamico in
stric s teto«, reče otožno Minka.
•HIPIII=. 'inrt 'Hf . , EJ8UV ,>(8?8f 'BJOßBU	'JIU8IS
IUBUJ3 |0d df 0|y -VXNVZIÜX V»SHaW31d3S
ADVOKATI MORGAN, VUKADINOVIC, JOCKEL
Barristers and Solicitors
96 Charles St., Footscray 3011, Vic. Tel. 689-7088 Shop 7/50-54 Robinson St.,Dandenong 3175, Tel. 793-1955
Na nas se lahko obrnete s polnim zaupanjem v zvezi z-nakupi in prodaja hiš ( omogočimo brezplačne testamente od kupo-prodaje hiš), razne tožbe, pritožbe, zakonske ločitve, nesreče, zagovori na sodišču, itd.
_Med drugim lahko pomagamo pri stalni naselitvi v Avstraliji seveda v kolikor je mogoče, ker migracijski zakon in politiko dobro poz-_namo- Obrnite se na nas s polnim zaupanjem!
IZPOLNITE. POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik. P.O.Box 56, Rosanna. Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik
Priimek in ime.
Naslov.,
Datum.
.Podpis.
SLOVENIJA VAS PR IČ A K U j E !
POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije. in vsa strani sveta..
lahko pommo **«
ERIC IVAN GREGORICH
donvale travel
1042—1044 Doncaster Road EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
N« pozabita, d* je te od leta 1952 im« GREGORICH dobro poznano in na uslugo viem, ki M odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!

(Licence No.
30218)