Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 90 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Andrej GULIČ Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji ob upoštevanju funkcionalnih in prostorskih vidikov ter vidikov varstva okolja Prispevek je bil predstavljen na jubilejnem 30. Sedlarjevem srečanju »Razvojni trajnostni projekti – primeri dobrih praks za mesta in po- deželje«, ki je potekalo 31. maja 2019 v Ljubljani. V prispevku pred- stavljamo predlog metodologije za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji ob upoštevanju funkcionalnih in prostorskih vidikov ter vidikov varstva okolja. Predlog metodologije je pripravljen v okviru izvajanja projekta »Metodologija za popis poslovnih con in subjek- tov inovativnega okolja na območju Slovenije, izvedba terenskega popisa in vzpostavitev ažurne evidence«, ki se izvaja na Urbanis- tičnem inštitutu Republike Slovenije v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Enotna tipologija poslovnih con bo služila kot ena izmed osnov za pripravo modela upravljanja in trženja ter za pripravo izhodišč oz. priporočil za usmerjanje razvojnih ukrepov na področju gospodarskega in prostorskega razvoja ter varstva okolja za posamezne tipe poslovnih con po dejavnostih in velikosti. Poleg tega bo tipologija služila kot osnova tudi za opredeljevanje ključnih con nacionalne in regionalne pomembnosti, ki bodo privlačne za domače in tuje vlagatelje in za opremljanje katerih bo država namenjala jav- na sredstva. V metodologiji predlagamo kriterije in njim pripadajoče kazalnike, ki smo jih razdelili v dve skupini: v skupino dejavnikov pritegnitve in v skupino dejavnikov zaviranja. Dejavniki pritegnitve so dejavniki, ki možne vlagatelje privlačijo, da kupijo/najamejo površine stavbnih zemljišč v obstoječi ali načrtovani poslovni coni na določe- nem območju. Dejavniki zaviranja (onemogočanja) pa so dejavniki, ki zavirajo oz. onemogočajo možne vlagatelje pri nakupu/najemu površin stavbnih zemljišč v obstoječi ali načrtovani poslovni coni na določenem območju, in to predvsem zaradi zahtev po varstvu okolja ter trajnostni rabi omejenih naravnih virov. Za vsako poslovno cono, ki je vključena v informacijski sistem projekta se opravi izračun učinkov privlačnosti in učinkov zaviranja uporabe območij poslovnih con za možne vlagatelje. Seštevek učinkov privlačnosti in zaviranja pa poda izračun primernosti prostora za poslovne cone. Podatki o primernosti prostora za poslovne cone se nato razporedijo po stopnji primernosti (od najbolj primernega do najmanj primernega) po 12 statističnih/razvojnih regijah in se pomnožijo z utežnim kazalnikom, ki se navezuje na indeks razvojne ogroženosti (IRO). Poslovne cone se po pomenu prostora razvrstijo v štiri tipe poslovnih con: poslovne cone nacionalne pomembnosti, poslovne cone regionalne pomemb- nosti, poslovne cone medobčinske pomembnosti in poslovne cone lokalne pomembnosti. Za vsak tip poslovne cone se pripravijo predlo- gi usmeritev in ukrepov za spodbujanje njihovega razvoja. Ključne besede: poslovne cone, metodologija za določanje tipov poslovnih con, Slovenija 1 Uvod Namen projekta »Metodologija za popis poslovnih con in sub- jektov inovativnega okolja na območju Slovenije« (Bizjak, I., et al., 2019) je prispevati k reševanju aktualne problematike na področju spodbujanja razvoja in umeščanja poslovnih con in subjektov inovativnega okolja v prostor ter njihovega trajnost- nega in učinkovitega upravljanja. Osnovni problem predstavlja izostanek ustrezne, času prilagojene strategije upravljanja na področju poslovnih con in subjektov inovativnega okolja. Slovenija ima veliko število različnih con, ki so različno po- imenovane, različnih vsebin in velikosti. Vse to prispeva k razdrobljenosti in neorganiziranosti, saj si vsaka občina kot dober gospodar prizadeva vzpostaviti poslovno cono na svojem območju četudi zanjo nima ustreznih prostorskih, infrastruk- turnih, poslovnih, organizacijskih in človeških zmogljivosti. Vse to vpliva na neracionalno in netrajnostno organizacijo prostora ter na povečanje negativnih vplivov na gospodarstvo in okolje, ki ga povzroča nepovratna izguba razpoložljivih (ve- likokrat tudi kmetijskih) zemljišč, povečan potniški in tovorni promet, raba energije in neracionalno (včasih celo neupraviče- no) investiranje v opremljanje zemljišč. Manjše občine težko zagotovijo vse potrebne prostorske ter infrastrukturne pogoje (npr. zadostno velikost poslovne cone, zmogljiv priključek na električno omrežje, priključek na industrijski plin, priključek na železniško omrežje ipd.) in ostale vire (človeške, finančne, ipd.). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 9130. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Eden od glavnih ciljev projekta je vzpostavitev metodologije, na podlagi katere bo mogoče opredeliti kriterije za določitev tipov poslovnih con v Sloveniji ob upoštevanju funkcionalnega in prostorskega vidika ter vidika varstva okolja. Na tej osnovi je predvidena izdelava enotne tipologije poslovnih con. Enotna tipologija poslovnih con bo služila kot ena izmed osnov za pripravo modela upravljanja in trženja ter za pripravo izhodišč oz. priporočil za usmerjanje razvojnih ukrepov na področju gospodarskega in prostorskega razvoja ter varstva okolja za po- samezne tipe poslovnih con po dejavnostih in velikosti. Poleg tega bo tipologija služila kot osnova tudi za opredeljevanje ključnih con nacionalne in regionalne pomembnosti, ki bodo privlačne za domače in tuje vlagatelje in za opremljanje katerih bo država prednostno namenjala razpoložljiva javna sredstva. V nadaljevanju predstavljamo metodologijo, ki opredeljuje potrebne korake za opredelitev tipologije poslovnih con, ki temelji na določanju pomembnosti prostora za njihovo na- črtovanje, opremljanje in izgradnjo. Le ti vključujejo nabor kriterijev skupine dejavnikov pritegnitve ter nabor kriterijev skupine dejavnikov zaviranja možnih vlagateljev pri nakupu/ najemu zemljišč cone, način izračunavanja primernosti in po- membnosti prostora za opredelitev poslovne cone ter določitev posameznih tipov poslovnih con. Poleg tipologije poslovnih con, ki temelji na razvrščanju poslovnih zon po pomembnos- ti prostora za njihovo načrtovanje, opremljanje in izgradnjo je bila pripravljena tudi tipologija njihovega razvrščanja po prevladujočih gospodarskih dejavnostih. Glavni poudarek pri pripravi metodologije je bil dan pripravi prve tipologije. 2 Izhodišča Pri pripravi metodologije smo upoštevali nekatere aktualne mednarodne in domače strateške dokumente, ki so predstavl- jali vsebinsko oporo za pripravo metodologije za popis poslov- nih con v Sloveniji. Vsi upoštevani domači strateški dokumenti so veljavni, čeprav so nekateri med njimi nekoliko starejšega datuma. Med mednarodnimi dokumenti smo se oprli na cilje in kazal- nike Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (SVRK, 2016; SURS, 2016), kot tudi na poziv iz omenjenega dokumenta, da naj »podjetja svojo ustvarjalnost in inovativnost uporabijo za reševanje problemov trajnostnega razvoja ter da se zavze- majo za udejanjanje živahnega in delujočega gospodarstva ob spoštovanju … okoljskih in zdravstvenih predpisov v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, dogovori in pobudami« (SVRK, 2016: 24). Med domačimi dokumenti smo uporabili kot izhodišče za nadaljnje delo: Strategijo razvoja Slovenije (Vlada RS, 2017), Strategijo pametne specializacije (Vlada RS, 2015), Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (MOP, 2004a) in Prostorski red Slovenije (MOP, 2004b). Nabor razvojnih ciljev opredeljenih v Strategiji razvoja Slove- nije 2030 (Vlada RS, 2017) vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja za uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. V dokumentu je že uvodo- ma zelo jasno izpostavljeno, da »zato da bi postali družba, ki se zna spoprijeti s spremembami, negotovostmi in izzivi, želimo ustvariti razmere ter vzpostaviti sistemski način trajno- stnega razvoja« (Vlada RS, 2017: 6). Omenjeni dokument s sistemskim pristopom poveže pet strateških usmeritev države za doseganje kakovostnega življenja: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba; učenje za in skozi vse življenje; visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse; ohranjeno zdravo naravno okolje; ter visoka stopnja sodelova- nja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja v vsebinsko povezano in zaokroženo celoto (Vlada RS, 2017: 18). Pomembnost Strategije pametne specializacije (Vlada RS, 2015) smo predstavili v nadaljevanju pri opisu kriterija »Ma- krolokacija poslovne cone (KRP2)«. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (MOP, 2004a) (v nadaljevanju: SPRS) je med temeljne cilje uvrstila tudi cilj in podcilja, ki se nanašajo na problematiko spodbujanja razvoja poslovnih con. Le-ti so: • Večja konkurenčnost slovenskih mest v evropskem pro- storu. • Razvoj regionalnih razvojnih con za proizvodne in sto- ritvene dejavnosti. • Učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih z upošteva- njem lokacijskih možnosti in omejitev. Iz opredeljenih ciljev izhaja, da se SPRS zavzema za to, da se gospodarska konkurenčnost Slovenije izboljšuje tudi s spod- bujanjem razvoja gospodarskih con oz. regionalnih razvojnih con za proizvodne in storitvene dejavnosti. Poleg omenjenih izrazov je v SPRS uporabljen še en izraz: podjetniška cona malega gospodarstva. Od vseh v SPRS uporabljenih izrazov je opredeljen le izraz gospodarska cona. »Gospodarska cona je večje območje koncentracije industrijskih dejavnosti s sku- pno upravo, ki je zaradi vpliva na razvoj delovnih mest ter na ekonomski, socialni in ekološki razvoj pomemben dejavnik pri prostorskem razvoju širšega območja« (SPRS, 2004: 2). Poleg tega SPRS v okviru opredelitve prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni opredeljuje tudi usmeritve za tim. območja proizvodnih dejavnosti. Te so (MOP, 2004a: 24): 1. »V urbanih naseljih se omogoča zadostno ponudbo funk- Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 92 cionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opre- mljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva. 2. Zagotavlja se pogoje za razvoj sodobno opremljenih gospodarskih con in tehnoloških parkov na nacionalni ravni v širšem območju središč nacionalnega pomena, na regionalni ravni v območjih središč regionalnega pomena ter na lokalni ravni v tistih lokalnih središčih, ki ustrezajo predpisanim prostorskim kriterijem. 3. Pri razvoju gospodarskih con se poleg družbeno ekonom- skih pogojev, zagotovljenega zaledja kapitala ter znanja na področju visoke tehnologije in delovne sile, upošteva tudi prostorske kriterije, in sicer: optimalno povezavo s prometnim in energetskim omrežjem ter z drugo infra- strukturno opremljenostjo; bližino in velikost že obstoje- čih gospodarskih con ter prometnih terminalov; velikost naselij, njihovo vlogo v urbanem sistemu in dostopnost do predvidenih lokacij gospodarskih con; prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz stanja ali značilnosti naravne in kulturne krajine, v katero se posamezna go- spodarska cona umešča. 4. V okviru regionalnih območij se razvija vsaj eno gospo- darsko cono za zagotovitev dolgoročnih potreb regional- nega gospodarstva. Zaradi zagotovitve gospodarske kon- kurenčnosti in delovnih mest se v središčih nacionalnega pomena razvija vsaj eno večjo mednarodno konkurenčno industrijsko cono in vsaj eno podjetniško cono malega gospodarstva. V središčih mednarodnega pomena Lju- bljana, Maribor in Koper se razvija državno pomembne tehnološke in industrijske parke, ki so dobro povezani z mednarodnimi terminali za kombinirani promet z žele- znico, avtocesto, pristaniščem, letališčem ter skladiščni- mi conami. V teh mestih se, v skladu z usmeritvami za urejanje naselij in skladno z zagotavljanjem optimalne in racionalne dostopnosti, zagotavlja pogoje za razvoj večjih proizvodnih obratov in visoko razvitih storitvenih dejav- nosti. 5. Država spodbuja povezovanje občin v posamezni regiji k skupnemu vzpostavljanju večjih gospodarskih con in tako preprečila drobljenje regijskega potenciala, tako s stroškovnega kot tudi z mednarodno konkurenčnega vi- dika. Država spodbuja razvoj tistih gospodarskih con, ki večajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. 6. Gospodarske cone se v naselju umeščajo ob prometno vozliščnih lokacijah tako, da so dobro povezane z žele- zniškim in cestnim omrežjem, ki omogoča javni prevoz na delo z vseh območij regije in sosednjih regij. Izkoristi se tudi bližino obstoječe infrastrukture, kot so pristani- šče, letališče ter razpoložljivost električne energije večjih kapacitet in moči. Pri izbiri lokacije se preveri možnosti prenove in sanacije opuščenih industrijskih, komunalnih, prometnih in podobnih območij. Območja nekdanje in- dustrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastruk- turne in druge pogoje sodobnih proizvodnih parkov, se ponovno usposobi za proizvodne namene. 7. Razmestitev proizvodnih dejavnosti ne sme poslabšati bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici in ne sme zmanjševati dostopnosti do drugih območij«. Kljub temu, da SPRS sicer eksplicitno ne opredeljuje območij za prednostni razvoj gospodarskih con na državni ravni, razen morda v primeru središč mednarodnega pomena (Ljubljana, Maribor in Koper), predlagani prostorski kriteriji (glej tč. 3) in usmeritve predstavljajo nekakšno širšo vsebinsko podlago za odločanje domačih in tujih gospodarskih subjektov o tem kje in kako prostorsko umestiti potencialne gospodarske cone. Le-to smo poskušali v največji meri upoštevati pri pripravi na- bora kriterijev in kazalnikov za spodbujanje razvoja poslovnih con v Sloveniji. Tudi veljavni Prostorski red Slovenije (MOP, 2004b) oprede- ljuje kriterije za določanje primernosti lokacije za gospodarsko cono. Gre za naslednje kriterije (MOP, 2004b: 14): 1. »Gravitacijsko zaledje gospodarske cone državnega ozi- roma regionalnega pomena. 2. Ustrezna prometna dostopnost oziroma povezava. 3. Možnost racionalnega infrastrukturnega opremljanja. 4. Navezava na obstoječe raziskovalne ustanove, univerzo, tehnološki park in druga razvojna jedra. 5. Prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz stanja ali značilnosti naravne in kulturne krajine, v katero se načr- tovana gospodarska cona umešča. 6. Prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz lastnosti tal in podtalja. 7. Oddaljenost od že obstoječih gospodarskih con in pro- metnih terminalov. 8. Gradbenotehnična ustreznost in izvedljivost. 9. Stanovanjske razmere v okolici in trg delovne sile«. Oblikovane kriterije smo pri pripravi nabora kriterijev in kazalnikov za spodbujanje razvoja poslovnih con v Sloveniji uporabili kot usmeritev saj le-ti niso opredeljeni z ustreznimi merili oz. merljivimi kazalniki. 3 Opis metodoloških opredelitev in korakov za razvrščanje poslovnih con po pomembnosti prostora za njihovo načrtovanje, opremljanje in izgradnjo V besedilu pod pojmom kriteriji opredeljujemo elemente oz. pogoje za razvoj poslovnih con. Kriteriji predstavljajo izbrane vrednosti, ki opisujejo koncept trajnostnega razvoja poslovnih 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 93 con in jih je mogoče opisati s kazalniki. Pod pojmom kazalniki opredeljujemo spremenljivke, ki omogočajo merjenje posame- znih dimenzij kriterija. Kriterije in pripadajoče kazalnike smo razvrstili v dve skupini: v skupino dejavnikov pritegnitve in v skupino dejavnikov zaviranja. Dejavniki pritegnitve so dejavniki, ki možne vlagate- lje privlačijo, da kupijo/najamejo površine stavbnih zemljišč v obstoječi ali načrtovani poslovni coni na določenem območju. Dejavniki zaviranja (onemogočanja) pa so dejavniki, ki zavirajo oz. onemogočajo možne vlagatelje pri nakupu/najemu površin stavbnih zemljišč v obstoječi ali načrtovani poslovni coni na določenem območju, in to predvsem zaradi zahtev po varstvu okolja ter trajnostni rabi omejenih naravnih virov. Opredelitev vpliva dejavnikov zaviranja predstavlja nekakšno predhodno celovito presojo vplivov na okolje, ki se sicer v skladu z Zako- nom o varstvu okolja in z njim povezanimi uredbami izvaja za plane[1]. V preglednici 1 je predstavljen nabor 15 kriterijev, ki opisujejo skupino dejavnikov pritegnitve (v nadaljevanju: KRP), ki so jim bile na osnovi ekspertne ocene avtorja dodane uteži. Z utežmi izražamo relativno pomembnost kriterijev in kazalni- kov. V preglednici je predstavljen širši nabor kriterijev, ki bi bil uporabljen, če bi za vse kriterije in njihove kazalnike imeli na razpolago verodostojne podatke. Menimo, da predlagan nabor kriterijev celovito prikazuje zna- čilnosti dejavnikov pritegnitve in da bi za vse opredeljene krite- rije bilo potrebno v prihodnje zagotoviti ustrezne kvantitativne in kvalitativne podatke. Ker v tem trenutku ne razpolagamo z zanesljivimi podatki za štiri kriterije – umestitev poslovne cone v regionalni in nacionalni inovacijski sistem/komercialna uporaba patentno zaščitenih tehnologij slovenskih subjektov inovativnega okolja (KRP 12), lastništvo zemljišča poslovne cone (KRP13), struktura podjetij v poslovni coni (KRP14) ter prepoznavnost in privlačnost poslovne cone (KRP15) – smo se odločili, da v nadaljevanju upoštevamo prvih 11 kriterijev, ki so predstavljeni v preglednici 2. Izbrani kriteriji so bili naknadno medsebojno uravnoteženi. Za vsak kriterij so predlagane skupi- ne kazalnikov (v nadaljevanju: KAP) z opredeljenimi ocenami vrednosti in utežmi, ki opisujejo vsakega od kriterijev in omo- gočajo njegovo merjenje (preglednica 4). V preglednici 3 je predstavljen nabor 13 kriterijev, ki opisujejo skupino dejavnikov zaviranja/onemogočanja (v nadaljevanju: KRZ), ki so jim bile na osnovi ekspertne ocene avtorja doda- ne uteži. V preglednici 5 so predlagane skupine kazalnikov (v nadaljevanju KAZ) z opredeljenimi ocenami vrednosti in utežmi, ki opisujejo vsakega od kriterijev in omogočajo njegovo merjenje. Za vsako poslovno cono, ki je vključena v informacijski sistem projekta »Metodologija za popis poslovnih con in subjektov inovativnega okolja na območju Slovenije« in za katero so bili pridobljeni načrtovani kvantitativni in kvalitativni po- datki, se – ob upoštevanju pripravljenega nabora kriterijev in kazalnikov za obe skupini obravnavanih dejavnikov – opravi Preglednica 1: Nabor kriterijev in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke privlačnosti območij poslovnih con za možne vlagatelje – širši nabor kriterijev Številka kriterija Kriteriji skupine dejavnikov pritegnitve Uteži kriterijev KRP1 Prostorske značilnosti območja poslovne cone 11 KRP2 Makro lokacija poslovne cone 5 KRP3 Prometna dostopnost poslovne cone 13 KRP4 Oskrba poslovne cone z energenti 7 KRP5 Opremljenost poslovne cone z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem 4 KRP6 Opremljenost poslovne cone s komunikacijskim omrežjem 5 KRP7 Stroški nakupa in najema zemljišč v poslovni coni ter upravljanja 16 KRP8 Davčne in druge spodbude ter olajšave 7 KRP9 Opredeljenost poslovne cone v prostorskih aktih 6 KRP10 Zmogljivost/zmožnost izvajanja dejavnosti oz. projektov industrijske simbioze 6 KRP11 Demografska in zaposlitvena struktura statistične/razvojne regije, v kateri se nahaja poslovna cona 6 KRP12 Umestitev poslovne cone v regionalni in nacionalni inovacijski sistem/komercialna uporaba patentno zaščitenih tehnologij slovenskih subjektov inovativnega okolja 5 KRP13 Lastništvo zemljišč(a) poslovne cone 3 KRP14 Struktura podjetij v poslovni coni 3 KRP15 Prepoznavnost in privlačnost poslovne cone 3 ∑ 100 30. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 94 izračun učinkov privlačnosti in učinkov zaviranja/onemogoča- nja uporabe območij poslovnih con za možne vlagatelje. Izra- čun se opravi tako, da se vsaka ocena pomnoži s predlaganim koeficientom uteži. Seštevek vseh zmnožkov je skupna ocena učinkov privlačnosti ter učinkov zaviranja/onemogočanja ob- močja poslovne cone. Primernost prostora za poslovne cone se izračuna na način, da se doseženi skupni vsoti učinkov privlačnosti območja cone odšteje skupna vsota učinkov zaviranja/onemogočanja upora- be območja za poslovno cono. Doseženi rezultati izračuna se nato še normalizirajo[2], da se jih lažje uvrsti v posamezne tipe poslovnih con. Na ta način se na čim bolj objektiven način pridobijo indikativni podatki o primernosti prostora za po- slovne cone. Podatki o primernosti prostora za poslovne cone se nato raz- poredijo po stopnji primernosti (od najbolj primernega do najmanj primernega) po 12 statističnih/razvojnih regijah. Za vsako regijo je opredeljen kvantitativen utežen kazalnik, ki se navezuje na indeks razvojne ogroženosti (IRO)[3], ki ga je regija izkazovala v letu 2018. Podatki o primernosti prostora za poslovne cone se nato pomnožijo z utežnimi vrednostmi kazalnikov. Na ta način se izračuna pomembnost prostora za poslovne cone (glej preglednico 6). Vzročno posledične zveze med dejavniki pritegnitve, dejavniki zaviranja/onemogočanja, primernostjo in pomembnostjo prostora za poslovne cone ter tipologijo poslovnih con so shematično predstavljene v sliki 1. Poslovne cone se po pomembnosti prostora razvrstijo v štiri tipe poslovnih con: poslovne cone nacionalne pomembnosti, Preglednica 2: Nabor kriterijev in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke privlačnosti območij poslovnih con za možne vlagatelje – ožji nabor kriterijev Številka kriterija Kriteriji skupine dejavnikov pritegnitve Uteži kriterijev KRP1 Prostorske značilnosti območja poslovne cone 12 KRP2 Makro lokacija poslovne cone 6 KRP3 Prometna dostopnost poslovne cone 15 KRP4 Oskrba poslovne cone z energenti 8 KRP5 Opremljenost poslovne cone z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem 4 KRP6 Opremljenost poslovne cone s komunikacijskim omrežjem 6 KRP7 Stroški nakupa in najema zemljišč v poslovni coni ter upravljanja 18 KRP8 Davčne in druge spodbude ter olajšave 10 KRP9 Opredeljenost poslovne cone v prostorskih aktih 9 KRP10 Zmogljivost/zmožnost izvajanja dejavnosti oz. projektov industrijske simbioze 6 KRP11 Demografska in zaposlitvena struktura statistične/razvojne regije, v kateri se nahaja poslovna cona 6 ∑ 100 Preglednica 3: Nabor kriterijev in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke zaviranja/onemogočanja uporabe območij poslovnih con za možne vlagatelje Številka kriterija Kriteriji skupine dejavnikov zaviranja/onemogočanja Uteži kriterijev KRZ1 Poseganje poslovne cone na poplavna območja 9 KRZ2 Poseganje poslovne cone na erozijska območja 6 KRZ3 Poseganje poslovne cone na potencialna plazovita območja 6 KRZ4 Poseganje poslovne cone na vodovarstvena območja 9 KRZ5 Poseganje poslovne cone na zavarovana območja narave 8 KRZ6 Poseganje poslovne cone na območja in lokacije naravnih vrednot 8 KRZ7 Poseganje poslovne cone na območja NATURA 2000 8 KRZ8 Poseganje poslovne cone na ekološko pomembna območja 8 KRZ9 Poseganje poslovne cone na strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane 9 KRZ10 Poseganje poslovne cone na območja gozdnih rezervatov 8 KRZ11 Poseganje poslovne cone na območja varovalnih gozdov 8 KRZ12 Poseganje poslovne cone na območja nepremične kulturne dediščine 8 KRZ13 Poseganje poslovne cone na območja s strmim naklonom 5 ∑ 100 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 95 poslovne cone regionalne pomembnosti, poslovne cone med- občinske pomembnosti in poslovne cone lokalne pomemb- nosti. Tipu poslovna cona mednarodne pomembnosti smo se namenoma izognili, ker so lahko vsi štirje predlagani tipi poslovnih con tudi mednarodno pomembni, če jih za izvajanje svojih poslovnih dejavnosti izberejo domači in tuji vlagatelji, ki poslujejo v mednarodnem okolju. Na ta način se pripravi tipologija poslovnih con. Tipologija poslovnih con: 1. V tip poslovne cone nacionalne pomembnosti se raz- vrstijo tiste poslovne cone, ki se z doseženim skupnim številom točk pomembnosti prostora za poslovne cone uvrstijo v skupino od 96 do 100. 2. V tip poslovne cone regionalne pomembnosti se raz- vrstijo tiste poslovne cone, ki se z doseženim skupnim številom točk pomembnosti prostora za poslovne cone uvrstijo v skupino od 86 do 95. 3. V tip poslovne cone medobčinske pomembnosti se raz- vrstijo tiste poslovne cone, ki se z doseženim skupnim številom točk pomembnosti prostora za poslovne cone uvrstijo v skupino od 66 do 85. 4. V tip poslovne cone lokalne pomembnosti se razvrstijo tiste poslovne cone, ki se z doseženim skupnim številom točk pomembnosti prostora za poslovne cone uvrstijo v skupino od 1 do 65. Predlagani kriteriji in kazalniki, ki opisujejo učinke privlač- nosti ter učinke zaviranja/onemogočanja uporabe območij poslovnih con, so opredeljeni na uravnotežen in nepristranski način, tako da po eni strani omogočajo udejanjanje javnega interesa oz. javnega dobra (varstvo okolja, ohranjanje omejenih naravnih virov, spodbujanje zaposlovanja), po drugi strani pa tudi možnost udejanjanja tržnih interesov potencialnih nalož- benikov. Indikativna razvrstitev poslovnih con v predlagane tipe po po- membnosti prostora se nato dokončno preveri in po potrebi dopolni s pomočjo ekspertne ocene. Pri tem se zasleduje cilj, da naj – z namenom spodbujanja skladnega regionalnega ra- zvoja – vsaka statistična/razvojna regija razpolaga vsaj z eno poslovno cono nacionalne pomembnosti. Pri izvedbi ekspertne ocene se obenem upoštevajo dejanske razmere na terenu, mo- žnosti prostorskega in funkcionalnega združevanja obstoječih in/ali načrtovanih poslovnih con ter konkurenčna ponudba poslovnih con v sosednjih državah. V nadaljevanju predstavljamo opis kriterijev in njihovih ka- zalnikov. 3.1 Opis kriterijev 3.1.1 Opis kriterijev in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke privlačnosti območij poslovnih con za možne vlagatelje Kriterij »Prostorske značilnosti območja poslovne cone (KRP1)« s predlaganimi utežnimi kazalniki izpostavlja značil- nosti, ki so pomembne tako za udejanjanje poslovnih interesov dejavniki pritegnitve dejavniki zaviranja/onemogočanja primernost prostora za poslovne cone stopnja razvitosti regije (IRO) pomembnost prostora za poslovne cone tipologija poslovnih con ± x Slika 1: Shematični prikaz vzročno posledičnih zvez med dejavniki pritegnitve, dejavniki zaviranja/onemogočanja, primernostjo in pomemb- nostjo prostora za poslovne cone ter tipologijo poslovnih con (vir: Gulič, 2019) 30. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 96 potencialnih vlagateljev kot tudi za varovanje javnega interesa na različnih področjih. Za možne vlagatelje je na posploše- ni ravni pomembno, da so območja poslovnih con primerne velikosti, da so čim manj zasedena s potencialno motečimi poslovnimi dejavnostmi ter da ponujajo možnost širitve. Za nosilce javnega interesa (država in lokalne skupnosti) pa je pomembno, da se pri načrtovanju in razvoju poslovnih con v največji možni meri koristijo obstoječa funkcionalno raz- vrednotena območja ter s tem dosegajo cilji racionalne rabe prostora, trajnostnega upravljanja naravnih virov, varstva kme- tijskih zemljišč in voda ipd. Kriterij »Makrolokacija poslovne cone (KRP2)«. Za vero- dostojno opredelitev tega kriterija bi bilo pomembno vedeti kakšne vrste domačih in predvsem tujih podjetij želi država pritegniti v obstoječe in načrtovane poslovne cone. V Sloven- ski strategiji pametne specializacije (Vlada RS, 2015) je sicer zapisano, da naj se Slovenija pri privabljanju tujih neposrednih investicij (v nadaljevanju: TNI), prizadeva razvijati kot regi- onalni center za raziskave in razvoj (ang. R&D hub) ter kot center za zeleno gospodarstvo (ang. green hub). V Programu spodbujanja internacionalizacije 2015–2020 (MGRT, 2015) je zapisano, da naj se Slovenija v kontekstu spodbujanja TNI razvija kot logistični center (ang. logistics hub). Ker nam niso bili poznani konkretni ukrepi za razvoj omenjenih centrov in njihovo morebitno udejanjanje, smo pri opredelitvi tega krite- rija in njegovih utežnih kazalnikov izhajali iz predpostavke, da je za potencialne vlagatelje na splošno bolj privlačna lokacija ob pomembnih slovenskih središčih, ki poleg večjega bazena kvalificirane delovne sile ponujajo bolj razvite poslovne ter sto- ritvene in oskrbne dejavnosti. Pri tem smo se oprli na tipologijo središč opredeljeno v veljavni Strategiji prostorskega razvoja Slovenije ter na rezultate projekta Policentrično omrežje sre- dišč in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega in splo- šnega gospodarskega pomena (Nared, J., et al., 2016). Izhajamo iz predpostavke, da čim višji je rang določenega središča, tem bolj je makrolokacija poslovne cone v njegovi bližini privlačna za domače in tuje vlagatelje. Kriterij »Prometna dostopnost poslovne cone (KRP3)« je eden od najbolj pomembnih kriterijev, ki vpliva na privlačnost določene poslovne cone za domače in tuje vlagatelje. Gre za sestavljen kriterij, ki vsebuje nekaj podkriterijev: oddaljenost cone od priključka na avtocesto/hitro cesto, oddaljenost cone do državnega železniškega omrežja, oddaljenost cone do termi- nalov kombiniranega prevoza, oddaljenost cone do najbližjega javnega letališča/heliporta za mednarodni zračni promet ter oddaljenost cone do terminala (prometnega vozlišča) za javni potniški promet. Poleg prometne infrastrukture, ki omogoča prevoz blaga vključuje tudi infrastrukturo za trajnostni pre- voz oseb. Dobra prometna dostopnost do posameznih kate- gorij prometne infrastrukture vpliva na zniževanje stroškov in višanje produktivnosti podjetij, kar je v poslovnem interesu podjetij. Večja razvitost in uporaba predvsem železniške infra- strukture in infrastrukture javnega potniškega prevoza vpliva na bolj trajnostno dostopnost in mobilnost s pozitivnimi učin- ki na naravo, okolje in zdravje ljudi, kar je v ospredju nosilcev javnega interesa. Kriterij »Oskrba poslovne cone z energenti (KRP4)« opi- suje opremljenost poslovnih con z različnimi vrstami energet- ske infrastrukture. Dobro delujoča energetska infrastruktura in z njo povezane energetske storitve so ključnega pomena za razvoj konkurenčnih poslovnih con in njihovega širšega gospodarskega okolja. Kakovostna opremljenost poslovnih con z energetsko infrastrukturo je še posebej pomembna za energetsko intenzivne industrijske panoge. Med vsemi vrstami infrastrukture je izpostavljen pomen primernega priključka na elektroenergetsko in plinovodno omrežje. Kriterij »Opremljenost poslovne cone z vodovodnim in ka- nalizacijskim omrežjem (KRP5)« predstavlja enega od naj- bolj osnovnih in »samoumevnih« infrastrukturnih pogojev za razvoj in delovanje poslovnih con. Skupna raba omenjene infrastrukture znižuje stroške in povečuje učinkovitost delova- nja v cono vključenih podjetij. Kriterij »Opremljenost poslovne cone s komunikacijskim omrežjem (KRP6)«. Ta kriterij poleg možnosti priključka na telefonsko omrežje, vključuje tudi možnost priključka na optično omrežje ter možnost priključka na brezžično omrežje 4G in/ali 5G. Predvsem zadnji dve tehnološko sodobni inačici komunikacijske infrastrukture in z njo povezanimi storitvami so kritičnega pomena za uspešno delovanje podjetij v poslov- ni coni ter za spodbujanje inovativnih procesov, tehnološkega učenja in rasti podjetij. Kriterij »Stroški nakupa in najema zemljišč v poslovni coni ter upravljanja (KRP7)« je kriterij, ki smo mu dali najvišjo možno utež. Gre za dejavnik, ki odseva aktualno situacijo na trgu nepremičnin v Sloveniji, ki v zadnjem obdobju gospodar- ske konjunkture beleži povečanje interesa kupcev za nakupe industrijskih prostorov in nepremičnin. V nekaterih okoljih ponudniki industrijskih prostorov in nepremičnin izkoriščajo omenjeno situacijo ter višajo cene zemljišč in jim tako znižujejo konkurenčnost predvsem v primerjavi s cenami industrijskih prostorov in nepremičnin v bližnjih vzhodnoevropskih drža- vah (Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Srbija, BiH, Romunija, Bolgarija). Stroški nakupa ali dolgoročnega najema zemljišč v poslovnih conah predstavljajo večji del stroškov možnih nalož- benikov. Zato smo kazalnikom stroškov nakupa zemljišč cone, morebitne sanacije njenih degradiranih površin in stroškom najema zemljišč dali primerjalno visoke uteži. 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 97 Kriterij »Davčne in druge spodbude ter olajšave (KRP8)«. Davčne in druge spodbude ter olajšave s strani države in občin lahko igrajo zelo pomembno vlogo pri spodbujanju domačih in tujih vlaganj v obstoječe in načrtovane poslovne cone. Kako učinkovita je ta vloga pa je odvisno od višine razpoložljivih finančnih sredstev ter od tega kako je sistem davčnih olajšav in spodbud (predvsem na državni ravni) oblikovan in udejanjen ter na kakšen način se izvaja spremljanje in vrednotenje učin- kov sproženih finančnih tokov. Če je sistem davčnih spodbud in olajšav pripravljen pregledno ter dovolj daleč vnaprej, če je pripravljen tako da najbolje služi svojemu namenu, če so vnaprej opredeljene koristi tovrstnih finančnih spodbud, če so sistemsko zmanjšane možnosti tveganja koruptivnih dejanj, potem gre za finančni instrument, ki je primeren za uporabo v procesu spodbujanja razvoja poslovnih con v Sloveniji. Kriterij »Opredeljenost poslovne cone v prostorskih aktih (KRP9)«. Na privlačnost poslovne cone neposredno vpliva podatek ali je območje cone opredeljeno v prostorskih aktih ali ne. Če je območje cone opredeljeno v primernem prostorskem aktu in je namenska raba prostora funkcionalno zaokrožena ter okolju in naravnim virom prijazna, potem izpolnjuje ene- ga od zelo pomembnih pogojev za njen uspešen dolgoročni gospodarski razvoj. Kriterij »Zmogljivost/zmožnost izvajanja dejavnosti oz. projektov industrijske simbioze (KRP10). Industrijska sim- bioza povezuje različna industrijska podjetja, da s skupnim pristopom medsebojno fizično izmenjujejo snovi, energijo in storitve ter na ta način dosegajo konkurenčne prednosti. Ta pristop omogoča doseganje gospodarskih, okoljskih in social- nih ugodnosti za povezana podjetja ter za širšo skupnost. Z njenim izvajanjem se ustvarjajo pogoji za udejanjanje usmeritve »nič odpadkov na odlagališče«. Uspeh industrijske simbioze je odvisen predvsem od industrijskih podjetij, ki delajo skupaj za dosego cilja vzajemne gospodarske in okoljske trajnosti. Pri tem se kot glavna ovira pojavlja umanjkanje informacij in znan- ja o tem kakšne so razpoložljive in možne izmenjave stranskih snovi, energije in storitev. Gre za nov koncept mreženja podje- tij v Sloveniji, ki si zasluži vso podporo in pomoč v kontekstu spodbujanja razvoja poslovnih con in širše. Kriterij »Demografska in zaposlitvena struktura statistične/ razvojne regije, v kateri se nahaja poslovna cona (KRP11)« je sestavljen kriterij, ki ga opredeljuje nekaj izbranih socio-de- mografskih kazalnikov: število, naravni in selitveni prirast, brezposelnost ter terciarna izobrazba prebivalstva. S temi ka- zalniki predstavljamo stanje na obravnavanem področju na re- gionalni ravni saj je uspešen razvoj poslovnih con v veliki meri odvisen tudi od razpoložljive delovno sposobne in izobražene delovne sile. Gre za razpoložljivost in kakovost tim. človeškega kapitala, ki je opredeljen kot »produktivno bogastvo, ki ga ute- lešajo delo, spretnosti in znanja« (OECD, 2001) ter se nanaša na vse »zaloge znanja ali prirojene oz. pridobljene značilnosti delovne sile, ki prispevajo k njeni ekonomski produktivnosti« (prirejeno po Garibaldi, 2006). Kriterij »Umestitev poslovne cone v regionalni in nacional- ni inovacijski sistem/komercialna uporaba patentno zašči- tenih tehnologij slovenskih subjektov inovativnega okolja (KRP12)«. Gre za zelo pomemben kriterij, katerega namen je povezati aktivnosti poslovnih con in subjektov inovativnega okolja. »Na Javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnolo- gije (v nadaljevanju: SPIRIT), na kateri finančno podpirajo izvajanje storitev subjektov inovativnega okolja, standardizi- rano spremljajo najmanj 3 kazalnike, in sicer: število novih inovativnih poslovnih idej, število novoustanovljenih podjetij in število novih inkubirancev. Poleg tega spremljajo tudi ne- katere statistične kazalce oz. dosežene rezultate, npr. število organiziranih enodnevnih ali večdnevnih podjetniških dogod- kov, število različnih uporabnikov po spolu in starosti, število podjetij, ki prejme nefinančno podporo, število podjetij, ki prejme finančno podporo. Učinkovitost podpore subjektom inovativnega okolja ne merijo le zgolj skozi prizmo številčnih kazalnikov temveč tudi s spremljanjem izvajanja aktivnosti, vsebinske podpore in zadovoljstva končnih uporabnikov«. Pri zgoraj omenjenih kazalnikih gre predvsem za tim. kazalnike učinka, ki merijo kaj je od načrtovanih aktivnosti bilo dejan- sko uresničeno. Menimo, da bi bilo bistveno bolj pomembno, če bi v sistem spremljanja in vrednotenja rezultatov delovanja subjektov inovativnega okolja oblikovati tim. kazalnike rezul- tata/vpliva, ki merijo stopnjo/obseg spremembe, ki je nastala zaradi izvedenih aktivnosti, oz. ali so izvedene aktivnosti pri- peljale do želene spremembe. V našem primeru gre za naslednja vprašanja: Ali so javna sredstva, s katerimi je SPIRIT podprl izvajanje storitev izbranih subjektov inovativnega okolja, bila uporabljena za ustvarjanje novih (tehničnih) izumov? Ali so ustvarjeni tehnični izumi bili zaščiteni na slovenskem in/ali evropskem patentnem uradu? Ali so zaščitene intelektualne industrijske lastnine (predvsem patenti) bile komercializirane v slovenskih industrijskih podjetjih? Na ta način bi se lahko – vsaj v omejenem okviru – vzpostavila povezava med produk- cijo novega znanja znotraj nacionalnega in regionalnih inova- cijskih sistemov ter gospodarskimi (predvsem industrijskimi) subjekti, ki nove zaščitene »domače« izume potrebujejo za svoje uspešno poslovanje danes in v prihodnje. Poleg tega bi se lahko okrepila povezava med nacionalnim in regionalnimi inovacijskimi sistemi ter poslovnimi subjekti v obstoječih in načrtovanih poslovnih conah. Prepričani smo, da bi se s tem lahko bolj uspešno približali udejanjanju načrtovanega regio- 30. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 98 nalnega centra za raziskave in razvoj (ang. R&D hub) ter cen- tra za zeleno gospodarstvo (ang. green hub), ki ju predvideva Slovenska strategija pametne specializacije. Predlagamo, da se – v funkciji sinergijskega povezovanja in- dustrijskih in inovacijskih sistemov ter subjektov –, v sistem spremljanja in vrednotenja rezultatov delovanja subjektov ino- vativnega okolja uvrstijo in podatkovno podprejo vsaj naslednji kazalniki: 1. Število novih (tehničnih) izumov, ki so bili ustvarjeni v subjektih inovativnega okolja. 2. Število tehničnih izumov, ki so bili ustvarjeni v subjektih inovativnega okolja in ki so bili zaščiteni kot intelektualna (predvsem industrijska) lastnina na slovenskem in evropskem patentnem uradu. 3. Število zaščitene intelektualne industrijske lastnine (predvsem patentov), ki so bili ustvarjeni v subjektih inovativnega okolja in ki so bili komercializirani v slovenskih industrijskih podjetjih. 4. Glede na to, da v tem trenutku ne razpolagamo z omen- jenimi kazalniki in z njimi povezanimi podatki, smo se odločili da pri analizi poslovnih con omenjeni kriterij ne vključimo v skupino kriterijev dejavnikov pritegnitve. Kriterij »Lastništvo zemljišč(a) poslovne cone (KRP13)«. V domači in tuji literaturi ne obstajajo verodostojni viri, ki bi razlagali povezavo med lastništvom zemljišč poslovne cone in uspešnostjo njenega delovanja in razvoja. Prav tako ne ob- stajajo viri, ki bi pojasnjevali povezave med lastništvom cone kot poslovnega subjekta in učinkovitostjo njenega poslovanja. Študije o vplivu vključenosti različnih delničarjev v lastniško strukturo na uspešnost podjetja temeljijo na predpostavki, da imajo različni delničarji različne motivacije (Gedajlovic et al., 2005). Različne vrste delničarjev sledijo različnim ciljem in motivacijam, kar vpliva na način, kako uresničujejo svoje nadzorne pravice nad podjetji, v katera vlagajo (Chen et al., 2009). Neskladnost med cilji različnih skupin delničarjev lah- ko poveča stroške poslovanja cone ter zmanjša njeno poslovno uspešnost in učinkovitost. Kljub zgoraj omenjenim težavam smo za obravnavani kriterij nameravali pridobiti in urediti podatke o deležu zemljišča cone v lasti različnih deležnikov (države, občin, podjetij, javnih in zasebnih delniških družb, bank, fizičnih oseb in drugih subjektov) v odstotkih. Ker nam ustreznih podatkov ni uspelo pridobiti smo se odločili da ta kriterij v nadaljnji analizi ne obravnavamo. Kriterij »Struktura podjetij v poslovni coni (KRP14)«. Z uporabo tega kriterija smo nameravali po vseh evidentiranih poslovnih conah predstaviti: strukturo podjetij po izbranih tipih gospodarske dejavnosti upoštevaje veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti, strukturo podjetij po velikosti (mik- ro, majhna, srednja in velika družba) ter lastniško strukturo podjetij (domača in tuja podjetja). Na ta način bi lahko pri- dobili enega od vhodnih pogojev za razmišljanje o možnostih iskanja sinergij med podjetji na osnovi izmenjave virov, znanja in izkušenj ter skupnega načrtovanja in rabe infrastrukture in učinkovitega upravljanja obratovalnih tveganj poslovne cone. Ker nam ustreznih podatkov ni uspelo pridobiti smo se odločili da ta kriterij v nadaljnji analizi ne obravnavamo. Kriterij »Prepoznavnost in privlačnost poslovne cone (KRP15)«. Zanimalo nas je ali je vsaka posamezna poslovna cona prepoznana in privlačna v poslovnem okolju, v lokalnem fizičnem prostoru ter na svetovnem spletu. Ker nam tudi za ta vidik ni uspelo pridobiti uporabnih informacij, smo se odločili da kriterij v nadaljnji analizi ne obravnavamo. 3.1.2 Opis kriterijev in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke zaviranja/onemogočanja uporabe območij poslovnih con za možne vlagatelje Kriterij »Poseganje cone na poplavna območja (KRZ1)«. S tem kriterijem smo želeli upravljavce in načrtovalce ter poten- cialne vlagatelje v poslovne cone opozoriti o nevarnostih pose- ganja na območja pogostih, redkih in zelo redkih poplav ter jim na ta način zmanjšati tveganja pri odločanju in porabi javnih in zasebnih finančnih sredstev. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o vodah (ZV-1) (MOP, 2002) ter na javno dostopne podatke s portala eVode Ministrstva za okolje in prostor. Kriterij »Poseganje poslovne cone na erozijska območja (KRZ2)«. S tem kriterijem smo želeli opozoriti vse zaintere- sirane deležnike pri razvoju poslovnih con o tveganjih posega- nja na erozijska območja velike, srednje in majhne nevarnosti. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o vodah (ZV-1) ter na javno dostopne podatke s portala eVode Ministrstva za okolje in prostor. Kriterij »Poseganje poslovne cone na potencialna plazovita območja (KRZ3)«. Kriterij opredeljuje različne stopnje tve- ganj ob morebitnem poskusu umeščanja poslovne cone na ob- močja z verjetnostjo pojavljanja plazov. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o vodah (ZV-1) ter na javno dostopne podatke s portala eVode Ministrstva za okolje in prostor. Kriterij »Poseganje poslovne cone na vodovarstvena ob- močja (KRZ4)«. S tem kriterijem smo želeli opozoriti vse zainteresirane deležnike pri razvoju poslovnih con o tveganjih poseganja na najožja, ožja in širša vodovarstvena območja. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o vodah (ZV-1) ter na javno dostopne podatke s portala eVode Ministrstva za okolje in prostor. 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 99 Kriterij »Poseganje poslovne cone na zavarovana območja narave (KRZ5)«. Zavarovana območja so eden izmed ukre- pov varstva narave. Zakon o ohranjanju narave opredeljuje širša in ožja zavarovana območja. Upoštevanje tega kriterija že v zgodnjih fazah odločanja o potencialnih lokacijah poslovnih con lahko pomaga vsem zainteresiranim deležnikom pri izbo- ru izvedljivih lokacij. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o ohranjanju narave (ZON) (MOP, 1999) ter na javno dostopne podatke z Geoportala ARSO Ministrstva za okolje in prostor. Kriterij »Poseganje poslovne cone na območja in lokacije naravnih vrednot (KRZ6)«. Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega narav- nega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava (ZON). Kriterij beleži možno (ne)poseganje poslovnih con na območja in lokacije naravnih vrednot. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o ohranjanju narave (ZON) ter na javno dostopne podatke z Geoportala ARSO Ministrstva za okolje in prostor. Kriterij »Poseganje poslovne cone na območja NATURA 2000 (KRZ7)«. Posebna varstvena območja (območja Natura 2000) so ekološko pomembna območja, ki so na ozemlju EU pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (ZON). Kriterij beleži možno (ne)poseganje poslovnih con na območja Natura 2000. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o ohranjanju narave (ZON) ter na javno dostopne podatke z Geoportala ARSO Ministrstva za okolje in prostor. Kriterij »Poseganje poslovne cone na ekološko pomembna območja (KRZ8)«. Ekološko pomembna območja so ob- močja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosis- temske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti (ZON). Kriterij beleži možno (ne)poseganje poslovnih con na ekološko pomembna območja. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o ohranjanju narave (ZON) ter na javno dostopne podatke z Geoportala ARSO Ministrstva za okolje in prostor. Kriterij »Poseganje poslovne cone na območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo (KRZ9)«. Uredba o območjih za kmetijstvo in pri- delavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo (MKGP, 2016), določa območja, ki imajo strateški pomen za- radi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali ohra- njanja in razvoja podeželja ter ohranjanja. Uredba določa štiri tipe strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane, za vsak tip pa tudi dva ali več podtipov strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane. Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane predstavljajo potencialna območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Kriterij »Poseganje poslovne cone na območja gozdnih re- zervatov (KRZ10)«. Uredba o varovalnih gozdovih in goz- dovih s posebnim namenom opredeljuje gozdne rezervate kot gozdove s posebnim namenom z izjemno poudarjeno razisko- valno funkcijo (MKGP, 2005). Kriterij beleži možno (ne)pose- ganje poslovnih con na območja gozdnih rezervatov. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o gozdovih (ZG) (MKGP, 1993) ter na Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (MKGP, 2005). Kriterij »Poseganje poslovne cone na območja varovalnih gozdov (KRZ11)«. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdo- vih s posebnim namenom med varovalne gozdove vključuje gozdove, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdove na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdove, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdove, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdne pasove, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdove v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarje- no funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdove na zgornji meji gozdne vegetacije (MKGP, 2005). Kriterij beleži možno (ne)poseganje poslovnih con na območja varovalnih gozdov. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o gozdovih (ZG) (MKGP, 1993) in na Uredbo o varovalnih gozdovih in goz- dovih s posebnim namenom (MKGP, 2005). Kriterij »Poseganje poslovne cone na območja nepremične kulturne dediščine (KRZ12)«. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) opredeljuje nepremično dediščino kot nepremičnine ali njihove dele z vrednotami dediščine, ki so vpisani v register dediščine (MK, 2008). Kriterij beleži možno (ne)poseganje poslovnih con na območja nepremične dedišči- ne. Kriterij se navezuje na veljavni Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (MK, 2008) in na Register nepremične kulturne dediščine (RKD). Kriterij »Poseganje poslovne cone na območja s strmim naklonom (KRZ13)«. V skupino dejavnikov zaviranja/one- mogočanja smo vključili tudi kriterij, ki kot omejitveni dejav- nik izpostavlja tveganja razvoja poslovnih con na območjih z večjimi nakloni. Privlačnost območja za poslovno cono se zmanjšuje z naraščanjem naklona terena. 30. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 100 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ 3.2 Nabor kriterijev, kazalnikov in njim pripisanih uteži 3.2.1 Nabor kriterijev, kazalnikov in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke privlačnosti območij poslovnih con za možne vlagatelje Preglednica 4: Nabor kriterijev, kazalnikov in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke privlačnosti območij poslovnih con za možne vlagatelje Kriteriji in kazalniki dejavnikov pritegnitve Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KRP1 – Prostorske značilnosti območja poslovne cone KAP1.1 – Velikost območja cone v hektarjih 1. Do 1 ha 0,20 2. Od 1 do 4,9 ha 0,40 3. Od 5 do 9,9 ha 0,60 4. Od 10 ha do 14,9 ha 0,80 5. 15 ha in več 1 U = 3 KAP1.2 – Sklenjenost območja cone 1. Eno območje cone 1 2. Dve območji cone 0,80 3. Tri območja cone 0,60 4. Štiri območja cone 0,40 5. Pet in več območij cone 0,20 U = 2 KAP1.3 – Delež zasedenosti območja cone 1. Do 19,9 % 1 2. Od 20 do 39,9 % 0,80 3. Od 40 do 59,9 % 0,60 4. Od 60 do 79,9 % 0,40 5. Od 75 do 100 % 0,20 U = 2 KAP1.4 – Delež območja cone, rezerviran za obstoje- čo in načrtovano gospodarsko infrastrukturo 1. Do 2,49 % 1 2. Od 2,5 do 4,9 % 0,80 3. Od 5 do 7,49 % 0,60 4. Od 7,50 do 9,9 % 0,40 5. 10 % in več 0,20 U = 1 KAP1.5 – Delež funkcionalno razvrednotenih območij[4] 1. Do 19,9 % 0,20 2. Od 20 do 39,9 % 0,40 3. Od 40 do 59,9 % 0,60 4. Od 60 do 79,9 % 0,80 5. Od 80 do 100 % 1 U = 2 KAP1.6 – Možnost prostorske širitve območja v hek- tarjih 1. Ni možnosti širitve 0 2. Do 1 ha 0,25 3. Od 1 do 4,9 ha 0,50 4. Od 5 do 9,9 ha 0,75 5. 10 ha in več 1 U = 2 KRP1 ∑U = 12 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 10130. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Kriteriji in kazalniki dejavnikov pritegnitve Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KRP2 – Makrolokacija poslovne cone KAP2.1 – Lokacija cone v občinah s središči različne- ga gravitacijskega pomena 1. Nacionalni središči mednarodnega pomena (Ljubljana, Maribor) 4 2. Središča nacionalnega pomena (Celje, Nova Gorica, Koper, Novo mesto in Kranj) 3 3. Središča regionalnega pomena (Domžale/Kamnik, Ptuj, Velenje, Jesenice, Murska Sobota, Trbovlje, Piran, Slovenj Gradec, Izola, Škofja Loka, Brežice in Krško) 2 4. Središča medobčinskega pomena (Ravne na Koroškem, Sežana, Vrhnika, Idrija, Postojna, Ajdovščina, Črnomelj, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Kočevje, Lendava, Litija, Ljutomer, Radovljica, Sevnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Tolmin, Tržič, Bled, Cerknica, Gornja Radgona, Laško, Lenart v Slovenskih goricah, Trebnje, Žalec, Ormož, Zagorje ob Savi, Ruše, Ankaran, Dravograd, Hrastnik, Logatec, Metlika, Muta, Rogaška Slatina in Ribnica)[5] 1 5. Središča lokalnega pomena (preostala občinska sredi- šča) 0 U = 6 KRP2 ∑U = 6 KRP3 – Prometna dostopnost poslovne cone Oddaljenost cone do državnega avtocestnega omrežja KAP3.1 – Oddaljenost cone od priključka na avtoce- sto/hitro cesto 1. Do 4,9 km 1 2. Od 5 do 14,9 km 0,75 3. Od 15 do 24,9 km 0,50 4. Od 25 do 34,9 km 0,25 5. 35 km in več 0 U = 4 Oddaljenost cone do državnega železniškega omrežja KAP3.2 – Oddaljenost do industrijskega tira 1. Od 0 do 0,49 km 1 2. Od 0,5 do 0,99 km 0,75 3. Od 1 do 1,49 km 0,50 4. Od 1,5 do 1,99 km 0,25 5. 2 km in več 0 U = 1,8 KAP3.3 – Oddaljenost do tovorne postaje 1. Od 0 do 4,9 km 1 2. Od 5 do 9,9 km 0,75 3. Od 10 do 14,9 km 0,50 4. Od 15 do 19,9 km 0,25 5. 20 km in več 0 U = 0,8 KAP3.4 – Oddaljenost do potniške postaje 1. Od 0 do 4,9 km 1 2. Od 5 do 9,9 km 0,75 3. Od 10 do 14,9 km 0,50 4. Od 15 do 19,9 km 0,25 5. 20 km in več 0 U = 0,4 Oddaljenost cone do terminalov kombiniranega prevoza KAP3.5 – Oddaljenost do kontejnerskega terminala Luke Koper 1. Od 0 do 49,9 km 1 2. Od 50 do 99,9 km 0,75 3. Od 100 do 149,9 km 0,50 4. Od 150 do 199,9 km 0,25 5. 200 km in več 0 U = 1 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 102 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Kriteriji in kazalniki dejavnikov pritegnitve Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KAP3.6 – Oddaljenost do kontejnerskega terminala Ljubljana 1. Od 0 do 24,9 km 1 2. Od 25 do 49,9 km 0,75 3. Od 50 do 74,9 km 0,50 4. Od 75 do 99,9 km 0,25 5. 100 km in več 0 U = 1 KAP3.7 – Oddaljenost do kontejnerskega terminala – prekladalne postaje Maribor 1. Od 0 do 24,9 km 1 2. Od 25 do 49,9 km 0,75 3. Od 50 do 74,9 km 0,50 4. Od 75 do 99,9 km 0,25 5. 100 km in več 0 U = 0,8 KAP3.8 – Oddaljenost do kontejnerskega terminala – prekladalne postaje Celje 1. Od 0 do 24,9 km 1 2. Od 25 do 49,9 km 0,75 3. Od 50 do 74,9 km 0,50 4. Od 75 do 99,9 km 0,25 5. 100 km in več 0 U = 0,4 Oddaljenost cone do najbližjega javnega letališča/ heliporta za mednarodni zračni promet KAP3.9 – Oddaljenost do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana 1. Od 0 do 24,9 km 1 2. Od 25 do 49,9 km 0,75 3. Od 50 do 74,9 km 0,50 4. Od 75 do 99,9 km 0,25 5. 100 km in več 0 U = 1,6 KAP3.10 – Oddaljenost do Letališča Edvarda Rusjana Maribor 1. Od 0 do 24,9 km 1 2. Od 25 do 49,9 km 0,75 3. Od 50 do 74,9 km 0,50 4. Od 75 do 99,9 km 0,25 5. 100 km in več 0 U = 0,6 KAP3.11 – Oddaljenost do Letališča Portorož 1. Od 0 do 24,9 km 1 2. Od 25 do 49,9 km 0,75 3. Od 50 do 74,9 km 0,50 4. Od 75 do 99,9 km 0,25 5. 100 km in več 0 U = 0,2 Oddaljenost cone do terminala (prometnega vozlišča) za javni potniški promet KAP3.12 – Oddaljenost do terminala mednarodnega pomena (Ljubljana, Maribor, Koper) 1. Od 0 do 4,9 km 1 2. Od 5 do 9,9 km 0,75 3. Od 10 do 14,9 km 0,50 4. Od 15 do 19,9 km 0,25 5. 20 km in več 0 U = 1,6 KAP3.13 – Oddaljenost do terminala nacionalnega pomena (Celje, Nova Gorica, Koper, Novo mesto in Kranj) 1. Od 0 do 4,9 km 1 2. Od 5 do 9,9 km 0,75 3. Od 10 do 14,9 km 0,50 4. Od 15 do 19,9 km 0,25 5. 20 km in več 0 U = 0,6 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 10330. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Kriteriji in kazalniki dejavnikov pritegnitve Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KAP3.14 – Oddaljenost do terminala regionalnega pomena (Domžale/Kamnik, Ptuj, Velenje, Jesenice, Murska Sobota, Trbovlje, Piran, Slovenj Gradec, Izola, Škofja Loka, Brežice in Krško) 1. Od 0 do 4,9 km 1 2. Od 5 do 9,9 km 0,75 3. Od 10 do 14,9 km 0,50 4. Od 15 do 19,9 km 0,25 5. 20 km in več 0 U = 0,2 KRP3 ∑U = 15 KRP4 – Oskrba poslovne cone z energenti KAP4.1 – Možnost priključka na elektroenergetsko omrežje 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2 KAP4.2 – Možnost priključka na plinovodno omrežje 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1,5 KAP4.3 – Možnost priključka na vročevodno omrežje 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,75 KAP4.4 – Možnost priključka na parovodno omrežje 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,75 KAP4.5 – Možnost priključka na omrežje za transport hladu 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,75 KAP4.6 – Možnost priključka na omrežje za soproi- zvodnjo električne energije in toplote 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,75 KAP4.7 – Možnost lastne proizvodnje električne ener- gije iz obnovljivih virov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,75 KAP4.8 – Možnost rabe lokalnih obnovljivih virov energije kot vira toplote 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,75 KRP4 ∑U = 8 KRP5 – Opremljenost poslovne cone z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem KAP5.1 – Možnost izraženim potrebam primernega priključka na vodovodno omrežje 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1 KAP5.2 – Možnost izraženim potrebam primernega priključka na kanalizacijsko omrežje, ki je povezano čistilno napravo primerne kapacitete 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1 KAP5.3 – Možnost izraženim potrebam primernega priključka na omrežje tehnološke vode 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1 KAP5.4 – Možnost zbiranja in shranjevanja kapnice (deževnice) kot tehnološke vode 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1 KRP5 ∑U = 4 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 104 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Kriteriji in kazalniki dejavnikov pritegnitve Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KRP6 – Opremljenost poslovne cone s komunikacijskim omrežjem KAP6.1 – Možnost priključka na telefonsko omrežje 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2 KAP6.2 – Možnost priključka na optično omrežje 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2 KAP6.3 – Možnost priključka na brezžično omrežje 4G in/ali 5G 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2 KRP6 ∑U = 6 KRP7 – Stroški nakupa, morebitne sanacije in najema zemljišč v poslovni coni ter upravljanja KAP7.1 – Stroški nakupa zemljišč cone na m2 v EUR (z DDV) 1. Do 24,9 EUR 1 2. Od 25 do 49,9 EUR 0,75 3. Od 50 do 74,9 EUR 0,50 4. 75 EUR in več 0,25 5. Ni podatka 0 U = 6 KAP7.2 – Stroški morebitne sanacije degradiranih zemljišč cone na m2 v EUR (z DDV) 1. Do 24,9 EUR 1 2. Od 25 do 49,9 EUR 0,75 3. Od 50 do 74,9 EUR 0,50 4. 75 EUR in več 0,25 5. Ni podatka 0 U = 6 KAP7.3 – Stroški najema zemljišč cone na m2 v EUR (z DDV) 1. Do 1,9 EUR 1 2. Od 2 do 3,9 EUR 0,75 3. Od 4 do 5,9 EUR 0,50 4. 6 EUR in več 0,25 5. Ni podatka 0 U = 5 KAP7.4 – Stroški upravljanja cone na m2 v EUR (z DDV) 1. Do 0,99 EUR 1 2. Od 1 do 1,9 EUR 0,75 3. Od 2 do 2,9 EUR 0,50 4. 3 EUR in več 0,25 5. Ni podatka 0 U = 1 KRP7 ∑U = 18 KRP8 – Davčne in druge spodbude ter olajšave KAP8.1 – Davčne in druge spodbude ter olajšave s strani države 1. Da 1 2. Ne 0 U = 7 KAP8.2 – Davčne in druge spodbude ter olajšave s strani občin 1. Da 1 2. Ne 0 U = 3 KRP8 ∑U = 10 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 10530. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Kriteriji in kazalniki dejavnikov pritegnitve Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KRP9 – Opredeljenost poslovne cone v prostorskih aktih KAP9.1 – Območje cone je opredeljeno v prostorskih aktih 1. Akcijski program za izvajanja Strategije prostorskega razvoja Slovenije U = 1 2. Regionalni prostorski plan 3. Občinski prostorski plan 4. Državni prostorski načrt 5. Občinski prostorski načrt 6. Občinski podrobni prostorski načrt 7. Gradbeno dovoljenje 8. Drugi prostorski dokument 9. Delno opredeljeno v prostorskem aktu U = 0,223 10. Ni opredeljeno v nobenem prostorskem aktu 0 KRP9 ∑U = 9 KRP10 – Zmogljivost/zmožnost izvajanja dejavnosti oz. projektov industrijske simbioze KAP10.1 – Obstoj zmožnosti sodelovanja med pod- jetji v coni na način, da se med njimi izboljša pretok virov ter da se posledično močno zmanjšajo ali od- pravijo negativni vplivi na okolje 1. Projekti industrijske simbioze potekajo U = 2,50 2. Projekti industrijske simbioze so pripravljeni za izvedbo U = 2,00 3. Projekti industrijske simbioze so v fazi priprave U = 1,00 4. Projekti industrijske simbioze so v fazi razglabljanja U = 0,50 5. Zaenkrat ni zmožnosti in interesa za zagon projektov industrijske simbioze U = 0 KRP10 U = 6 KR11 – Demografska in zaposlitvena struktura statistične/razvojne regije, v kateri se nahaja poslovna cona KAP11.1 – Število prebivalstva 1. Do 79.999 prebivalcev 0,20 2. Od 80.000 do 159.999 prebivalcev 0,40 3. Od 160.000 do 249.999 prebivalcev 0,60 4. Od 250.000 do 499.999 prebivalcev 0,80 5. 500.000 prebivalcev in več 1 U = 1 KAP11.2 – Naravni prirast na 1000 prebivalcev 1. Od –4 do –1,99 0,20 2. Od –2 do –0,01 0,40 3. Ničelni naravni prirast 0,60 4. Od 0 do 1,99 0,80 5. Od 2 do 3,99 in več 1 U = 1 KAP11.3 – Skupni selitveni prirast na 1000 prebival- cev 1. Od –4 do –1,99 0,20 2. Od –2 do –0,01 0,40 3. Ničelni selitveni prirast 0,60 4. Od 0 do 1,99 0,80 5. Od 2 do 3,99 in več 1 U = 1 KAP11.4 – Stopnja registrirane brezposelnosti 1. Do 7,99 1 2. Od 8 do 9,99 0,80 3. Od 10 do 11,9 0,60 4. Od 12 do 13,90 0,40 5. 14 in več 0,20 U = 1 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 106 3.2.2 Nabor kriterijev, kazalnikov in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke zaviranja/onemogočanja uporabe območij poslovnih con za možne vlagatelje Preglednica 5: Nabor kriterijev, kazalnikov in njim pripisanih uteži, ki opisujejo učinke zaviranja/onemogočanja uporabe območij poslovnih con za možne vlagatelje Kriteriji in kazalniki Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KRZ1 – poseganje poslovne cone na poplavna območja KAZ1.1 – Poseganje cone na območje pogostih poplav 1. Da 1 2. Ne 0 U = 4 KAZ1.2 – Poseganje cone na območje redkih poplav 1. Da 1 2. Ne 0 U = 3 KAZ1.3 – Poseganje cone na območje zelo redkih poplav 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2 KRZ1 ∑U = 9 KRZ2 – poseganje poslovne cone na erozijska območja KAZ2.1 – Poseganje cone na območje velike nevarnosti 1. Da 1 2. Ne 0 U = 3 KAZ2.2 – Poseganje cone na območje srednje nevarnosti 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2 KAZ2.2 – Poseganje cone na območje majhne nevarnosti 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1 KRZ2 ∑U = 6 KRZ3 – poseganje poslovne cone na potencialna plazovita območja KAZ3.1 – Poseganje cone na območje z zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2,2 KAZ3.2 – Poseganje cone na območje z veliko verjetnostjo pojavljanja plazov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1,5 KAZ3.3 – Poseganje cone na območje s srednjo verjetnostjo pojavljanja plazov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 1 KAZ3.4 – Poseganje cone na območje z majhno verjetnostjo pojavljanja plazov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,9 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Kriteriji in kazalniki dejavnikov pritegnitve Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KAP11.5 – Terciarna izobrazba delovno aktivnih prebivalcev 1. Do 9.9 % 0,20 2. Od 10 do 19,9 % 0,40 3. Od 20 do 29,9 % 0,60 4. Od 30 do 39,9 % 0,80 5. 40 % in več 1 U = 2 KRP11 ∑U = 6 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 10730. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji Kriteriji in kazalniki Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KAZ3.5 – Poseganje cone na območje z zelo majhno verjetnostjo pojavljanja plazov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0,4 KRZ3 ∑U = 6 KRZ4 – poseganje poslovne cone na vodovarstvena območja KAZ4.1 – Poseganje cone na najožja vodovarstvena območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 4 KAZ4.2 – Poseganje cone na ožja vodovarstvena območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 3 KAZ4.3 – Poseganje cone na širša vodovarstvena območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 2 KRZ4 ∑U = 9 KRZ5 – poseganje poslovne cone na zavarovana območja narave KAZ5.1 – Poseganje cone na širša zavarovana območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 4 KAZ5.2 – Poseganje cone na ožja zavarovana območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 4 KRZ5 ∑U = 8 KRZ6 – poseganje poslovne cone na območja in lokacije naravnih vrednot KAZ6.1 – Poseganje cone na območja in lokacije naravnih vrednot 1. Da 1 2. Ne 0 U = 8 KRZ6 ∑U = 8 KRZ7 – poseganje poslovne cone na območja natura 2000 KAZ7.1 – Poseganje cone na območja NATURA 2000 1. Da 1 2. Ne 0 U = 8 KRZ7 ∑U = 8 KRZ8 – poseganje poslovne cone na ekološko pomembna območja KAZ8.1 – Poseganje cone na ekološko pomembna območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 8 KRZ8 ∑U = 8 KRZ9 – poseganje poslovne cone na strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane KAZ9.1 – Poseganje cone na izjemno pomembna območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 4 KAZ9.2 – Poseganje cone na zelo pomembna območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 3 KAZ9.3 – Poseganje cone na pomembna območja 1. Da 1 3. Ne 0 U = 2 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 108 Kriteriji in kazalniki Razvrstitev kazalnikov po klasifikacijskih ravneh Ocena/Utež (U) KAZ9.4 – Poseganje cone na ostala območja 1. Da 1 2. Ne 0 U = 0 KRZ9 ∑U = 9 KRZ10 – poseganje poslovne cone na območja gozdnih rezervatov KAZ10.1 – Poseganje cone na območja gozdnih rezervatov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 8 KRZ10 ∑U = 8 KRZ11 – poseganje poslovne cone na območja varovalnih gozdov KAZ11.1 – Poseganje cone na območja varovalnih gozdov 1. Da 1 2. Ne 0 U = 8 KRZ11 ∑U = 8 KRZ12 – poseganje poslovne cone na območja nepremične kulturne dediščine KAZ12.1 – Poseganje cone na območja nepremične kulturne dediščine 1. Da 1 2. Ne 0 U = 8 KRZ12 ∑U = 8 KRZ13 – poseganje poslovne cone na območja s strmim naklonom KAZ13.1 – Poseganje cone na območja z naklonom terena 1. Do 4 % 0,20 2. Od 4 do 8 % 0,40 3. Od 8 do 12 % 0,60 4. Od 12 do 16 % 0,80 5. Nad 16 % 1 U = 5 KRZ13 ∑U = 5 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Preglednica 6: Pomembnost prostora za poslovne cone po statističnih/razvojnih regijah Primernost prostora za poslovne cone za vsako poslovno cono po statističnih/ razvojnih regijah[6] Utežen kazalnik, ki prikazuje stopnjo razvitosti regije in se navezuje na indeks razvojne ogro- ženosti (IRO) regije v letu 2018 Pomembnost prostora za poslovne cone (vre- dnost primernosti prostora pomnožena z vre- dnostjo kazalnika razvojne ogroženosti) za vsako poslovno cono Vrednost kazalnika IRO Izračuni pomembnosti prostora poslovnih con so opravljeni v nadaljevanju analize prejetih con. Pomurska 1,996 (1) Zasavska 1,913 (2) Primorsko-notranjska 1,830 (3) Podravska: 1,747 (4) Koroška 1,664 (5) Posavska 1,581 (6) Goriška 1,498 (7) Savinjska 1,415 (8) Obalno-kraška 1,332 (9) Jugovzhodna Slovenija 1,249 (10) Gorenjska: 1,166 (11) Osrednjeslovenska 1,083 (12) 3.3 Prikaz načina izračuna pomembnosti prostora za poslovne cone Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 10930. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji 4 Opis metodološkega okvira za razvrščanje poslovnih con po gospodarskih dejavnostih Poleg že opredeljene tipologije poslovnih con po pomembnosti prostora, predlagamo še tipologijo poslovnih con po gospo- darskih dejavnostih. V nabor poslovnih con po gospodarskih dejavnostih so vključene naslednje cone: industrijska cona, prometno logistična cona, trgovska cona, cona tehnoloških dejavnosti, cona informacijsko komunikacijskih dejavnosti, cona z več gospodarskimi dejavnostmi, cona z neopredeljenimi gospodarskimi dejavnostmi in cona raznovrstnih gospodarskih dejavnosti. Opredelitev prvih petih con smo navezali na izbran nabor področij gospodarskih dejavnosti po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008 (SURS, 2010). To so naslednja področja: področje C – predelovalne dejavnosti, področje H – promet in skladiščenje, področje G – trgovina, področje J – informacijske in komunikacijske dejavnosti in področje M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Vse predlagane kategorije poslovnih con sodijo v okviru po- drobnejše namenske rabe prostora v območje gospodarskih con (IG), ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. V nadaljevanju predstavljamo predlog njihovih opredelitev. Industrijska cona je poslovna cona, v kateri se v pretežni meri (na več kot 80 % površine cone) izvajajo gospodarske dejav- nosti, opredeljene v področju C – predelovalne dejavnosti po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008. Prometno logistična cona je poslovna cona, v kateri se v pre- težni meri (na več kot 80 % površine cone) izvajajo gospodarske dejavnosti, opredeljene v področju H – promet in skladiščenje po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008. Trgovska cona je poslovna cona, v kateri se v pretežni meri (na več kot 80 % površine cone) izvajajo gospodarske dejavnosti, opredeljene v področju G – trgovina po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008. Cona tehnoloških dejavnosti je poslovna cona, ki vključuje subjekte inovativnega okolja (podjetniške in univerzitetne inkubatorje ter tehnološke parke) in v kateri se v pretežni meri (na več kot 80 % površine cone) izvajajo gospodarske dejavnosti, opredeljene v področju M – strokovne, znanstve- ne in tehnične dejavnosti po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008. Cona informacijsko komunikacijskih dejavnosti je poslovna cona, v kateri se v pretežni meri (na več kot 80 % površine cone) izvajajo gospodarske dejavnosti, opredeljene v področju J – informacijske in komunikacijske dejavnosti po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008. Cona z več gospodarskimi dejavnostmi je poslovna cona, v kateri se v pretežni meri (na več kot 50 % površine cone) izvajajo gospodarske dejavnosti, opredeljene v področjih C, G, H, J in M po veljavni Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008. Preglednica 7: Tipi poslovnih con po gospodarskih dejavnostih Poslovne cone po pomembnosti prostora Poslovne cone po gospodarskih dejavnostih Ključna področja iz SKD, ki se upoštevajo pri spodbujanju razvoja poslovnih con Velikost podjetij v poslovni coni Poslovne cone nacionalne pomembnosti Industrijska cona Področje C – predelovalne dejavnosti mikro, majhna, srednja, velika podjetja Poslovne cone regionalne pomembnosti Prometno logistična cona Področje H – promet in skladiščenje mikro, majhna, srednja, velika podjetja Poslovne cone medobčinske pomembnosti Trgovska cona Področje G – trgovina mikro, majhna, srednja, velika podjetja Poslovne cone lokalne pomembnosti Cona tehnoloških dejavnosti Področje M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti mikro, majhna, srednja, velika podjetja Cona informacijsko komunikacijskih dejavnosti Področje J – informacijske in komunikacijske dejavnosti mikro, majhna, srednja, velika podjetja Cona z več gospodarskimi dejavnostmi Področja C, H, G, J in M (v pretežni meri) mikro, majhna, srednja, velika podjetja Cona z neopredeljenimi gospodarskimi dejavnostmi Področja gospodarskih dejavnosti niso znana mikro, majhna, srednja, velika podjetja Cona raznovrstnih gospodarskih dejavnosti Prisotna so lahko vsa področja gospodarskih dejavnosti mikro, majhna, srednja, velika podjetja Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 110 Cona z neopredeljenimi gospodarskimi dejavnostmi je po- slovna cona, za katero v pretežni meri (za več kot 80% površine cone) ni znana gospodarska dejavnost poslovnih subjektov. Cona raznovrstnih gospodarskih dejavnosti je poslovna cona, v kateri se izvajajo vse gospodarske dejavnosti, opredeljene v področjih A, B, C, D, E, F, G, H, I, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T, U, v poljubnih deležih. Pri tem skupni delež dejavnosti, opredeljenih v področjih C, G, H, J in M, ne presega 50 % površine cone. 5 Sklep S pripravo metodologije za opredeljevanje kriterijev za dolo- čitev tipov poslovnih con in subjektov inovativnega okolja v Sloveniji smo v okviru projekta »Metodologija za popis poslov- nih con in subjektov inovativnega okolja na območju Slovenije, izvedba terenskega popisa in vzpostavitev ažurne evidence« (Bizjak et al., 2019) želeli prispevati k ustvarjanju pogojev za bolj pregledno ter objektivno preverjanje in določanje primer- nih območij za načrtovanje, opremljanje in gradnjo poslovnih con v Sloveniji. Predlagana metodologija se navezuje na naj- novejšo zbirko kvantitativnih podatkov o poslovnih conah, ki je bila pripravljena v okviru obravnavanega projekta. V meto- dologiji so opredeljeni kriteriji za določitev tipov poslovnih con v Sloveniji ob upoštevanju funkcionalnega in prostorskega vidika ter vidika varstva okolja. Na njihovi osnovi je oprede- ljena tipologija poslovnih con po pomembnosti prostora in po prevladujočih gospodarskih dejavnostih. Upoštevaje krite- rij pomembnosti prostora se cone razvrščajo v štiri kategorije: nacionalne, regionalne, medobčinske in lokalne pomembnosti. Upoštevaje kriterij prevladujoče gospodarske dejavnosti pa se cone razvrščajo v osem kategorij: industrijske, prometno logi- stične in trgovske cone, cone tehnoloških dejavnosti in cone informacijsko komunikacijskih dejavnosti, cone z več gospo- darskimi dejavnostmi, cone z neopredeljenimi gospodarskimi dejavnostmi ter cone raznovrstnih gospodarskih dejavnosti. V nadaljevanju projekta bodo vse cone razvrščene v predlagane kategorije. Na ta način bo država pridobila strokovno podporo, s pomočjo katere bo lahko bolj učinkovito in pregledno pred- nostno namenjala razpoložljiva javna sredstva za spodbujanje razvoja določenih kategorij poslovnih con. V prihodnje se bo metodologija smiselno dopolnjevala upošte- vaje, po eni strani izražene potrebe države, predvsem Ministr- stva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT – Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, po drugi strani pa potrebe lokalnih skupnosti, regionalnih razvojnih agencij ter gospodarskih subjektov iz domačega in mednaro- dnega okolja. Metodologija se bo dopolnjevala tudi upoštevaje pričakovane pozitivne spremembe na področju razvoja evidenc javnih podatkov, ki bodo omogočili uporabo nekaterih pre- dlaganih kriterijev in kazalnikov tim. dejavnikov pritegnitve, ki jih v tem trenutku – zaradi umanjkanja primernih javnih podatkov – nismo mogli upoštevati. Andrej Gulič Urbanistični inštitut RS, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana E-pošta: andrej.gulic@uirs.si Opombe [1] V kategorijo plani sodijo programi, načrti, prostorski ali drugi akti ter njihove spremembe ali dopolnitve, ki jih na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine – več o tem na naslednji spletni pove- zavi: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/presoje_vplivov_na_ okolje/celovita_presoja_vplivov_na_okolje (sneto 4. 3. 2019). [2] Rezultati izračuna se prilagodijo na skupno lestvico. [3] Indeks razvojne ogroženosti (IRO) je relativni kazalnik razvitosti regije in je izračunan na podlagi otežitve kazalnikov razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti (Pečar, J., 2018). [4] ARSO (2019) [5] Povzeto po Nared, J., et al. (2016) [6] Statistične/razvojne regije so razvrščene v Preglednici 6 od najmanj razvite (Pomurska regija) do najbolj razvite regije (Osrednjeslovenska regija). Viri in literatura ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje (2019): [TP02] Funkcio- nalno razvrednotena območja. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja#definitionsTitle (sneto 4. 3. 2019). Bizjak, I., et al. (2019): Metodologija za popis poslovnih con in subjektov inovativnega okolja na območju Slovenije, izvedba terenskega popisa in vzpostavitev ažurne evidence. Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Geodetski inštitut Slovenije. Ljubljana. Dostopno na: https://poslovne- cone.uirs.si/sl-si/. (sneto 5. 8. 2019). Chen, G. (2009): Does the type of ownership control matter? Evidence from China’s listed companies. Journal of Banking & Finance 33 (2009) 171–181. Elsevier B.V. Garibaldi, P. (2006): Personnel economics in imperfect labour markets. Oxford; New York: Oxford University Press. Gedajlovic, E. (2005): Ownership Structure, Investment Behaviour and Firm Performance in Japanese Manufacturing Industries. Organization Studies 26(1): 7–35. SAGE Publications. London, Thousand Oaks, CA & New Delhi. Gulič, A., Bizjak, I. (2012): Gospodarske cone Republike Slovenije na sve- tovnem spletu: zaključno letno poročilo. Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Ljubljana. GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije (2017): Letno poroči- lo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2016. Dostopno na: http:// www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/medijsko_sre- disce/2017/04_April/21_GURS/17_04_21_Letno_porocilo__za_ leto_2016.pdf (sneto 3. 3. 2019). 30. Sedlarjevo srečanje – A. GULIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 11130. Sedlarjevo srečanje – Metodologija za določanje tipov poslovnih con v Sloveniji GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije (2018): Letno poroči- lo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2017. Dostopno na: http:// www.e-prostor.gov.si/fileadmin/etn/Porocila/Letno_porocilo_za_ leto_2017.pdf (sneto 3. 3. 2019). MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (2015): Program izvajanja finančnih spodbud Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 2015-2020. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/ mgrt.gov.si/pageuploads/Programi/Program_MGRT_22.4.2015_FINAL. pdf (sneto 2. 6. 2018). MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (2015): Program spodbujanja internacionalizacije. Dostopno na: https://www. izvoznookno.si/Dokumenti/Analize/Program %20INTER %202015-2020_ kon %C4 %8Dna.pdf (sneto 24. 2. 2019). MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1996): Za- kon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Dostopno na: https://www.uradni-list. si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19963454 (sneto 25. 2. 2019). MK – Ministrstvo za kulturo (2008): Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). Dostopno na: http://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_do- kumenti/veljavni_predpisi/varstvo_kulturne_dediscine/ (sneto: 25. 2. 2019). MOP – Ministrstvo za okolje in prostor (1999): Zakon o ohranjanju nara- ve. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ veljavni_predpisi/narava/zakon_o_ohranjanju_narave/ (sneto 25. 2. 2019). MOP – Ministrstvo za okolje in prostor (2002): Zakon o vodah. Dos- topno na: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljav- ni_predpisi/okolje/zakon_o_vodah (sneto 25. 2. 2019). MOP – Ministrstvo za okolje in prostor (2004a): Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop. gov.si/pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdf (sneto 1. 6. 2018). MOP – Ministrstvo za okolje in prostor (2004b): Prostorski red Slovenije. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/51961 (sneto 1. 6. 2018). MOP – Ministrstvo za okolje in prostor (2018): Vrste namenskih rab prostora. Uradni list Republike Slovenije, stran 284/št. 2/9. 1. 2018. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/files/RS_-2018-002-00050- OB~P003-0000.PDF (sneto 15. 4. 2019). MOP – Ministrstvo za okolje in prostor (2019): Celovita presoja vplivov na okolje. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ presoje_vplivov_na_okolje/celovita_presoja_vplivov_na_okolje/ (sneto 2. 3. 2019). Nared, J., et al. (2016): Policentrično omrežje središč in dostopnost prebi- valstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. ZRC SAZU. Ljubljana. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop. gov.si/pageuploads/studije/policentricno_omrezje.pdf (sneto 5. 6. 2018). OECD (2001): Glossary of statistical terms. Dostopno na: http:// stats.oecd.org/glossary/detail.asp?ID=1264 (sneto 6. 3. 2019) Pečar, J. (2018): Indeks razvojne ogroženosti regij 2014-2020, metodo- logija izračuna. Zbirka Delovni zvezki UMAR. Delovni zvezek 4/2018, letnik XXVII. Ljubljana. Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/ user_upload/publikacije/dz/2018/Indeks_razvojne_ogrozenosti_re- gij_2014_2020_metodologija_izracuna.pdf (sneto 16. 12. 2018). SURS – Statistični urad Republike Slovenije (2016): Nabor kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja za Slovenijo. Dostopno na: https://www.stat.si/ Pages/cilji/ (sneto 7. 4. 2019). SURS – Statistični urad Republike Slovenije (2018): SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti. Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.stat.si/StatWeb/Methods/Classifications (sneto 31. 5. 2018). SVRK – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (2016): Slovenija in Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Dostopno na: http://www.svrk.gov.si/si/delovna_podrocja/razvojno_nacrtovanje/ slovenija_in_agenda_2030/ (sneto 7. 4. 2019). Vlada RS – Vlada Republike Slovenije (2015): Slovenska strategija pamet- ne specializacije. Dostopno na: http://www.svrk.gov.si/si/delovna_pod- rocja/strategija_pametne_specializacije/ (sneto 24. 2. 2019). Vlada RS – Vlada Republike Slovenije (2016): Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/128222#!/Uredba-o-obmocjih-za-kmetijstvo-in-pridelavo-hra- ne-ki-so-strateskega-pomena-za-Republiko-Slovenijo (sneto 20. 5. 2019). Vlada RS – Vlada Republike Slovenije (2017): Strategija razvoja Slovenije 2030. Dostopno na: http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategi- ja_razvoja_slovenije_2030/ (sneto 3. 2. 2019). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Uradni list Republike Slovenije, št. 65/09. Ljubljana. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled- Predpisa?id=ZAKO4291 (sneto 31. 5. 2018).