Poštnina platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din l'5ft. TRGOVSKI LIST Časopis z« trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/2 leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 18. novembra 1933. Štev. 132. dafe tiudctn maŽH&st zaslužka Ni težje nesreče t& zdravega človeka, kakor če ne more delali, če ne more najti zaslužka. Prav tako pa je res, da ni mogoče krize brezposelnosti nikdar rešiti s podporami, temveč le z delom. Treba je zato ustvarjati nove možnosti zaslužka, da morejo najti delo tudi oni, ki jih obstoječa podjetja ne morejo več zaposliti. Pri nas pa se dostikrat dogaja, da se ne le ne Ustvari novih možnosti zaslužka, temveč da se uniči možnost zaslužka še onim, ki So doslej imeli zaslužek. Čevljarstvo je eden takšnih žalostnih dokazov, kako izgubljajo pni nas ljudje možnost zaslužka. Cvetoč je bil nekoč čevljarski obrt iv Sloveniji, danes je pred katastrofo. In zakaj? Ker čevljarjem ne bo skoraj ostalo niti zadnje delo, ki jim je še ostalo, da bi popravljali stare čevlje. Na desettisoče ljudi živi od čevljarstva in če bo to brez zaslužka, bodo vsi ti desetti »oči brez posla. Padli bodo na: rame javnosti. 2e iz lastnega interesa mora zato javnost poskrbeti, da vsi ti tisoči ne ostanejo brez •zaslužka. Javnost, to je država, mora zato zajamčiti čevljarjem najzadnji ostanek zaslužka, da ostane popravilo čevljev njih Jiicnopol, da se nihče ne sme lotiti tega posla. Ta monopol more dati država čevljarjem tem lažje, ker sploh ni doma nikogar, ki l>i hotel čevljarjem odvzeti to delo. Domače tvornice čevljev sploh ne popravijo čevljev,' to delo samo tuja tvrdka J'«afa«. Ali je res imogoče, da bi zaradi &ne tuje tvrdke trpeli, da gTedo vsi naši čevljarji na cesto! Ne velja ta izgovor, da tudi v Bafinih po-praviFabiicah delajo domačii ljudje. Delajo sicer res tudi domačini, toda dobiček njihovega dela ne ostaja doma. Ves zaslužek domačih čevljarjev pa ostaja doma in zato je treba domačim čevljarjem zagotoviti vse delo. Monopol čevljarjev na popravilo čevljev je zato tudii v interesu države. Zato naj ta monopol postane tudi resnica. Več ko enkrat smo tudi že na tem mestu predlagali, da se z investicijskimi deli za-!8osili naše brezposelne ljudi. To se ni zgodilo, ker da ni denarja. Odkrito moramo ^či, da mi v ta izgovor ne verujemo, ker denar je tu, samo da se ga ne išče na pravem mestu. Res je, da naš trgovec, naš obrtnik in tudi marsikateri naš industrija-lec ne zmore več niti sedanjr.h davkov, toda novih sredstev bi bilo mogoče še 'vedno najti. Omenjamo samo eno stvar — zaščitno carino. Ne tajimo, da je ta potrebna, toda pregledati bi bilo treba, če je za vse predmete potrebna še v tej meri, ko' nekdaj. Pri padcu oem za sirovr.ne, pri padcu delavskih mezd in tudi zboljšanju produkcije pa ni več potrebna ena zaščitna carina, ko nekdaj. Če je ta ostala še vedno neizpre-menena, potem se pravi to, da izgublja država na carinskih dohodkih rin da plača naš konzument preveč za blago natančno toliko, za kolikor je carinska zaščita previsoka. Zato pravimo previsoke zaščitne carine naj ho deležna država in ne tuji podjetnik. Z dobro voljo je vse to mogoče izvesti z lahkoto, ker resnični produkcijski broški niso nobena tajnost, s slabo voljo l>a ni imogoče izpeljati niti te niti' nobene druge potrebne reforme. Število prebivalstva se veča in zato bi bilo naravno, da bi dajala trgovina vedno več zaslužka .ljudem. Dejansko pa število nameščencev v trgovini pada. Že več ko *akrat smo povedali, da pada zaradi krivdnih in neutemeljenih privilegijev nabavi jalnrh zadrug. Na podlagi napačnega Zažiranja o zadružništvu se daje čisto neproduktivnim organizacijam privilegije zato, da se uničuje stan, ki je eden najboljših davkoplačevalcev. Ali ni to nesmiselno početje! Majhen je naš narodni dohodek, pa še toga ne znamo pravilno porazdeliti. Na ko- gar pade davčno breme enkrat, na tega se nalaga kar vedno naprej. Kdor pa se mu izmuzne enkrat, ta se mu izmuzne tudi naprej. In tako pride do tega, da padajo državni dohodki, ker so eni že preobreme- Jugosilovenski ženski savez je sklenil dogovor s pariško tvrdko B. P. Grimaud, da bo ta izdelovala igralne karte z jugoslovanskimi nacionalnimi motivi. Te karte bo propagiral v Jugoslaviji Jugoslovenski ženski savez, čisti dobiček pa se bo uporabil za nacionalno-humane ustanove. Vso podrobno razprodajo teh kart pa je oddal savez tvrdki »Junakar«. Sedaj nam je poslal Jugosl. ženski savez dve okrožnici tvrdke >Junakar« in spremno pismo, v katerem nas prosi, da z ozirom »na plemeniti cilj akcije tvrdke ,Junakar‘« posvetimo v svojem listu nekoliko vrst tej akciji. Ustrezamo tej prošnji, čeprav v čisto drugačnem smislu, kakor pa se pričakuje od nas. Ne spuščamo se v to, zakaj smatra Jugo. slovenski ženski savez za potrebno, da baš v sedanjem časiu propagira nove igralne karte. Toda če jih že propagira, potem naj to naredi na načni, ki ne bo v škodo našemu narodnemu ' gospodarstvu. Danes je ena glavnih zahtev našega gospodarstva, da ne uvažamo niti ene stvari, ki jo moremo izdelovati doma. Ne sili nas k strogemu spoštovanju tega zakona samo vedno težavnejša prodaja naših izvoznih predmetov v tujini, temveč tudi vedno večja brezposelnost na grb ljudi in naša vedno slabša plačilna bilanca. Zato je dolžnost vseh, ki hočejo, da. se izkopljemo iz sedanje gospodarske stiske, da nastopijo proti vsakomur, ki po nepotrebnem uvaža iz tujine blago, ki ga moremo izdelovati doma. In izpolnjujoč to dolžnost moramo nastopiti proti akciji Jug. ženskega saveza, ker je ta v nasprotju s tem osnovnim pogojem naše gospodarske osamosvojitve. Imamo namreč v Jugoslaviji papirnice, ki izdelujejo izvrsten papir tudi za najbolj fine igralne karte. Imamo nadalje v Jugo- Hat*a ut stne, vtt V petek so bile zaprte v Ljubljani vse trgovine s čevlji in vse čevljarske delavnice kot protest proti tuji konkurenci, zlasti pa proti popravljalnicam tvrdke Bat’a. V nabito polni dvorani Delavske zbornice pa je bil protestni shod, ki so se ga udeležili zastopniki vseh domačih tvornic za čevlje, zastopniki vseh trgovin s čevlji in usnjem ter številna čevljarska društva z dežele in Ljubljane. Protestni shod je otvoril predsednik Združenja čevljarjev Jernej Perdan, ki je toplo pozdravil zastopnika Zbornice za TOIj tajnika dr. Pretnarja, predsednika Okrožnega odbora obrtniških združenj Filipa Pristova ter vse zborovalce. Poudaril je, da je neposreden povod za današnji shod dala vest, da otvori Buta podružnici v Šiški in Mostah. Protest proti tem novim podružnicam je bil brezuspešen, ker po zakonu ni mogoče prepovedati podružnic. Mojster Kristan je nato poročal, kako se že deset let čevljarji zaman bore proti Bat’i. Z vso odločnostjo morajo čevljarji zahtevati, da se vsaj popravljalnice Bat’e prepovedano. Vendar ne gre, da bi deseti-soči rodbin trpeli pomanjkanje in bile brez zaslužka zaradi enega samega tujca. Vi- ' harno ogorčenje je zavladalo po dvorani, ko so zborovalci slišali, da je tudi Batina prodajalna danes zaprta »v znak solidarnosti« s čevljarji. j To ogorčenje je še naraslo, ko so začeli njeni, d očim bi mogli bi: ti državni dohodki večji, če bi se tem breme nekoliko zmanjšalo. Treba zato najti nove vire dohodkov in potem bodo tu tudi sredstva za nova dela, za nove možnosti zaslužka. slaviji tiskarne, ki morejo zadostiti tudi najbolj visokim zahtevam in imamo karto-naže, ki so enako na višku. Imamo pa končno tudii umetnike, ki morejo narisati po jugoslovanskih nacionalnih motivih tudi najbolj elegantne karte. Doma imamo torej vse, kar je potrebno za izdelavo igralnih kart. Pa ne samo to. Naše tiskarne imajo premalo dela, naše papirnice imajo premalo dela, naši umetniki Imajo premalo naročil in pomanjkanje dela muči tudi naše kartonaže. A kljub vsemu temu naročamo igralne karte v tujini. Na ta način 'res ne pridemo nikdar do gospodarske osamosvojitve, še manj pa iz gospodarske stiske. Pri tem pa moramo omeniti še to, da leže v Ljubljani cele skladnice čisto jugoslovanskih igralnih kart, ki so tako po zamisli ko po izvedbi čisto jugoslovanske. Prepričani smo, da ženski savez za ta zakopani kapital ne ve, ker se tudi njegov lastnik nič ne trudi, da bi Jugoslavija zanj de zna la. Vedeti ,pa bi moral Jug. ženski savez, da imamo v Jugoslaviji podjetja, ki morejo izdelovati tudi prvovrstne igralne karte in '/.ato ni treba igralnih kart naročati v tujini. Vedeti bi moral, da tako postopanje škoduje našemu narodnemu gospodarstvu in da zato zlasti Jug. ženski savez ne bi smel tako1 postopati, saj je vendar Jug. ženski savez organizacija, ki sme biti na svoje nacionalno delo ponosna. V tem je baš ona tragika, da celo najzaslužnejša nacionalna združenja ne vedo, kako morajo tudi ona delati za našo gospodarsko osamosvojitev. In to je tudi vzrok, da smo se bavili s propagando novih igralnih kart, ker je naravnost tipičen primer, kako se pri nas negospodarsko dela iin misli. fi&Mavtiati tevtfav praviti posamezni govorniki, kako so ob-daecni obrtniki in kako Batine prodajaln«. Tako je pravil delegat Hafner, da je obda-čenih 14 škofjeloških čevljarjev s 34 tisoč dinarji davka, prodajalnica Bat’e pa samo s 65 dinarji. Predsednik Perdan je nato povedal, da v Ljubljani trgovina Bat’e sploh ni med obdačenci, ker da je Bat’a že obdačen v Zagrebu. Tajnik zbornice dr. Pretnar je nato obširno razložil vse delo Zbornice, da se obvarujejo čevljarji pred konkurenco Bat’e. Čevljarji pa bi morali pričeti s svojimi protesti že pred osmimi leti, ko je bil Bat’a že pred vratmi Beograda. Zbornica za TOI je predlagala, da se prepove družbam izvajanje obrta, ker pa niso druge banovine podpirale njenega predloga, je bil sprejet § 9. obrtnega zakona, da, sedaj ni več mogoče prepovedati popravljalnic, ki jih je Bat’a že otvoril. Zbornica je na velesejmu razstavila Bat’ine čevlje in izdelke domačega mojstra, da so ljudje videli razliko med temi izdelki. Govornik je nato apeliral na vse, da so solidarni, ker samo s solidarnostjo je mogoče doseči uspehov. Predsednik Perdan je nato ugotovil, da se je Zbornica v resnici vedno zavzemala za čevljarje. Mojster Sajovic je nato pojasnil, zakaj čevljarji že preje niso nastopili proti Bat’i. Niso namreč niti vedeli, kdaj da je prišel Bat!a v Beograd. Dejalije, da;samo ljubljanski trgovci s čev- lji plačujejo več davka, ko vsa podjetja Bat’e v državi. Ravnatelj tvornice »Peko« g. Kuster je izjavil, da so domači industrijalci popolnoma solidarni s čevljarji. Ne gre, da država ščiti enega industrijalca, če vsled tega propada 10.000 delavcev. Ce ni danes zakona, ki bi kontingentiral produkcijo čevljev, pa se naj naredi tak zakon, kakor je to storila Poljska. Bafa bo s svojimi cenami uničil domače tvornice in obrtnike, potem pa sam zavladal nad trgom, da bo mogel po mili volji dvigati cene. Posebno pa se mora zahtevati, da mora Bafa plačevati enake davke ko drugi in tudi enake soci-jalme dajatve ter sploh izpolnjevati vse zakone kakor domači čevljarji, podjetniki iu trgovci. Nato so govorili še razni zastopniki čevljarskih organizacij iz drugih krajev. Vsi brez izjeme so poudarjali, da je čevljarski obrt vsled Batine konkurence iul rob« propada. V imenu delavcev se je pridružil protestu čevljarjev tajnik Splošne delavske zveze Jakomin, ki je poudaril, da je delavstvo popolnoma solidarno s čevljarji. Čevljarji so hoteli po shodu prirediti demonstrativni obhod po mestu, ker pa ta ni bil prijavljen, se ni mogel izvršiti. Predlagano resolucijo so čevljarji kot premilo odklonili. Mnogi govorniki so zahtevaK nadvse radikalne odredbe irt tako je nekdo priporočal, da vsi čevljarji odloie obrtne liste, če ne bodo njih zahteve izpolnjene v enem mesecu. Protestni shod je pokazal, da je v resnici čevljarski obrt tik pred katastrofo in da sc bo armada brezposelnih povečala še za nekaj tisoč, če ne bo ustreženo več ko upravičenim zahtevam čevljarjev. Fr. Zelenik: Brez priloge V zelo številnih trgovinah in tudi obra-tih, še bolj pa v obrtih, vlada; nered' v blagajniškem poslovanju, ker lastniki: trgovine ali obrta nikakor nočejo razumeti, da morajo tudi sami dati potrdilo ali. vsaj> bon za denar, katerega vzamejo iz blagajne, bodisi za svojo porabo, bodisi za svrhe trgo*-vine ali obrta. Videl sem v neki trgovini, da je šef jemal denar iz blagajne brez potrdila, čeravno je bil blagajnik odgovoren za stanje blagajne. Na prošnjo blagajnika za potrdilo je dobil odgovor: »Kar zapišite, da sem vzel jaz denar!« Kaj pa, če bi blagajnik slučajno dvakrat vknjižil dvig kakega zneska po šefu? Ali če bi blagajnik knjižil drugačni znesek? Ali bo knjižil v tem primeru manjši znesek? Spomin je kakor ribniška reta, na katero se ni zanesti. Danes še veš, jutri morda tudi, ali pa boš vedel kdaj pozneje, pa je drugo vprašanje. Neugodno je lahko tudi za nastavljenca, ki ima v rokah blagajno. Velikokrat se pripeti, da pozneje eden ali drugi zanika, da je dobil ali vzel ta ali oni 'znesek itd. Naj tudi vzame sain šef denar iz blagajne, tudi on sam mora dati blagajni prizna-nico ali potrdilo ali bon, naj se imenuje kakor že. Noben znesek ne smo iz blagajne bre« priloge! Še nekaj! Ločite blagajno v trgovini in denarnico v žepu šefa. Za privatne potrebe jemlji denar v potrebnih zneskih in vpiši v blagajni ta dvig na svoje ime. Za privatne ali zasebne svrhe ne plačuj iz poslovne blagajne v trgovini. Ni potrebno in ne prav, če se iz blagajne razvidi, za kaj vse rabiš doma denar! Ttrgovina in oseba šefa sta, dvoje! Izdatke za potovanje radi kup&ijskih poslov itd. naj tudi sam šef poračuna s svojo blagajno, kakor jih mora njegov potnik. ŠTEVILO INSOLVENC SE JE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM POVEČALO Do oktobra so insolvence na Češkoslovaškem padale, v oktobru pa je nastal preobrat. Število prisilnih poravnav ee je v oktobru povečalo od ‘208 na 253, doiM*® je ostalo število feonkurzov neizpremenjeoo na 130. • Txik& m- pddetna da ptepodaeske osMnasi/oiiit/e- Solidaren nastop industrijalcev, čevljarjev, trgovcev in delavcev proti Bati * i .| [ i i f .i F Cst. vlada* aslmk: Jo sip V&vlič Ljubljana 'Veletrgovina koloni-ialne robe. ‘Velepražama kave. Mlini za dišave. %o£na Dostrežba. 3,aloeu špiritu raznega žgania in 2)unojska cesta 35 Mineralne vode. Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! TISKOVINE vse/? vrsl:irgmke,uradru!treklam-fWT ne/aswse,knjigc,večl)(W ^^m^vttiiisk hilrcr in poceni! TISKARNA MERKUR UUBllANA.G RIGOKICEVA« 23 1Id25-5l^Meqram:7IskamiiVktkuv. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek # Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani D rej a ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Tnjovako-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.