SNEGA PA SNEGA - Ze dolgo ni zapadlo toliko snega, kot ga je v noči iz tor-ka na sredo prejšnji teden. Dodobra je zaposlil delavce zimske službe, med udeležence v cestnem prometu vnesel obilico nejevolje, učencem, ki so v teh dneh na zimskih počitnicah, pa je debela snežna odeja omogočila obilo prav-ih zimskih radosti. Vsaka stvar je za nekatere dobra, za druge slaba. Sneg ni pri tem nobena izjema.	■ (tp, foto.vos)
Glasbena šola Velenje
Mednarodne šole za glasbene pedagoge
Velenje, od 10. do 13. februarja -Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je prejšnji teden gostila lepo število peda-gogov oziroma učiteljev glasbe iz cele Slovenije in tudi tujine. Ti so izpopolnjevali svoje znanje vkartreh šolah in pod mentor-skim vodstvom priznanih in tu-di mednarodno uveljavljenih glasbenikov.
Za seminar kitare, ki ga je vodil Ištvan Roemer, se je prijavilo kar 36 učiteljev tega instrumen-ta, v skupini za harmoniko je mentor Franci Zibret poučeval 27 pedagogov, 24 udeležencev 40-urnega seminarja za komor-ne skupine pa je z zanimanjem prisluhnilo mentorju Slavku Goričarju.
Kdii je m boljšem?
Življenje teče čudna pota, eni se znajdejo bolj, dru-gi manj, tretjipa se sploh ne. Eni znajo izkoristi-ti vsako ugodnost, kijim jo ta družba omogoča, drugipa so skromni in garajo do onemoglosti. Eni odhitijo k zdravniku, ko jih oplazi sapica, drugi se v bolniško sploh ne upajo in garajo tudi, ko so bolni. Tako tudi v našem okolju ni nič presenetljiva izjava znanke, ki dela za določen čas v enem izmed ve-lenjskih podjetij, da si ni upala v bolniško niti, ko sije izpahnila gle-ženj. Celo nadure je delala, tako da je stala na eni nogL "Ce bi šla v bolniško, mi de-lovnega razmerja zagotovo ne bi podaljšali, "je po-vedala. Gara pa za manj kot 50 tisočakov neto me-sečno.
Pa drugiprimer. Za mizo v bifeju enega izmedgo-stinskih podjetij sedita dve mladi dekleti. Tretja, njuna sošolka v večerni šoli, jima streže, sicer pa je redno zaposlena. Seveda dela najpogosteje do zgodnjih jutranjih ur. O tem jima tudi potoži. Prav zato bi si v bodoče rada privoščila kaj bolj-
šega, pa se je vpisala v večerno šolo. Težave ima, delodajalec je ne razume, težko si izboriproste uri-ce za predavanja, težko se zbere, da po vmitvi z dela in s predavanj še študira. Zgarana je, pla-ča pa, ni da bi govoril. Ko se vsa tri de-kleta tudijinančno primerjajo, je spet na slabšem. Seveda mora poravna-ti šolnino in tisto kar jipotem os-tane od plače, je manj kot imata ostali dve, ki sta brezposelni in pri-javljeni na Republiškem zavodu za zaposlovanje, podpore. Njima plača šolnino zavod.
Pa da ne bi kdo mislil, da imam kaj proti podpiranju izobraževanja brezposelnih! Le za zaposlene bo treba kaj ukreniti, tudi njim naj se omogoči izobraževanje, pa seveda dostoj-na plača. Sicerse kaj lahko zgodi, da se bodo en-krat tudi oni organizirali in skušali svojpoložaj ize-načiti vsaj z brezposelnimi.
■ Mira Zakošek
Utrinek s seminarja za komorne skupine
Vse omenjene mednarodne šo-le so prejšnja leta pripravili na
velenjski glasbeni šoli med po-letnimi počitnicami. ■ tp
Prevladovalo bo sončno vreme, le v noči na petek bo prehodno več oblačnosti.
A
MENJALNICA
Velenje, Tomšičeva 13 tel.: 063/862-522
Odkupujemo delnice Gorenja B D 1.610,00 SIT
nikoli sar
ISSN 0350-5561
9
i3 1
9770350556014
2 NAŠ vas
DOGODKI
18. februarja 1999
v enem
stavku
novice
55. obletnica bojev Štirinajste
RAVNE PRI ŠOŠTANJU - Ravenska borčevska organizaci-ja bo pripravila v soboto, 20. februarja, ob 11. uri, v Osreških pečeh v Ravnah proslavo v počastitev 55 -letnice legendarnih bo-jev Štirinajste v teh krajih. Vabljeni!
V graščino se vrača življenje
SOSTANJ, 17. februarja - Včeraj so svoj veliki dan dočakali nekdanji stanovalci šoštanjske graščine, ki jih je iz stanovanj v njej, pregnal decembrski požar leta 1997. Lastnik, Republiški stanovanjski sklad pa se je odločil, da objekt in stanovanja v njem na novo uredi. Dela je izvajalo podjetje Cigrad, nad doga-janjem pa so bdeli v Stanovanjskem podjetju Velenje, kjer s tem objektom tudi upravljajo.
"V graščini je 33 konfortnih stanovanj, eno, dvo in trosobnih. Naložba je bila vredna 350 milijonov tolaijev. V stanovanja se bo-do vselili nekdanji stanovalci, ki so ključe stanovanj že prejeli, " je pred predajo objekta povedala direktorica Stanovanjskega podjetja Saša Lovrec.
Včerajšnje slovesnosti v Šoštanju se je udeležil tudi minister za okolje in prostor v vladi Republike Slovenije Pavle Gantar. Več o dogodku v prihodnji številki Našega časa.
■ mkp
Radar sem, radar tja!
MENINA PLANINA - Poslanci državnega zbora so na 31. izredni seji sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah pro-storskih sestavin družbenega plana Slovenije. Ta odlok je za pre-bivalce Zadrečke in tudi vse Zgornje Savinjske doline posebej pomemben, ker opredeljuje možnost postavitve radarja za ci-vilno zračno plovbo na Menini planini.
V zvezi s tem je poslanec Mirko Zamernik (SDS) vložil amandma, s katerim je želel preprečiti, da bi odlok vseboval tu-di radar na Menini. Najprej je njegov predlog obravnaval parla-mentarni odbor za infrastrukturo in in okolje ter ga zavrnil z os-mimi glasovi proti sedmim. Zato je Mirko Zamernik na radar po-sebej opozoril v razpravi o tem odloku. Pri tem je posebej pou-daril enotno nasprotovanje prebivalstva, soglasne sklepe proti ra-darju svetov vseh občin, tudi odmevne javne tribune, kar pa za sestavljavce tega odloka niso bili dovolj tehtni razlogi, da bi ra-dar na Menini črtali. Mirka Zamernika sta v razpravi podprla tu-di poslanca Jakob Presečnik in dr. Franc Zagožen, oba iz Ijudske stranke, državni zbor pa je z glasovanjem amandma zavrnil.
Kljub temu so poslanci podprli dodaten sklep, ki sta ga pred-lagala Jakob Presečnik in Franc Zagožen, da mora vlada v šestih mesecih proučiti problematiko radarja na Menini in pripraviti predlog za spremembo odloka.
Sprenevedanje se torej nadaljuje, razpleta pa v tem trenutku zagotovo ne more nihče napovedati.	■ jp
Lepa pozornost
Šmartno ob Paki, 12. februaija -Približno 80 tisoč tolaijev je ve-Ijalo darilo, ki so ga ob koncu petkovega delovnika predstavniki ob-činskega odbora LDS Šmartno ob Paki izročili dr. Jovanu Stuparju, vodji šmarške zdravstvene postaje. V njem je bil faks, ki bo zapo-slenim v postaji omogočal hitrejšo in učinkovitejšo komunikacijo.
Kot je ob tej priložnosti povedal pobudnik posnemanja vred-nega dejanja Ivan Atelšek je stranka kupila faks z denarjem, ki ga je dobila vrnjenega od lanske volilne kampanje, in ki naj bi ga namenili za nakup novoletnih voščilnic. Predsednik stranke Bo-jan Kladnik pa je obljubil, da se bo kot svetnik zavzel za to, da bo svoj delež k posodobitvi prispevala tudi občina Šmartno ob Pa-ki, in sicer z nakupom telefonske številke za faks.
Jovan Stupar se je donatorjem zahvalil za lepo pozornost, saj faksa prej postaja ni imela. Sodelovanje z bolnišnicami, ustrez-nimi drugimi zdravstvenimi ustanovami in kliničnim centrom je potekala le preko telefona oziroma pisemskih pošiljk. "Dolgo smo čakali na dovolj hitro in učinkovito komunikacijo in jo naposled po zaslugi članov LDS-a tega okolja tudi dobili. To nam bo de-lo precej olajšalo", je še dejal Jovan Stupar.	■ tp
Prijetna smuka nad Šoštanjem
ZAVODNJE - Športni zanesenjaki iz Zavodenj, ki so že v lan-ski sezoni kupili teptalnik, da bi lahko smučišče uredili v zadovoljs-tvo vseh, ki radi prihajajo k njim, pa potem s snežnimi razmerami niso imeli sreče, so letos toliko bolj zadovoljni. Lepo urejeno smu-čišče z obiljem snega in vlečnico, je-tetos zelo dobro obiskano. Tu-di cesta do njih je urejena in kot so povedali, je poskrbljeno tudi za parkiranje. Dnevna karta stane 600 tolaijev, pol dnevna 500. Ozi-rajo pa se že naprej in razmišljajo o nakupu topa, da bo smučišče izkoriščano tudi takrat, ko zima z snegom ne bo radodarna.
■ mkp
Šmartno ob Paki - osrednja proslava ob kulturnem prazniku
"Kultura nas vzgaja,.. nimo in bodimo del nje!"
Šmartno ob Paki, 12. februarja - "Kulturni praznik je edins-tvena priložnost, da si vsaj en-krat na leto vzamemo čas za malo bolj temeljito analizo svo-je in naše kulture. To je potreb-no, saj je kultura živa, spremi-nja se z generacijami, z novimi vrednotami in normami, na-predkom in tehnologijo, z odpr-timi mejami in še bi lahko na-števal," je med drugim v uvod-nih vrsticah na osrednji slove-snosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika v občini Šmartno ob Paki poudaril slav-nostni govornik - podžupan in član izvršnega odbora kulturne-ga društva Šmartno ob Paki Franc Fužir. Bila je v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. V nadaljevanju svojega govora je Fužir razmišljal, kaj je kultu-ra, po čem se te ločijo med sabo in kako je prepoznavna sloven-ska kultura navzven. Menil je, da nam osnove kulture niso pri-rojene, ampak privzgojene, pr-venstveno v družini, nato v šoli, nenazadnje v okolju, v katerem živimo. Na splošno na teh rav-neh kultura pada, najbolj za-skrbljujoče pa je, da tudi v dru-žini kot osnovni celici družbe. In ko se je vprašal, kako je s kul-turo v občini, je ocenil, "da je naša občina ena tistih majhnih podeželskih občin, ki so prepoz-navne navzven predvsem po svo-ji kulturi na vseh ravneh. Upra-vičeno smo ponosni nanjo, mor-
Zimske počitnice tudi za Gorenje
Tako kot šolarke in šolar-ji ta teden počivajo tudi v Gorenju. Prvič so se odločili za nekaj dni kolektivnega dopusta v zimskem času, torej med šolskimi počitni-cami. Seveda so na delu vz-drževalci, drugi pa doma, na smučeh ali kje drugje ...
■ H.J.

da celo preveč in zaradi tega premalo odprti in sprejemljivi do kulture, ki jo prinašajo gost-je od drugod. Odriv na priredi-tve gostujočih skupin v Šmart-nem je tisto področje, na kate-rem bi lahko še veliko storili za našo kulturo. Kultura nas ven-dar vzgaja, bogati, plemeniti in razveseljuje, zato jo neguj-mo, cenimo in bodimo del nje." Zdravljica, ki so jo zapeli člani domačega moškega zbora je zaznamovala začetek priredi-tve, v njenem nadaljevanju pa so se predstavile tri folklorne skupine: Julijana iz Hrušice pri Jesenicah, Ribno pri Bledu ter seveda domača Oljka.
■ Tp
Obrob:
Kako je kultura sestavni del živijenja občanov Smartnega ob Pakt, ti nied drugim dokazujejo s svojo udeležbo na prireditvah. Ce bi sodili po odzivu dS osrcd-nji prireditvi ob slovenskcm kul-turnem prazniku, bi brez slabe vesti zapisaii, da plemeniti, raz-veseljuje in bogati le peščico ob-čanov. Zanimivo ob tem je mor-da še to, da si čas zanjo najde tu-di zelo raalo svetnikov. Na pri-reditvi je namreč čast 11 -član-skega občinskega sveta (z župa-nom vted) reševa! le siavnostni govornik—podžupan in svetnik Franc Fužir. Komentar ni po-treben!
Novo v Gorenju
Stroj za potopno erozijo
Gorenje Orodjarna v Velenju sodi med bolje opremljene sloven-ske orodjarne, od leta 1998 se ponaša tudi s certifikatom kakovo-sti ISO 9001 in standardom EAQF za avtomobilsko industrijo. Pred nedavnim so postali bogatejši še za nov stroj za potopno erozijo, ki sodi v sam vrh obdelovalnih računalniško vodenih strojev. Na-menjen je za obdelavo kovin s pomočjo grafitnih ali bakrenih elektrod, pri čemer delje na osnovi električnega obloka, ki "odna-ša" material.
Stroj je nemške izdelave (Ingersoll) in se odlikuje s samodejnim me-njavanjem elektrod. Zasnovan je tako, da omogoča avtomatsko ob-delavo delov za orodja po predhodno izdelanih programih, brez ne-posrednega nadzora delavca. Ima vgerajeno samodejno gasilno na-pravo. Deiuje lenprestano, dan in noč, ob sobotah in nedelja, brez nadzora in torej tudi brez nadur.
Uporaben in najbolj primeren je za izdelavo najzahtevnejših ob-lik sestavnih delov za orodja. Obdelane površine so visoke kakvo-sti, zato odpade veliko ročne dodelave in poliranja.
■ Hinko Jerčič
LJUBLJANA, MARIBOR
- Zaradi otežene prevoznosti cest minuli petek in soboto bosta ljubljanska in maribor-ska univerza v soboto, 20. fe-bruarja, ponovili informativ-ni dan za vse, ki se namerava-jo v prihodnjem šolskem letu vpisati na katerokoli fakulte-to, rok za oddajo prve vpisne prijave je 5. marec.
LJUBLJANA - Dohodni-ne ne bo plačal vsak, ki v lan-skem letu ni zaslužil več kot 208.651 bruto, enaka olajšava velja za vse ostale, olajšava za enega otroka in vsakega vzdrževanega družinskega člana je 189.683, za dva otro-ka 474.207 in tri otroke 853.573 tolarjev.
LJUBLJANA - Skupina poslancev in županov seve-rovzhodne Slovenije je na us-tavno sodišče nasloviia preso-jo določil zakona o financi-ranju občin, saj menijo, da novela zakona o primerni po-rabi občine kaže na nedo-pustno zapostavljenost gos-podarsko šibkih občin, ki jim grozi finančni zlom.
PREBOLD - Tekstilna to-varna Prebold je v sodelova-nju s podjetjem Aero Celje razvila nov način plemenite-nja tkanin, ki bo pisan na ko-žo Ijudem, ki jim vonjave ve-liko pomenijo; tkanine so op-lemenitene z mikrokapsula-mi eteričnih olj in drugih di-šav, za novost pa je tovarna na ljubljanskem sejmu mode prejela bronasto priznanje.
RADLJE OB DRAVl - Na Upravni enoti Radlje so lani obravnavali za pet odstotkov več zadev kot leto prej, naj-več, preko tisoč, jih je bilo s področja notranjiYi zadev, po-membno pa je, da so vrnili 5766 hektaijev ali 76 odstot-kov vseh zahtevanih gozdov ter 937 hektarjev ali 32 od-stotkov kmetijskih zemljišč.
CELJE - Epidemija preh-ladnih in vročinskih obolenj na Celjskem tudi v teh dneh ni pojenjala, zato v celjski bolnišnici, da bi preprečili preveliko gnečo, bolnikom priporočajo, naj prvi dan bo-lezni pokličejo osebnega zdravnika in se šele po posve-tu z njim odločijo 2a pregled v bolnišnici, enako velja za otroke.
Ko se snežna pravljica spremeni v moro
Najprej so nas zalile vode, zdaj nas je dodobra zasul sneg. Tudi ta je povzročil precej nevšečnosti, vendar je bilo vseeno manj hudo kot ob poplavah. Ceprav je res, da je bilo idilično le za nekatere, za dru-ge precej moreče. Neprevozne ceste, zametena dvorišča podjetij, za-suti zelezniški tiri, podrta drevesa, vse to nas je pestilo. Najhuje pa so Ijudi prizadejale potrgane žice električne energije, podrti električ-ni stebri in zato prekinjena električna energija. Vtemije bil dobršen del Slovenije. Marsikje so se več dni bali za meso v zamrzovalnikih, "kleli" elektrikarje, ker niso mogli gledati smučarije, najhuje pa je bi-lo seveda tam, kjerjezaradi električnega mrka stala proizvodnja. Mar-sikdo je ob tem pomislil na to, alije naš električni sistem res dovolj trden ali je bil sneg res tako težak, da jepovzročil tako polomijo. Za razmišljanje o tem bo seveda čas, ko bodo zasvetile še zadnje sve-tilke po stanovanjih.
Nekoliko "zametene" so bile zadnje dni znova razprave o naši po-kojninski reformi. Ko že kaže, da so različne straniprišle malo sku-paj, se spetpojavijo stvari, ki, tako pravijo mnogi, vse znova vrnejo na začetek. Seveda je ob tem čudno, kako je zapisan predlog refor-me, če vse pogosteje slišimo, da ga vsaka stran bere po svoje. Vča-sih smo rekli, da mora biti ena in ena dve, ne glede na to s stališča katere politične stranke to seštevamo. Pri naši zakonodaji, pa ne le pri tej pokojninski, kot da to ne bi veljalo. Kot da to pri vladi znese tri, pri opoziciji nič, pri koaliciji štiri ali pa drugače. Le pravega re-zultata kot da ne znamo najti skupaj. Tudi prizadevanja za to, da bi vrgli notranjega ministra in druga, da bi ga zadržaia, so v veliki
meri kazala to našo čudno politično matematiko. Vse različnim poskusom za spremembo našega najvišjega državne-ga akta se je pridružil še eden. Ustavo naj bi spremenili tudi r delu, kjergovori o ustanavljanju pokrajin. Da to ne bi bila več le neobvez-na oblika medsebojnega sodelovanja med občinami, ampak obvez-na. Ustanovili naj bijih na celotnem ozemlju Slovenije kot širše lo-kalne skupnosti. Tako naj bi uzakonili tisto, karže obstaja, saj po-krajine v Sloveniji dejansko že obstajajo. Ponekod se sicer s tem ne strinjajo povsem, saj želijo tudi "pokranizacijo"po novem. Ustanav-Ijanje pokrajin pa naj ne bi bila potrebna le zaradi tega. da bi urad-no potrdila, karže je; tudi zaradi lažjega vključevanja Slovenije v Evro-po. Zdaj ko smo že pridruženi, je temboljpomembno, da se tudi na druge načine približamo Evropi in poskušamo izrabiti vse tisto, kar nam nudi. Je že res, da je Slovenije le za kakšno slabo regijo na tu-jem, vendarbipri čezmejnem sodelovanju odigrale si'ojo vlogo prav regije. Sosedje nam žezdaj včasih očitajo, da na naši stranipri "po-krajinskem " sodelovanju nimajo pravega sogovornika. Pa nas zato tudi zaobide denar, kije sicer v evropski malhi namenjen za pospe-ševanje razvoja. Slovenija kot celota je pač tudi v očeh "Evrope" že dokaj razvita, posamezni njeni delipa ne. In prav ti lahko računa-jo na pomoč iz strukturnih skladov Evroske unije. Pri nas pa so po-krajine zadnji čas smiselne prav zaradi dodobre razdrobljenosti dr-žave, saj so nastale številne občine. Majhne občine pa so izgubile boj z državo!
■ (k)
Zadovoljno osebje zdravstvene postaje Šmartno ob
Paki ob prevzemu darila
18. februarja 1999
AKTUALNO
NAŠ šas 3
Mnenje Direkcije za rudna bogastva pred svetniki
Občina in država ne
razmišljata enako
ŠOŠTANJ, 17. februarja - Na včerajšnji seji sveta občine Šo-štanj, sklical jo je župan Bog-dan Menih, med drugim tudi na zahtevo petih članov sveta občine, so obravnavali mnenje Direkcije Republike Slovenije za rudna bogastva v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana občine Šoštanj. Gre preprosto za to, da osnutek sprememb, ki jih je lani sprejel
šoštanjski svet, predvideva izlo-čitev jame Šoštanj iz pridobival-nega prostora premogovnika, država pa se s tem ne strinja. V Direkciji za rudna bogastva namreč menijo, da so z ener-getskega vidika rezerve lignita na območju tako imenovanega Šoštanjskega polja, dolgoroč-no zanimive in bo njihovo izko-riščanje v prihodnje odvisno predvsem od strateških odlo-čitev v zvezi z nadaljnjim raz-
vojem energetskega gospodars-tva države. Zato so predlagali, da pred dokončnimi odločitva-mi o spremembah, uskladijo interese vsi prizadeti - država, občina in energetsko gospo-darstvo. Dokler jih ne uskladi-jo, pa naj za obstoječi pridobi-valni prostor premogovnika os-tanejo meje nespremenjene. V Šoštanju pa pravijo, da bodo s spremembami zajetimi v os-nutku plana vztrajali, saj so
prepričani, da bo v primeru ne izločitve jame Šoštanj iz prido-bivalnega prostora premogov-nika onemogočen njihov na-daljnji razvoj.
Kaj je novega prinesla včerajš-nja obravnava mnenja Direkci-je za rudna bogastva v svetu občine Šoštanj, pa več nasled-njič.
■ mkp
Zobotehnični iaboratorij v Smartnem ob Paki
Interesi - čigavi in kakšni?
Kar živahna razprava se je vne-la na zadnji seji sveta občine Šmartno ob Paki ob informaciji župana Ivana Rakuna, da je 1. januaija letos dejavnost zobne protetike Zdravstvenega doma Velenje skoraj v celoti prešla v zasebne roke, nekatere laborato-rije pa naj bi vzeli v najem zaseb-ni zobotehniki. Zobotehnični la-boratorij v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki je sicer ostal vmreži velenjskega zavoda, ven-dai pa naj bi v njem opravljal dejavnost zasebnik iz Velenja in ne domačin, ki je pripravljen prevzeti laboratorij v najem pod ćwakimi pogoji. Informacija je svetnike seveda zelo razburila. Ravnanje odgovornih velenjske-ga zdravstvenega zavoda so oce-nili kot samovoljno, saj so pro-stori last občine Šmartno ob Pa-ki in ob tem menili, da imajo glede na znanega lastnika pravi-co tudi kaj o tem reči. Kaj si gredo v Velenju v zvezi z zobotehničnim laboratorijem v zdravstveni postaji v Smartnem ob Paki je, tako kot nekatere obćane, zanimalo tudi nas. Od-govor na vprašanje smo poiska-li pri dr. Milošu Ležaiču, vodji Zobozdravstva javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje: "V principu so prostori res last ob-čine Šmartno ob Paki. Naš za-vod je upravljalec in vzdrževa-lec teh prostorov, v njih je tudi
naša oprema. Vaša informacija ni povsem točna. Mi nismo ni-komur zobotehničnega labora-torija v Šmartnem ob Paki po-nudili v najem, ker je to priroč-ni laboratorij, v katerem tam-kajšnjemu zobozdravniku zo-botehnik (če je potrebno) po-pravi prinešeni zobotehnični pripomoček oziroma popravi zlomljeno protezo in pođobno. Za to zobotehnik plača uporab-nino. Takšna organizacija dela tu obstaja že 20 let, nastala pa je zaradi zahtevne tehnologije in specializacije na tem področju. Za celovit odgovor na vaše vpra-šanje moram prej pojasniti še
nekaj. V obdobju zadnjih nekaj let je iz velenjskega zobozdravs-tva odšlo med zasebnike kar dve tretjini zobozdravnikov za odra-sle. Da bi rešili zapletene odno-se, ki so ob tem nastali, in da bi se velenjski zdravstveni zavod izognil izgubi, smo poskušali na nek način spodbuditi 10 zobo-tehnikov, ki so ostali znotraj za-voda, za zasebništvo. Z njimi smo se dogovorili, da jim bomo zagotavljali toliko dela, kot smo jim ga zobozdravniki, zaposleni v zavodu Zdravstveni dom Vele-nje, do sedaj. To smo uredili tu-di z ustrezno pogodbo. Kaj to konkretno pomeni za zoboteh-
nični laboratorij v Šmartnem ob Paki, ki ostaja v mreži zavo-da? To, da lahko zobozdravnik
v	tamkajšnji zdravstveni posta-ji naroči izdelavo protetičnega pripomočka pri kateremkoli zo-botehniku, ki ima z našim zavo-dom sklenjeno pogodbo. Pre-pričan sem, če bi dali laborato-rij v najem, bi se kakovost dela tamkajšnjega zobozdravnika za njegove paciente zmanjšala." Ležaič je to svojo trditev podkre-pil z razvojem zobne protetike oziroma tehnologije v laborato-rijih v zadnjih let. Ta je menda krenila v takšno specializacijo, da bi le eden zobotehnik težko obvladoval vsa področja dejav-nosti dovolj kakovostno. "Tako kot vi mene sprašujete, se tudi sam sprašujem, kakšni in čiga-
vi	so interesi. To toliko bolj, ker pogodbe, ki smo jo ponudili člo-veku, ki se sedaj tako zavzema za zobotehnični laboratorij v Šmartnem ob Paki, pred leti z nami ni hotel podpisati." In kako je moč rešiti vprašanje? Kaj, če bodo v občini vztrajali pri svojem? "Čas za izdelavo prote-tičnega izdelka se bo podaljšal. Thdi vsa manjša popravila pro-tez in podobno bodo trajala naj-manj dan več, saj jih bo potreb-no "spraviti" v Veleiyu, tu po-praviti in nato znova vrniti," je še povedal Miloš Ležaič.
■ tp
700 ton opreme je
Pisali smo že o sodelovanju Premo-govnika Velenje v okviru donatorske pomoči Slovenije Bosni in Hercego-vini. Premogovniku v Zenici so name-nili odkopno opremo Dowty in ta oprema je v 24 vagonih v začetku fe-bruaija končno krenila proti Bosni in Hercegovini. Oprema bo ob vseh predvidenih in nepredvidenih admi-nistrativnih zapletih na carinah v Zenico potovala gotovo vsaj 14 dni, da so skoraj 700 ton opreme pripravili za ponovno delovanje in transport pa so veliko dela opravili v elektro-stroj-nem sektoiju velenjskega premogov-nika.
Zdenko Lah, ki vodi ta sektor, je po-vedal, da so vso opremo remontirali in pregledali, tako da je pripravljena za delovanje. In kaj zajema oprema za en odkop? "To je hidravlično pod-poije ESO, licenca Dowty, z okoli 50
sekcijami, dva težka odkopna trans-porteija, kombajn in smerni verižni transporter z ustreznim drobilnikom. K tej strojni opremi spada še nekaj elektro opreme, to so predvsem kom-paktne postaje za stikalne manevre in pogone transporterjev in kombajn, ter nekaj logistične opreme, to so ko-munikacijske govorilne naprave in nekaj drugih inštalacij." V okviru te pomoči bosanskim pre-mogovnikom sta bila konec lanskega leta na izobraževanju v velenjskem premogovniku tudi dva rudarska in-ženiija iz Zenice oziroma Kaknja, ki sta se seznanila z delovanjem omenje-nega podporja, poleg tega pa sta spoznala še delovanje drugih služb v velenjskem premogovniku, predvsem organizacijo in pripravo dela ter za-gotavljanje varnosti pri delu.
■ Diana Janežič
V Banki Velenje d.d., Velenje, bančria skupina Nove Ljubljanske banke, nudimo pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ugodne obrestne mere:
-	za kratkoročne kredite od TOM + 4,00 % letno dalje,
-	za dolgoročne kredite od TOM + 5,45 % letno dalje.
Poleg omenjene ponudbe nudi banka tudi ugodne kredite malemu gospodarstvu, v sodelovanju s Skladom RS za razvoj malega gospodarstva.
Podrobnejše informacije glede kreditiranja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov dobite na tel.: 854-251, int. 220 in 223 ter v Ekspozituri Mozirje tel.: 832-433, int. 26.
©
/O ) bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Franc Sever, svetnik Socialdemokratov v sve-tu mestne občine Velenje: "Lanske poplave nas niso izučile, da bi postorili tisto najnujnej-še - očistili brežine reke Pake in Trebuše, ki so na nekaterih mestih tudi hudo poškodovane. Naslednja vodna ujma lahko povzroči zaradi tega pravo katastrofo."
Karli Stropnik: "Krajevne skupnosti dobivajo le sredstva za delovanje, ne pa za vzdrževanje objektov, ki kar povsod močno propadajo. Tega v bodoče, če smo dobri gospodarji, nikakor ne bi smeli več dopuščati. V občinskem proračunu je tre-ba zato nameniti več sredstev vzdrževanju ob-stoječega."
Napoved dohodnine za leto 1998
Novost: olajšava za
"posočnino"
Velik oglas na vhodu v knjigarno - češ, pri nas že prodajamo obrazce za odmero dohodnine, izvod stane 40 tolaijev - nas je spom-nil, da je dohodninsko leto 1998 za nami, in da bo treba državi spet poročati o tem, kolikšni so bili naši zaslužki v preteklem letu. Pri tem ni dobro spregledati 31. marca, zadnjega dne, do katerega je treba pri davčnem uradu napovedi oddati. Res je do takrat še slab mesec in pol, a...
Obrazec tokrat ne vsebuje EMŠO-ja (enotne matične številke ob-čana), pa tudi zavezancem za dohodnino, ki so lani dopolnili 65 let, se osnova za dohodnino zmanjša za 8 odstotkov poprečne plače za-poslenih v lanskem letu, ne da bi bilo treba na to davčni organ v obrazcu posebej spomniti.
Tokrat bo mogoče poleg 3- odstotne olajšave, ki jo uveljavljamo z računi, uveljavljati tudi olajšavo za "posočnino", torej prispevek, ki ga je odmerila država na podlagi zakona o popotresni obnovi ob-jektov in spodbujanju razvoja v Posočju, vendar le, če ste jo plača-li do konca minulega leta. Lahko pa boste uveljavljali olajšavo tu-di za prostovoljne prispevke, če ste jih nakazali prizadetim v po-tresu v Posočju do 13. junija lani. Če ste jih (prostovoljne prispev-ke) nakazali kasneje, torej po 13. juniju, boste to olajšavo lahko upo-števali znotraj tiste, ki omogoča 3-odstotno znižanje osnove. Podrobneje bomo o napovedi dohodnine za leto 1998 pisali potem, ko bodo znani podatki o lanski poprečni plači zaposlenih v Slove-niji, to pa bo konec februaija, najpozneje v začetku marca. Na pod-lagi teh podatkov bodo v finančnem ministrstvu določili lestvico za odmero dohodnine. Potem pa bomo spet računali ali bomo drža-vi še kaj dolžni, ali pa bo morala država še kaj vrniti nam.
■ mkp
4 NAS ias
GOSPODARSTVO
18. februarja 1999
Uspešna prva petletka Gorenja Indop
Široko odprta vrata
v avtomobilsko ndustrijo
6. maja lani so v Gorenju In-dop obeležili peto obletnieo ob-stoja. Imeli so več razlogov za praznovanje, saj jim je v tem času uspelo uveljaviti blagovno znamko in ime novega podjet-ja, predvsem na račun novih izdeikov, ki so jih razvili in izdelali sami. Tudi ob koneu poslovnega leta 1998 so bili zadovoljni, čeprav se zavedajo, da boj za nove posle in kvalite-to izdelkov nikoli ni dobljen. Zato si zastav Ijajo optimistične cilje tudi v letošnjem letu. Di-rektor Rihard Grudnik je v teh dneh zelo zaposlen; ker želijo povečati delež izvoza v tujino, gostijo strokovnjake organi-zacije PHARE, ki jim bodo po-magali izluščiti najboljše pro-grame in jih ponuditi Evropi. Vseeno je našel čas za pogovor z nami.
% Ste v prvih petih letih obstoja pod imenom Gorenje Indop uspeli uresničiti vse cilje, ki ste sijih zastavili v začetku delo-vanja?
Rihard Grudnik: "Uveljavili smo se na trgu in postali razpoznavnejši. Uspeli smo sta-bilizirati naše poslovanje. Na začetku nas je bilo zaposlenih 98, scdaj nas jc 125. Na števil-nih področjih smo zelo naprc-dovali, obseg poslovanja smo kar dvakrat povečali. Veliko smo naredili na področju razvoja in projektiranja, kjer smo našo projcktivo popolno-ma posodobili in v celoti opremili z računalniško opre-mo. Seveda smo vlagali tudi v proizvodnjo; posodobili smo prostorc, nakupili določeno novo opremo in razvili številne nove izdelke za potrebe Gorenja GA ter avtomobilske industrije. Razvili pa smo tudi novi program na področju servisiranja in izposojanja smučarske opreme, kjer smo izdelali nov, sodoben, računal-niško voden stroj. Na področju kakovosti smo naše poslovanje uspeli uskla-diti z zahtevami standarda ISO 9001, to je bilo že decembra 1996, v lanskem letu pa smo dodatno pridobili še certifikat EAQF, ki smo ga potrebovali za sodelovanje s francosko av-tomobilsko industrijo. Z njim
smo si tu široko odprli vrata." 9 Za vami je še eno poslovno leto, torej leto 1998. Je bilo to uspešno, takšno, kot ste načrtovali? Rihard Grudnik: "Poslovno lcto 1998 smo zaključili v okviru naših pričakovanj. Vcd-no jc sicer šc možnost, da bi lahko bilo boljše, vendar moramo biti s tcm, kar je, kar zadovoljni. Potek poslovanja je bil 107%, bolj pomembno pa
Direktor Rihard Grudnik: "Letošnje leto bo, kot vsa prejšnja, naporno."
je, da smo v tem obdobju uspeli plasirati štcvilne izdelke k našim žc znanim kupccm. To jc predvsem Gorenje (za potrebc gospodinjskih aparatov), kjer smo v sredini lanskega leta inštalirali sedem novih strojev za izoliranje ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov. To so sodobni, računalniško vodcni stroji, ki smo jih razvili in izde-lali sami. S tem smo tudi mi dali prispevek k večji produk-tivnosti v proizvodnji gospod-injskih aparatov. Zclo pomem-ben izdelek je avtomatizirana računalniško vodena montažna linija za sestavo zadnje preme novega clia, ki smo jo inštalirani v Revozu v Novem Mestu. Na področju servisiranja in iz-posojanja smučarske opreme smo izdelali še dva avtomatska stroja, ki sta že poznana, pro-dali pa smo ju v Avstrijo in Svi-co. Na področju obdelave križov kadi, ki jih obdelujemo za potrebe Gorenja GA (za program pralno pomivalni aparati), smo uspeli stabilizirati proces obdelave, tako da smo bili sposobni v lctu 1998 obde-
Na Rogli so lani monitirali izposojevalnico smučarske opreme in stroj za obdelavo smuči, ki so ju razvili in izdelali v Gorenju Indop. Ob našem obisku tega smučarskega središča so nam vodilni povedali, da se stvar odlično obneše in da jo vsak dan bolj sprejemajo tudi njihovi gostje. Še vedno je to edino siovensko smučišče, ki se je odločilo za Indopov stroj - v tujino pa so jih izvozili kar nekaj, letos že dva.
lovati 1000 do 1500 kosov na dan, letos pa načrtujcmo, da bomo proizvodnjo bistveno povečali, tako, da bomo sposobni izdelati po 2 tisoč kosov na dan, kar bi zadostilo potrebam	Gorenja."
#	Zagotovo ste lani del dobičkov prelivali v potrebne investici-je za posodobitev proizvodnje. Kam konkretno?
Rihard Grudnik: "Posodobili in opremili smo pripravo ma-teriala, konkretno razrez de-belih pločevin in tudi varjenje. Prostor smo opremili s sodob-nimi stroji in ustrcznimi dvi-gali. Na področju računalniške opreme smo celotno poslo-vanje povezali z računalniško mrežo, zato sedaj celotno poslovanje teče preko central-nega računalnika, kar nam omogoča povezavo med posameznimi oddelki."
#	Casa za oddih pravzaprav niste imeli, sedaj zagotovo že
veste, kaj v Gorenju Indop ielite doseči letos. Rihard Grudnik: "Letošnje leto bo, kot vsa prejšnja, na-porno. Zastavili smo si ambi-ciozen cilj, da bomo obseg našega poslovanja povečali za 10%, kar je nekako tudi naš cilj za vsa naslednja leta. To bo-mo uspeli s povečanjem pro-duktivnosti in boljšim izko-ristkom delovnega časa na eni strani, na drugi pa z dodatno novo opremo, ki bo še izboljšala našo produktivnost. Na področju kakovosti želimo naše poslovanje uskladiti z eko-loškim standardom ISO 14000, za katerega želimo letos pripraviti vse potrebne doku-mente, pridobili pa naj bi ga leta 2000. Želimo se tudi spe-cializirati in še bolj skoncentri-rati programe."
■ Bojana Špegel
Direktor Vegrada mag. Muharem Bolič: "Trenutno se dogovarjamo še za eno veliko gradnjo stanovanj v Ljubljani. Če bomo uspe-šni, bodo naše zmogljiosti za letos zapolnjene."
Blues se širi na Koroško - z lesnim programom
V Koeln z GZS
VELENJE - Na največji svetovni sejemski prireditvi povezani z gospodinjskimi aparati Domotechniki 99 v Koelnu, kjer se vsaki dve leti predstavljajo tisti, ki v svetu bele tehnike nekaj pomenijo, se bo prihodnji teden, v ok-viru Gospodarske zbornice Slovenije, predsta-vilo tudi podjetje Blues iz Velenja. Njihova primarna dejavnost je usposabljanje in zaposlovanje invalidov, njihovi glavni proi-zvodi pa so pečniški tečaji, pcrlani grelci in
magnetna tesnila, v lastni orodjarni pa proizva-jajo tudi različna orodja in program rezilnega orodja. Tesno so povezani z Gorcnjem, ki jc, kot pravijo, razumelo njihovo poslanstvo in ga tudi podprlo. V podjetju jc zaposlenih 93 de-lavcev, od tega skoraj polovica invalidov. Lani so ustvarili za okoli 4 milijone nemških mark realizacije.
Svojo dejavnost pa so razširili še na lesni pro-gram, ki se odvija na Koroškem v Mežici. V mežiškcm obratu Bluesa, predelujcjo žago-vino in lesnc odpadke, izdelujejo lesno emba-lažo, hišna vrata in manjše bivalne hišicc, predvsem za izvoz.
■ mkp
Center obšolskih dejavnosti
SOLČAVA - V novi občini Solčava se v celoti zavedajo, da njen obstoj in napredek ne more sloneti le na turizmu in različnih ob-likah drobnega gospodarstva, zato precej načrtov usmerjajo na druga področja, ki naj bi zagotovila boljši in lepši vsakdanjik. Tako lepo priložnost vidijo v ustanovitvi centra za obšolske de-javnosti, njihov predlog in utemeljitve pa je potrdilo tudi min-istrstvo za šolstvo in šport. Zadeve okrog centra v Solčavi bodo znane že v prihodnjih dneh. V tem centru naj bi učenci iz vse Slovenije spoznavali Solčavsko in alpski svet, za samo občino pa je najbolj pomembno, da bi center zagotovil dvanajst delovnih mest, kar je za to področje velika številka. Jasno seveda je, da bi se z morebitno ustanovitvijo centra odprle lepe možnosti tudi na ostalih področjih, občina pa je ob ostalih zadevah že zagotovila tudi mesto za bodoči center. Vsi se torej nadejajo ugodnega raz-pleta.
■ JP
Delavci Vegrada utrjujejo svoj položaj med vodilnimi slovenskimi gradbinci
Velik del
zmogljivosti za letos že
zapolnjen
Ze več kot štiridesetletja delavci Vegrada dokazujejo, da znajo de-lati, da so kos še tako zahtevnim nalogam in da se znajo trgu tudi hitro prilagoditi. Skoraj toliko časa pridobivajo izkušnje na zah-tevnih svetovnih trgih, še zlasti v Nemčiji, kjer delajo ob boku z naj-bolj razvitimi.
"Ttodi tako nizke temperature, kot smo jih imeli v Sloveniji prejš-nji teden, nam ne pridejo do živega,"pravi direktor mag. Muharem
Bolič in dodaja, da so se mnogi čudili, ker so z deli uspešno na-predovali tudi v teh mrzlih dneh, menda edini v Ljubljani. Svoje največje gradbišče imajo tačas v Ljubljani. Za Stanovanjski sklad gradijo 313 stanovanj. ki morajo biti po pogodbi investitor-ju predana šc v letošnjem letu. To je tista stanovanjska gradnja, ob kateri so se kopja lomila že ob oddaji del, takoj po novem letu pa spet, saj je gradnja na osnovi pritožbe dveh gradbenih podjetij, ki sta si v konkurenci z Vegradom, neuspešno skušala pridobiti ta ve-lik posel, začasno ustavljena. "Prepričani smo, da je bilo z odda-jo del vse v redu, "pravi mag. Muharem Bolič "in da bo pritožba, ki smo jo napisali zoper ustavitev del, tudi ugodno rešena. Z deli pa tudi ta čas uspešno napredujemo in tudi uresničujemo opera-tivni plan. Poudariti je treba, da je rok izgradnje teh stanovanj,
na katera nestrpno čakajo šte-vilne Ijubljanske družine, ki so v stiski, zelo kratek in vsak izgub-Ijeni dan bi bilo težko nadokna-diti."
Poleg teh stanovanj ima Vegrad v Ljubljani še nekaj gradbišč. Med drugim gradijo poslovne prostore in garaže, v Slapah pa za Rudis 58 stanovanj. Zelo velik objekt, kar okoli 18 tisoč kvadratnih metrov, gradijo za Merkator. Iz svojih montažnih elementov pa so po-stavili tudi blizu osem tisoč kva-dratnih metrov veliko tiskarno Dela. Sedaj končujejo priprav-ljalna dela v Papirgrafiki, v kate-ri bodo, prav tako z montažnimi konstrukcijami, postavili proizvod-no dvorano. Upajo, da bodo v Ljubljani uspeli na natečaju še pri eni veliki stanovanjski gradnji. V tem primeru bi imeli velik del zmogljivosti za letos zapolnjenih. Velike načrte imajo tudi na nemškem tržišču, kjer so sedaj pogo-ji za pridobitev del zelo težki. Kljub temu so se odločili, da tam ne-kako preživijo do priključitve Slovenije evropski uniji. Lctos bodo po besedah direktorja Muharema Boliča tam obseg del povečali za 50 odstotkov. Tja bodo prenesli zmogljivosti, ki so jih imeli do-slej na ruskem tržišču, kjer trenutno delajo mnogo manj, kot so na-črtovali. Sklenjenih imajo sicer za več kot 1,3 milijarde tolarjev po-godb, vendar so veliko del ustavili zaradi neplačevanja investitor-jev. Uspešno pa delajo še na zagrebškem področju, kjer imajo zmogljivosti prav tako v glavnem zapolnjene. Na "domačem terenu" so zadnje čase delali bolj malo. Pred krat-kim so predali 35 stanovanj in nekaj poslovnih prostorov v Šoštanju in jih približno toliko tudi začeli graditi. Pred dnevi pa so pridobili še novo veliko delo, to je okoli 13 tisoč kvadratnih metrov velika ha-la za tovarno Hladilno zamrzovalnih aparatov Gorenja. Izvajajo pa tudi gradbena dela razžveplalne naprave petega bloka šoštanjske ter-moelektrarne. Poleg tega bodo preuredili še enega izmed svojih sam-skih domov v solidarnostna stanovanja. Načelno so se s stanovanj-skim skladom mestne občinc Velenje o tem že dogovorili, trenutno pripravljajo potrebne projekte in upajo, da bodo dela lahko stekla
žc v pomladnih mesecih. Upajo, da bodo pridobili tudi načrtovano gradnjo stanovanj višjega kakovostnega razre-da (takšnih stanovanj v Velcnju že dol-go ni na voljo).
Izpad načrtovanih del v Rusiji bo vplival na nekoliko slabše finančne rezultate preteklega leta, vseeno pa bodo ti tako uspešni, da bodo lahko za lctos izplačali dividende. Lani so zanje namenili 80 milijonov tolarjev. O tem bo seveda odločala skupščina delničarjev te delniške družbe, verjct-no v jesenskem času, ko bo tudi že znan vpliv uvedbe davka na dodano vrednost, ki bo gradbene storitve kar precej podražil.
■ Mira Zakošek
18. februarja 1999 _PREPSTAVUAMO_88AS iAS 5
Marjan Jakob: "Največ novosti načrtujemo pri prireji mladega pitanega goveda, torej pri dejavno-sti, kjer lani nismo po-vsem dosegli načrtovanih rezultatov."
kmetje pa so lani oddali 55 tisoč litrov mleka na kmetijo ali 4500 litrov na kravo." Za podkrepitev prej omenjene trditve o pomenu
podpore lokalne skupnosti je naš sogovornik navedel nasled-nje podatke: 60 odstotkov mle-ka so pridelali kmetje v šoštanj-ski občini, v velenjski 26, v obči-ni Šmartno ob Paki pa 10 od-stotkov oddanih količin mleka. Še pred nekaj let je bil največji proizvajalec mleka iz velenjske, zadnji dve, tri leta je iz šoštanjske občine, čeprav so površine, na-menjene kmetijski dejavnosti, v obeh približno enake. "Te, po mojem prepričanju, prevelike razlike so v precejšnji meri tudi odraz razumevanja posamezne-ga okolja za razvoj kmetijstva. Ob primernih spodbudah smo lani skupaj s strokovno službo pripravili dober razvojni pro-gram in zaradi tega dobili ne tako zanemarljivo malo denar-ja iz republike." Poleg proizvod-nje sta lani predstavljali pomem-ben vir zaslužka tudi trgovska in uslužnostna	dejavnost.
Po Jakobovem mnenju finančni
Nadaljevanje nedokončanih projektov
Sedež: Dom krajevne skupnosti
Predsednik sveta: Pavel Župevc
Člani sveta: Jože Borovšak, Zvone Koželjnik, Karl Ju-dež, Bernard Skarlovnik, Anton Špital, Peter Bolha. Najpomembnejše naioge v letu 1999: V krajevni skup-nosti Gaberke s približno 800 prebivalci in 200 gospo-dinjstvi, bodo letos osrednjo pozornost namenili nadalje-vanju tistih-nalog, ki še niso končane. To je sanacija in dograditevvodovoda Prista-va - Vrhi, ker se zavedajo, da je napajanje kraja s pitno vodo bistvenega pomena; pričeli so akcijo pridobivanja idejnih projektov za daljinsko ogrevanje in kabelski televizijo; izvajajo tudi občinski projekt prečrpavanja kanalizacije iz Gaberk preko Raven v centralno čistilno napra-vo v Šoštanju.
V načrtu imajo tudi asfaitiranje krajevnih cest, kjer računajo na sodelovanje krajanov, vzdrževanje krajevnih cest, čaka jih obnova igrišča, ki so ga načele jesenske poplave. Precej pozor-nosti pa bodo letos namenili vzdrževanju doma krajevne skup-nosti (ureditvi okolice, razsvetljavi na parkimem prostoru, ple-skanju notranjosti in stavbnega pohištva, popravilu podov, izo-laciji podstrešja in sanaciji dimnika). Tb je okvirni program, vsc pa je odvisno od denarja, saj pri na-j črtih ni dovolj le dobra volja, pravijo. Treba je imeti tudi zago-tovljen vir sredstev. Ne bodo pa pozabili na društva in organi-zacije, ki dajejo utrip kraju.
Pavel Zupevc: "vse bo od-visno od denarja. Dobra volja ne bo dovolj."
Mag. Cvetka Tinauer: "Prednost domačim izva-jalcem."
Krajevne skupnosti in njihova vodstva v občini Soštanj
Na lokalnih volitvah '98 so tudi v devetih krajevnih skup-nostih občine Šoštanj izvolili člane svetov krajevnih skupnosti. V vseh so že tudi izvolili vodstva in si začrta-li okvirni plan dela za letos, marsikje pa že nadaljujejo lani začeto. V večini krajevnih skupnosti bo v ospredju urejanje infrastrukture. Danes vam predstavljamo pet od devetih krajevnih skupnosti in njihove načrte za letos.
Krajevna skupnost Šoštanj
Krajane bodo o svojem delu sproti seznanjali
Sedež: Trg svobode 5, Soštanj
Predsednica sveta:
mag. Cveta Tinauer Člani sveta: Maijan Vrtač-nik, Danilo Čebul, Janko Zacirkovnik, Peter Rezman, Matjaž Cesar, Edvard Vuči-na.
Najpomembnejše naloge v letu 1999: Krajevna skup-nost Šoštanj se bo na ravni občine aktivno vključiia v projekte obnove Hrga bra-tov Mravljakov, prenove Tr-ga svobode, izgradnje obrtno podjetniške cone, ureditve prostora za tržnico, dogra-ditve športno rekreacijske-
ga območja ob jezcru in Vili Široko, ureditve nabrežin in oko-lice jezera, preureditve parka s spomenikom Kajuh, ureditve parkirišč. poročne dvorane...
\Ffso pozornost bodo namenili tudi gospodarskemu razvoju. Vzpostavili bodo sodelovanje z veČjimi podjetji v kraju, še po-sebej pa s podjetniki in obrtniki. Želeli bi, da se v izvedbo vseh del, ki jih neposredno financira občina ali pa posredno preko javnih podjetij, kot je Komunalno podjetje Velenje, prednost-no vključijo ti podjetniki. Podobno priporočtjo bodo posredo-vali tudi Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje. Ak-tivno bodo sodelovali v postopku izločitve Jame Šoštanj iz pro-storskih dokumentov občine. s čimer bi se odprla nadatjnja mož-nost gradnjc in s tera uovih naložb. Krajevna skupnost bo tvorno sodelovala / drušlvi, ki d'elujejo \ njej, s riljeru, da se izboljšajo pogoji za njihovo delovanje. Kra-jane bodo o dchi rcdno obveščali s časopisom Mestni list, ki bo izhajal cnkrat do dvakrat na mesec, njihova mnenja in predlo-ge pa bodo oridofeili na zborih občanov.
Krajevna skupnost Sentvid Nadaljevanje del pri vodovodu
Sedež: Andrejev dom na Slemenu
Predsednik sveta: Milan Kretič
Člani sveta: Franc Jelen, Edo Žlebnik, Tkjana Lenko, Franc Urlep.
Najpomembnejše naloge v letu 1999: Med pomembnej-še naloge v letošnjem letu so v krajevni skupnosti Šen-tvid uvrstili: asfaltiranje ceste Jclen — Kep, sanacijo pod-pornih zidov na cesti pri Kranjcu in utrditev <
odcepu Konečnik, nadalje-vanje del na vodovodu Šcn-tivid - severna veja, ureditev doma krajanov in označevalnih ta-belza kraj, V načrtu pa imajo tudi nujna spomladanska
ževaJna dela na cestah, urcditev odvoza smeti... _
ailllli
ka vzdr- I
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Razvoj odvisen tudi od lokalne skupnosti
Proizvodni rezultati so boljši od pričakovanih, finančni, čeprav še nimajo zbranih vseh podat-kov, naj bi presegli lanske. Mi-nulo leto je bilo najboljše v zad-njem obdobju tudi glede naložb. "Bolj kot kdajkoli doslej ni bi-lo moč zaobiti dejstva, da razvoj kmetijstva ni le stvar države, ampak da postaja pri tem vse pomembnejša tudi podpora lo-kalne skupnosti," je med dru-gim v pogovoru dejal direktor Kmetijske zadruge Šaleška do-lina Marjan Jakob. Letošnji ci-lji? Aktivnosti, ki bodo pripo-mogle k še uspešnejšemu poslo-vanju, nadaljnjemu razvoju in prilagajanje novim razmeram. Po besedah Maijana Jakoba je bilo leta 1998 za kmetijce v ob-činah Velenje, Šoštanj in Šmart-
no ob Paki zelo uspešno, če ne celo najuspešnejše v zadnjih ne-kaj letih. V prednostni dejavno-sti - pri prireji mladega pitane-ga goveda jim sicer še ni uspelo povsem odpraviti posledic krize v govedoreji pred dvema leto-ma, so pa zato pri proizvodnja mleka dosegli celo boljše rezul-tate, kot so jih načrtovali. 147 kmetov - mlečnih proizvajalcev v Dolini je oddalo 8 milijonov 136 tisoč litrov mleka ali milijon litrov mleka več od predvidenih količin. "Mislim, da pri tem kljub temu še nismo dosegli vrha, z Evropo pa se v tej dejav-nosti lahko že danes primeija-mo, vsaj glede oddanih količin na kmetijo. Povprečje v Sloveni-ji znaša 16 tisoč litrov, v Avstri-ji 30 tisoč, v Švici 50 tisoč, naši
Krajevna skupnost Ravne
Javna razsvetljava
Sedež: Dom krajanov Ravne
Predsednica sveta:	HHHp (gjŠk
Erna Obšteter
Člani sveta: Marjan Kotnik, IHnnOjjL.% Mirko Pergovnik, ViktorPo- H točnik, Franc Lenko, Jože	.
Sovič, Drago Kotnik. ■ Najpomembnejše naloge v H
letu 1999: V osnutek delov- H E	" JH
negaplanazaletossovkra- H [jfc	JBjjB
jcvni skupnosti uvrstili: do- I
končane javne razsvetljave I	,	Mk
v Spodnjih Ravnah, kjer so ^^MRI^Sl*^' H že izdeiali in pridobili vso I potrebno dokumentacijo za H|UJLMHia|uM zaćetekdelterureditevjav- I ■^^^^umjjjdgjjLjZI nc razsvetljave v Zgornjih H Ravnah, pri domu krajanov, šoli vse do I .cnka.
T1 idi letos bodo asfaltirali nekaj odsekov cest, obračališče - Je-zernik v doižini 450 metrov, Jožev mlin - Konovšek v dolžini 500 metrov, Jelenko - most - Honker - Šovnife ter Dvomik -most - Stopar v dolžini približno 150 metrov. Ob tem bodo še letos poskusili pridobiti ustrezna dovoljenja za sanacijo in dograditev doma krajanov v Ravnah ter proji za toplifikacijo in kanalizacijo v kr
Krajevna skupnost Gaberke
Krajevna skupnost Zavodnje
rezultati ne bodo povsem sledi-li proizvodnim, a bodo ugodnej-ši, kot so bili leto prej. In to kljub zelo bogatemu naložbenemu programu. Zanj so lani name-nili kar trikratno amortizacijo oziroma 90 milijonov tolaijev. Letos naj bi proizvedli za 5 do 6 odstotkov več mleka kot lani (8 milijonov 600 tisoč litrov), obno-vili oziroma v sadovnjaku na po-sestvu Turn v Velenju zasadili nove vrste jabolk, za katerimi povprašujejo kupci na trgu, tu-di na tujem (zlasti na zahod-nem). Nekaj sprememb načrtu-jejo še pri prireji mladega pita-nega goveda. Pred časom so za posestvo v Ravnah kupili aparat za avtomatsko napajanje, po-memben pri novi tehnologiji vzreje telet. Od meseca marca dalje bodo lahko odkupovali te-leta, stara 10 dni, jih vzrejali in se po določenem času odločili, katera bodo namenili za nadalj-njo rejo in katera za zakol. "S
tem bomo odpravili kronično pomanjkanje telet v zadnjem obdobju in v preskrbo bolje vključili domači teren. To nam bo med drugim tudi omogočilo, da bomo kmetije, ki bodo ime-le možnosti za vzrejo govedi či-stih mesnih pasem, poskušali vključiti v poseben program, za uresničitev katerega pričakuje-mo tudi denar iz republike." Leto 1999 naložbeno ne bo tako bogato, kot je bilo lansko. Vse-ga bremena naložbe v posodobi-tev in razširitev trgovine v Šmartnem ob Paki še namreč niso odložili, nekateri objekti, ki so v lasti zadruge, zaradi sta-rosti kar sami kličejo po obnovi, pred njimi pa je tudi nakup po-trebne opreme, ki jo bo zahteva-la uvedba davka na dodano vrednost. Zaradi vsega zapisane-ga se bodo načrtovane ureditve njihove hiše v Šoštanju lotili po-stopoma.
■ Tp
Prenova pros-	I
Sedež: Dom krajanov
Zavodnje	Hfr
Predsednik sveta:	BfcU*^. ^
Anton Potočnik	H| ,'/t.
Člani sveta: Cveto Grabner, IL	^IcJf flHLI
Albina Grabner, Jože Roč-	jt. j^HI
nik, Franc Veternik. ^^B \ ^jji'H
Najpomembnejše naloge v I
letu 1999: Pravijo, da je tež-	^fl
ko govoriti o naćrtih za letoš- I
nje leto, ker še ni znano, s H
koliko sredstvi bodo lahko HHj
razpolagali, bodo pa, tako ■ČBSlfiffl
zatijujejo, znali v kraju vsak ^jj^jjjjjj^jgjjgj^j^^gj^
tolar šc kako oplemenititi. I
Sestavili so že okvirni plan
dela. v katcrega so uvrstili vzdrževanje cest, pokopališča in te-meljito prenovo prosvetnega doma. Zanj pravijo, da bi bilo naj-bolje zgraditi novega, saj je sedanji tako đotrajan, da je vpra-šanje, kaj bi se bolj splačalo. Njegova obnova je bila že obijub-ljena, zdaj pa čakajo, kdaj jo bodo lahko začeli tudi uresniče-■Ijo bi radi položili tudi telefonsko in električno na-■ pa tutfi o kabelsko- razdeHtoem sistemti.
———
6 kVAS vas
OBJAVE
18. februarja 1999
Od zadovoljnega
Prevent zagotovljeno zadovoljstvo. Tak je slogan uspešnega in hitro rastočega podjetja, ki ga dobro poznajo v avtomobi1ski industriji zahodne Evrope, v Volkswagnu, Fordu in Renaultu, kamor izvozijo večino proizvodnje avtomobilskih sedežnih prevlek za prvo vgradnjo. Z več kot 90 odstotki pokrivajo potrebe blagovne znamke Volkswagen in skoraj 100 odstotkov potreb Ford focusa. Ali drugače: njihov tržni delež na evropskem trgu znaša okoli 12 odstotkov. Dobro pa Prevent poznajo tudi doma, v Sloveniji, po proizvodnji poklicnih,
k navdušenemu kupcu
Jože Kozmus, generalni direktor in predsednik uprave Preventa: "Običaj v svetovni avtomobilski industriji je, da se cene znižujejo. To pa pri nas ni ravno v navadi."
zaščitnih in imidž oblačil ter delovnih rokavic. To je njihov najstarejši program, njegovi začetki segajo v leto 1952. V zadnjem času proizvodni program družina Prevent širi tudi na kovinsko področje. Od aprila lani izdelujejo rezalno orodje v podjetju Prevent TRO v Prevaljah. Podjetje ima sedež v Slovenj Gradcu, kjer poteka tudi del proizvodnje, del pa v enotah Radlje ob Dravi, Mislinji in Mežici. K celotnemu obsegu proizvodnje in poslovanju veliko prispeva tudi šest hčerinskih podjetjih. Te so v popolni, kot denimo SPM Mirna, Tehnične tekstilije Mislinja, ali delni lasti, Preventa. Skupaj je v Preventu, upoštevajoč podjetja s katerimi so povezani, zaposlenih 3300 delavcev, od tega v delniški družbi Prevent dobrih 2000 delavcev. Lani so dosegli 330 milijonov nemških mark celotnega prihodka, za 319 milijonov so ga izvozili, kar je skoraj celotna realizacija. V primerjavi z letom poprej je to 60 odstotno povečanje!
Generalni direktor in predsednik uprave Preventa d.d. Jože Kozmus lani je prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke v gospodarstvu in nagrado Mestne občine Slovenj Gradec - pravi, da želijo resnico iz njihovega slogana še preseči: ne zgolj zagotovljeno zadovoljstvo, hočejo, da bo kupec nad njimi navdušen. V zadnjem času dobivate vse večjo veljavo pri proizvajalcih avtomobilov tudi z razvojem avtomobilskih sedežnih prevlek. JOŽE KOZMUS: "Drži. Kar nekaj projektov so nam že zaupali v razvoj. Od koncerna Volkswagen smo začeli prevzemati konstruiranje in razvoj sedežnih prevlek. V novem avtomobilu passat so vse sedežne prevleke plod Preventovega znanja. Pred dobrima dvema letoma pa smo skupaj razvili prevleko za stranski varnostni meh."
Da lahko toliko izvažate in toliko prodate doma, je potrebna kakovost.
JOŽE KOZMUS: "Danes je tako, da kakovost ni več konkurenčna prednost. Ta je pogoj, da se je sploh kdo pripravljen pogovarjati. Normalno pa je, da avtomobilska industrija zahteva izjemno visok nivo kakovosti. Zanesljiv postopek poslovanja zagotavlja visoka kakovost v skladu z ISO 9001 inVDA6.1, ki je certifikat za dobavitelje v avtomobilski industriji. Njihove zahteve so precej višje kot pri ISO certifikatih." Kaj pa surovine in materiali, ki jih pri proizvodnji potrebujete? Kje se oskrbujete z njimi?
JOŽE KOZMUS: "Pretežno še vedno vse surovine nabavljamo na tujem, čeprav se v zadnjih letih trudimo, da bi z domačimi proizvajalci razvili vsaj nekatere materiale, ki jih potrebujemo v proizvodnji. Nekaj uspehov je že. Tovarna sukancev in pozametrije Maribor nam že dobavlja trakove, v naslednjem obdobju pa nam bodo pričeli tudi sukance. Računamo, da bomo že letos dobili na našem tržišču še nekaj dodatnih pomožnih materialov. Blago in usnje pa še vedno v celoti uvažamo."
Čeprav tudi tu tečejo akcije za izdelavo materialov doma?
JOŽE KOZMUS: "Lepljenje pene in spodnje mrežice na material, bomo že v kratkem opravljali v novem
Prevent v imenitni družbi imetnikov certifikata VDA 6.1
To, da ism podjetjc cerofibat kakmmn fSO 9001 je razamnfvo, Lam «> vstopiii tudš v Isnenioio m
ĆHižrk« imeimkm' certifikata VDA 6.1.
agrad: koncerna voiK.swagen,
sđeljiijejo le s»nrr, fiajboljštm doks'nttijem.
Nič čez noč
ifona. -anmno oicc
prevent
d.d.
podjetju Prevent Lamitex, kjer sta glavna delničarja Prevent in današnji proizvajalec tkanine, ki nam dobavlja več kot 50 odstotkov tekstila, podjetje Michel Thierry iz Francije. Podjetje se bo ukvarjalo s plemenitenjem tekstilij. Tehnološki postopek temelji na plamenskem sestavljanju blaga, združevanju treh materialov v kaširano blago, namenjeno šivanju avtomobilskih prevlek. Ustanovili pa smo ga, ker smo doslej te materiale, ki jih potrebujemo veliko, uvažali, obstojajo pa zelo dobre možnosti za nabavo teh pen in mrežic v Sloveniji. Nenazadnje bomo s proizvodnjo doma zmanjšali stroške logistike in vključili domače zanje."
Za novo tovarno oziroma halo ste v industrijski coni v Slovenj Gradcu pred kratkim že postavili temeljni kamen. Kdaj pa bo proizvodnja v njej tudi stekla?
JOŽE KOZMUS: "Računamo, da bomo prve metre skaširali že v maju." Koliko bo vredna ta naložba in koliko novim bo ponudila možnost zaposlitev?
JOŽE KOZMUS: "Vredna je okoli 10 milijonov mark. V njej bo približno 20 novih delovnih mest. Zaposleni v njej bodo ustvarili okoli 13 milijonov mark letne realizacije. Lepa dodana vrednost po delavcu! Krepko nad poprečjem Slovenije." Kaj pa težave? Izvozniki običajno niso zadovoljni.
JOŽE KOZMUS: "Prevent se srečuje s povsem enakimi problemi kot drugi izvozniki. Že na račun razlike med rastjo stroškov pri nas in na tujem ter deviznega tečaja, smo lani izgubili približno 5 milijonov nemških mark. Poleg tega se srečujemo še z enim specifičnim problemom. Običaj v avtomobilski industriji je, da se vsako leto cene znižujejo, ne povišujejo. V zadnjem obdobju za 2 do 3 odstotke letno. Kaj takega v Sloveniji ni v navadi. Pri nas stroški še vedno rastejo. Iščemo možnosti, kako tudi v tem položaju preživeti in upamo, da bo Slovenija pravočasno spoznala, da je potrebno ostati tudi na narodno gospodarski ravni konkurenčen, da je potrebno zmanjšati stroške, da je treba biti primerljiv s svetom. V nasprotnem bomo tudi mi morali del ali celotno proizvodnjo seliti na področja, ki so preprosto cenejša." Najbrž ste tudi pri vas vsaj malo preračunali, kaj vam prinaša davek na dodano vrednost. Vam kot izvoznikom najbrž plus? JOŽE KOZMUS: "Ravno velikega plusa iz tega ne pričakujemo, pa tudi minusa ne. Računamo, da bi davek na dodatno vrednost moral na izvoznike in njihove rezultate vplivati pozitivno."
Eurocity skrbi za logistiko
Rokavice prevent
18. februarja 1999
ms(as7
Soštanj
Takšnega karnevala pa še nel
Da šoštanjski karneval že veli-ko let sodi med najboljše daleč naokrog, je dejstvo, kot pribito pa drži, da je bil letošnji najbolj-ši doslej. To so zagotovile šte-vilne skupine iz domačega in okoliških krajev s pestrostjo in izvirnostjo svojih točk, prav tako gostje od vsepovsod, pravi čar priznanje letošnji pustni prircdi-tvi pa je dala nekaj tisočglava množica, ki je do zadnjega kotič-ka napolnila šoštanjski trg in tamkajšnji turistični delavci in organizatorji si lahko upravičc-no manejo roke. Množica je bi-la zadovoljna, odprtih ust pa so prireditev spremljali gostje iz tu-jine, ki (po predvidevanjih) po-čitnikujejo v Topolšici; pa nji-hovcm odzivu sodeč, kaj tak-šnega še niso videli in doživeli. Manj vidno, pa vendar lepo do-datno prižnanje. Peter Klepetec, Diksi Piksi in Krcmenko so z odra vedro spremljali in usmerjali dogaja-nje. Karnevala brez vrlih doma-čih godbenikov si ni moč pred-stavljati, brez brhkih maržorctk, "ki učke spravljajo na peclje," tudi ne, "koši" postajajo masko-ta karnevala in jih jc bilo letos več kot kdaj prej; o konovskih štrajharjih in njihovem nastopu ne kaže izgubljati besed, lep de-lež k pravemu vzdušju so dali velenjski konjeniki, pa ptujski kurenti, dornavski cigani, poka-či in orači. H gostom kaže pri-
šteti še Velenjčane in Mozirjane, ki s svojim pustnim grofom priš-li reševati stanarine v prenov-ljenem šoštanjskem gradu. Turistično društvo iz Skornega je predstavilo kmečko ohcet, Ple-
šivčani po svoje Kekčevo zgod-bo, v Topolšici so se lotili pape-ža in fajmoštra, pa pravega kmečkega punta v zvezi s tem; Lajšani so pokazali, kaj nas ča-ka ob vstopu v pakt Nato, v Pes-
ju interpelacije ministru Ban-dlju, Lokovičani so predstavili nov toplovod s posebnim pou-darkom na žveplenih termah, v Ravnah imajo imajo nov dom krajanov in še večje načrte, v Plešivcu šolo brcz igrišča in nov sistem zbiranja odpadkov, Šo-štanjčani pa nov dom za ostare-le, ki jih je sicer nova tabletka re-šila prenekatere težave. Še marsikaj je bilo lahko videti in mimogrede spregledati v vsej množici in pestrosti dogajanja. Prijetno in zanimivo je bilo, in bo še večkrat.
Evropski pust Mozirski
Izvirno izročilo pustovanja v Mozirju po starem zapisu sega 108 let nazaj in člani Društva pust Mozirski ga negujejo ter dopolnjujejo. Že to je velika ob-veza ob prirejanju vsakolctnih sedemdncvnih pustnih norčij, še večja pa je dejstvo, da je bilo Moziije za Ptujem in Maribo-rom kot tretje v Sloveniji pred nedavnim sprejcto v Evropsko združenje karnevalskih mest FECC. Da ni vse skupaj iz trte zvito, dokazuje torkov obisk predsednika evropskega zdru-ženja Hcnryja van der Kroona iz Amstcrdama, ki je Mozirju in njegovemu pustu izročil listino o polnopravnem članstvu, med ostalimi gosti pa ga je spremljal tudi predsednik Turističnc zve-ze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Mozirski pustnjaki se stoletne-mu izročilu (tudi) zaradi vsega tega niso izneverili. Na debeli četrtek je imel po izročilu prvo javno skušnjo znameniti pustni orkcster Boj se ga, zvečer pa so čisto zarcsno listino o pridobitvi trških pravic podelili Aleksandru Videčniku, to laskavo priznanje pa vsako lcto podelijo tistemu krajanu, ki se jc v Mozirje prise-lil in je zelo zaslužen za njegov razvoj. Čisto iskreno - na "svo-jega" Sandija so v prejšnjih letih kar pozabili, pa jim je dobrodu-šno oprostil in se (končno) pri-dobljenih trških pravic iskreno razveselil.
V soboto so gostovali na katne-valih v Novi cerkvi pri Celju in v Velcnju, v nedeljo dopoldne so obšli trške meje ter jih preveri-
li, obenem vabili na torkov višek vseh prireditev, popoldne na-stopili v Šoštanju in takoj zatem razveselili najmlajše na veliki otroški maškaradi v Mozirju. V ponedeljek pozno v večer je sle-dilo običajno ofiranje z izreka-njem najlepših želja vsem kraja-nom, pri čemer sc pustnjaki tu-di darovom niso odrekali. Višek in še več vsch prireditevje v torek. Po jutranji budnici pust-nega orkestra je pustni župan za ves dan prevzel občinsko ob-last in uredil vse potrebno za nazaj in za naprej, takoj za tem pa obiskal vsa večja podjetja in ustanove v Mozirju in Nazarjah ter tudi tam "pošlihtal" zadeve. Kot že rečeno, so se na letošnji popoldanski karneval še posebej potrudili. Njihovim izvirnim toč-
kam so svoje prispevali gostje iz Velenja in Šoštanja, šaljivo re-sne bodice so dodale skupine iz
Nazarij in vasi iz okolice Mo-zirja ter člani Konjeniškega klu-ba Veniše s konji in kočijami.
Velike veselja in ponosa ob pri-dobitvi evropske listine seveda niso skrivali.
Na visoki ravni je bila tudi maš-karada v dvorani športnega društva, žalosten običaj pač je, da je tudi letos točno opolnoči pust nesrečno preminil. V sredo zjutraj so ga položili na pare sre-di trga in skupaj s krajani objo-kovali njegovo tragično usodo, popoldne so ga zažgali, veliko obvezo in odgovornost pa so sprejeli z branjem njegovega te-stamenta. Res, bilo je naporno, živahno, slovesno in zlasti vese-lo.
■ JP

8 \ASi AS
VAŠI PRISPEVKI
18. februarja 1999
Obilne snežne padavine povzročile največ težav na cestah
So res padli na izpitu?
Snega je bilo toliko, da ga ni bilo mogoče več kam odrivati.
Na več krajih so ga morali odpeljati. (foto: vos)
Snežne padavine so v noči iz torka na sredo prejšnji teden prekrile Saleško dolino z men-da od 60 do 80 cm debelo odejo. Povzročile so obilo preglavic . Ponekod so gospodinjstva ostala brez električne energije, pojavl-jale so se tudi motnje v tele-fonskem omrežju.
Se največ nezadovoljstva pa so pri mnogih občanih povzročile slabo očiščene ceste. Zaradi slabe prevoznosti slednjih so nekateri prišli v službo z zamudo, drugi se sploh niso podali na pot, učencem osnovne šole bratov Letonja v Šmartnem ob Paki je -na primer - odpadel pouk, ker so bile med takimi nekatere učiteljice, ki se vozijo v kraj od drugod. Ves gnev so mnogi zvalili na delavce Podjetja za urejanje prostora Velenje. Menili so, da so ti odšli na teren prepozno, da so se ponekod prepozno Iotili čiščenja pločnikov ali da so na-jprej čistili manj in šele nato bolj
uporabne poti..... Njihove
odgovore, da ponekod niso mogli opraviti svojega dela zaradi parkiranih avtomobilov, so neka-teri označili bolj kot izgovor za neopravljeno delo. Skratka, slabo očiščene ceste in parkirni prostori naj bi potrjevali, da jih je sneg sredi februarja na moč pre-senetil. Ob tem jih ni bilo prav ve-liko, ki bi se obrnili vase in se vprašali, kaj pa so sami naredili pred bloki, na parkirnih pros-torih, kjer "shranjujemo" svoje vozilo za to, da bi bila pot po za-sneženih površinah lažja? So poprijeli za lopato, ali so raje čakali na tretjega ter klicarili in nergali ?
Kritične besede občanov smo
Obilna snežna odeja je prejšnji teden prekrila tudi Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino. V sredo zjutraj so bile težave povsod podobne, pa ven-dar malce različne. Zimske službe, ki jih na podlagi odlokov posameznih občin izvajajo kra-jevne skupnosti, gre seveda za krajane z ustrezno mehanizaci-jo, so trdo delale že ponoči, pa zjutraj, dopoldne, ves dan in še naprej.
Ob debeli snežni odeji je bilo težav s prevoznostjo cest veliko, kar je razumljivo, ne kaže pa razumeti precejšnjega števila posameznikov, ki pač ne znajo drugega kot nergati in obsojati vse po vrsti, le za lopato ne zna-jo prijeti. Vsakomur ob enakem času pač ni možno ustreči. Ne glede na to so se razmere preko srede umirjale, posebej še v četrtek in naslednje dni, težav pa je bilo vseeno precej. Mnogi ob tem razumljivo v sredo niso mogli v službo ali v šolo, ali pa so precej kasnili.
V občini Solčava, torej na celotnem področju Solčavsicega je zapadlo okrog 70 centimetrov snega. Snežni plaz je zasul cesto med Solčavo in Logarsko dolino, prevoznost ceste pa so hitro zagotovili delavci celjskega cest-nega podjetja. največji problem je bila elektrika, ki jo je zmanjkalo že v torek zvečer, žarnice so sicer zasvetile v sredo dopoldne, občasnih prekinitev dobave elek-trične energije je bilo še nekaj, v Podolševi in drugih višinskih pre-
prenesli vodji zimske službe PUP-a Velenje Julijanu Slemenšku."V občinah Velenje in Soštanj skrbita za zimsko pluženje cest Podjetje za vzdrževanje in obnovo cest Celje in naše podjetje. Po katego-rizaciji cest ima najzahtevnejše dele zimske službe na skrbi prav naše podjetje, saj vzdržujemo skoraj vse mestne ulice, trge, pločnike, pešpoti, parkirišča in ostale javne površine. Za odstranjevanje snega ima PUP sedem svojih plugov, s tremi za-
sebniki s traktorji pa imamo sklenjene pogodbe. Za normalne padavine je to dovolj. Za takšne, kot so padle v noči iz torka na sredo, pa je to občutno premalo." Jule Slemenšek nam je zatrdil, da so uresničitev vremenske napovedi pričakovali, se na to tudi pripravili, zato o kakšnem
delih pa so se s to težavo srečevali tudi v naslednjih dneh. Do četrtka so bile prekinjene tudi telefonske zveze.
Brez električne energije so bili od torka zvečer do srede tudi v občini Luče. Zelo omejena je bila prevoznost lokalnih in kra-jevnih cest, velikih naporov vseh, ki so skrbeli za pluženje že ponoči na naprej ves dan, pa seveda ne kaže oporekati.
Več kot pol metra debela snežna odeja je prekrila tudi občino Ljubno. Kljub vsem na-porom je dostop do glavnih cest bistveno oviran, zaradi tega na osnovni šoli niso imeli pouka. Ob tem je res, da je zimska služba s pomočjo večine krajanov pridno delala in kakšnih izjemnih doga-
presenečenju ne more govoriti. Bolj o nestrpnosti občanov, za katere je bil največji prispevek za rešitev razmer telefonski klic na PUP in nekaj minutno zmer-janje."Sneg se vendarle da odstraniti s snežno lopato in ne s telefonom. Nekateri klici pa so bili upravičeni. S temi občani smo se na kratko in hitro dogov-orili, kako bomo s s skupnimi močmi reševali težave ter jih v obojestransko zadovoljstvo tudi rešili. Ponekod so se stanovalci blokov sami organizirali, lepo
očistili parkirišča in dovoze, ali vsaj odmaknili vozila takrat, ko smo želeli odpeljati sneg ali so za to poskrbeli upravljavci blokov oziroma stavb (parkirni prostor pred Nakupovalnim centrom, pred hotelom Paka...). Žal, ni bilo povsod tako. Nemogoče je očistiti vse naenkrat. Obstaja
janj ni bilo.
V občini Gornji Grad je do srede dopoldne zapadlo okrog 70 centimetrov snega, proti Crnivcu pa celo preko metra. Prevoznost vseh cest je bila seve-da bistveno otežena, zlasti z višin-skih zaselkov. Tako je na po-družnično šolo v Novi Štifti zjutraj prišel k pouku en sam učenec, kasneje jih je prišlo še nekaj in pouk so v okrnjenem številu vseeno izvedli. Podobno velja za matično šolo v Gornjem Gradu, kjer pouka niso odpovedali. Posebej nezadovoljni so bili v občini Gornji Grad z razmerami na Zadrečki cesti, ki je bila znova izjemno slabo" splužena in je bila vsaj znosno prevozna šele po nekaj dneh.
tudi seznam prednostnih cest, ki niorajo biti očiščene najprej, pa tistih, ki jih očistimo lahko malo kasneje. Tega mnogi ne razume-jo, ampak ocenjujejo, da je na-jpomembnejša pač tista cesta, ki ga pripelje od doma do tja, kamor je namenjen."
Na teren so se, po Slemenškovih besedah, odpravili v torek ob 17. uri s petimi posi-palci in posipali vse ceste, da bi preprečili snežno desko. Ob 21-tih so začeli plužiti z vsemi 10 razpoložljivi snežnimi plugi. Ob 5.30 uri sta plugom priskočila na pomoč še dva gradbena nakladal-ca, ki sta odmetavala sneg s križišč in avtobusnih postajališč. "Vse ceste smo morali plužiti na-jmanj dvakrat, saj je bilo snega toliko, da ga ni bilo možno več kam odrivati. Na več krajih se je pokazalo, da bi morali sneg odpeljati, vendar se za odvoz nis-mo odločili takoj, ker takšna ak-cija stane, z denarjem pa vzdrževalci ne razpolagamo sami. Ko smo dobili od odgov-ornih nalogo o odvozu snega, smo to tudi storili. Tudi tu smo upoštevali, kolikor smo le lahko, prednostni vrstni red. Javna parkirišča imajo res prednost, a kaj, ko je bilo na njih podnevi ter ponoči preveč vozil in je bilo delo skoraj onemogočeno. Ob tem bi rad povedal, da so ponekod z dvorišč in parkirišč nametali na ceste toliko snega, da kupov preprosto nismo mogli več prebiti. V akciji odvoza sne-ga je sodelovalo več kot 10 za-sebnikov s stroji in kamioni. Koliko snega smo odpeljali, je človeku ob pogledu na deponijo za velenjsko pošto takoj znano.
Vse, kar lez'in gre oziroma ves razpoložljivi strojni park naše zimske službe je bil na terenu vse od začetka sneženja. Najbolj obremenjena sta bila oba "starčka" - unimoga, od ka-terih je eden star 30, drugi pa 3 leta manj. Zal, imamo le dve
Povsem nezadovoljni so bili s cesto med Nazarjami in Gornjim Gradom tudi v občini Nazarje, saj so jo v sredo uspeli prevoziti le redki, krepko so zamujali red-ni in ostali avtobusi. V šolah je manjkala dobra petina učencev, številni niso mogli so delovnih mest, ali pa so močno zamujali. Tudi v nazarski občini zimska služba po krajevnih skupnostih ni zatajila, kot za vse ostale pa velja dejstvo, da vsega naenkrat ni mogla opraviti, kot si nekateri zamišljajo.
Zelo podobno je bilo v občini Mozirje, kjer so bile glavne prometnice kolikor toliko pre-vozne, po okoliških zaselkih so vseskozi pridno delali, središče Mozirja z vsemi parkirišči in os-talimi površinami, pa je bilo spet vprašljivo, precej bolje je bilo nato v četrtek in petek, pri čemer bi se spodobilo, da bi za lopate vendarle poprijelo več ljudi. V vseh dneh po sneženju je v višin-skih predelih mozirske občine hudo nagajal močan veter, ki je povzročil visoke zamete na cestah in drugod in dodatno oteževal razmere.
Tudi konec tedna je bilo na večini cest še veliko težav z ledom, zameti, okrog poldneva tudi s snežno brozgo, stanje pa se je vsaj za malo bolj strpne voznike s primerno opremljenimi vozili vendarle izboljšalo.
Ujp
takšni vozili, pa še ti sta za naše podjetje velika obremenitev. Uporabljamo ju namreč le za delo zimske službe, saj si ju zara-di starosti za kaj drugega ne up-amo uporabiti, ker bi se lahko zgodilo, da bi v kritičnih trenutk-ih ostali brez njih. Vozniki, stro-jniki in delavci so se hodilo do-mov le še umivat in preoblačit."
Slemenšek je prepričan, da je večina izrečenih kritik o nji-hovem slabo opravljenem delu neupravičenih, in da je bila večina občanov z njihovimi prizadevanji zadovoljna. V enoti
S pomladjo prihaja FLORA Takšen je naslov 4. po vrsti mednarodnega special-iziranega sejma za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo, ki bo potekal na sejmišču v Celju od četrtka, 25. do nedel-je, 28 februaija, vsak dan med 9. in 19. uro. Organizator prireditve - mešano podjetje Cespo (ustanovili so ga GHM - družba za prirejanje obrt-niških sejmov iz Munchna, Celjski sejem in Obrtna zbor-nica Slovenije ) napoveduje še pestrejšo ponudbo in bo-gat obsejemski program. Sejem vsako leto pritegne več razstavljalcev, temu primerae so tudi večje razstavne površine. Ob tem ne gre prezreti še boljše kakovosti izdelkov in storitev, ki so jih številnim obiskovalcem ponu-jali na ogled domači in tuji razstavljalci. Na letošnji Flori se bo na 7500 kvadratnih metrih razstavnih površin pfcdstavilo skoraj dvesto razs-tavljalcev, kar kaže, da posta-ja,ta sejem vodilna strokovna ter poslovna prireditev s po-dročja cvetličarstva in vrt-narstva na Slovenskem, in da zaradi števila tujih razstavljal-cev povečuje svoj mednarod-ni ugled. Slednje najbolj zan-imajo distribucijske poti za cvetje in tako imenovani "ze-leni" material v Sloveniji ter navezava in obnovitev poslovnih stikov z uvozniki iz Slovenije. Tudi na letošnjem sejmu bodo sodelovala števil-na tuja podjetja iz Nemčije, Italije, Madžarske, preko svo-jih posrednikov oziroma za-stopnikov za Slovenijo pa so svoj prihod napovedali še razstavljalci iz drugih držav. Na letošnjem bodo obisko-valci lahko videli vrsto kakovostnih izdelkov za cvetličaije in vrtnaije, za pok-licne vrtnarje in vrtičkaije ter oblikovalce vrtov in krajin. Prav tako ne bodo manjkali
za vzdrževanje cest podjetja je zaposlenih 21 delavcev, voznikov in strojnikov, od tega jih je sko-raj polovica danes že v postelji. "Skupaj z zasebniki, ki so nam priskočili na pomoč, so opravili delo, ki presega normalne človeške moči. Tistim, ki so nas dobronamerno poklicali in poskušali po svojih močeh po-magati vsaj z nasveti, se zah-valjujemo. Razumevanja in pomoči si še želimo, saj bo sneg še padel. Če ne letos, pa prihod-nje leto," je sklenil pogovor Jule Slemenšek.
Utp
pripomočki za urejanje zu-nanjih in notranjih površin, potrebna tehnika za gojenje cvetlic in rastlin, sistemi za na-makanje in oroševanje, naprave za zameglevanje, fil-tri za čiščenje vode, orcodja in naprave za sajenje, vzgojo in nego rastlin, dekorativni izdel-ki iz keramike, vrtne ute, vrt-no pohištvo ter bazeni in bazenska tehnika. Po zbranih podatkih je sejem do sedaj upravičil pričako-vanja obiskovalcev, saj jih je več kot 98 odstotkov po ogle-du lanske Flore menilo, da je strokovna raven sejma zelo dobra, strokovne spremljajoče prireditve pa so ocenili s prav dobro. Tudi 96 odstotkov razs-tavljalcev je ocenilo, da je bil njihov nastop na sejmu poslovno uspešen. Kot že običajno, bodo sejem tudi tokrat spremljale številne prireditve. Morda velja opo-zoriti na strokoven posvet o tem, kaj čaka cvetličaije in vrt-narje ob vstopu v Evropsko unijo, kakšna so pričakovanja in ovire ter kaj prinaša zakon o varstvu sort rastlin. Ta posvet bo prvi dan prired-itve (v četrtek, 25. februarja). Drugi sejemski dan (petek) bo namenjen predvsem mladim, ki jih zanimata pok-lica cvetličar in vrtnar. Tega dne bosta zanimivi še preda-vanji o novostih pri urejanju parkov, hišnih vrtov in grobov. Sobota, 27. februar-ja, pa bo še posebej zanimiva za Ijubitelje sadjarstva, hor-tikulture, botaničnih vrtov in okrasnih rastlin. Stevilni strokovnjaki s tega področja bodo vsem, ki jih bodo kaj povprašali, radi postregli z vsemi informacijami. Vse štiri dni med 12. In 16. uro bodo na sejmu mojstri domače in tuje floristične scene v živo prikazovali. aranžiranje cvetja ter daril.
Utp
-
Zimska služba po krajevnih skupnostih se je podnevi in ponoči kljub vsemu znova izkazala
Obilne snežne padavine so povzročile največ preglavic udeležencem v cestnem prometu. Delavci zimske službe velenjskega podjetja PUP trdijo, da so svoje delo opravili po svojih najboljših močeh. Ceste in pločnike so plužili po obstoječem prednostnem redu.
Zgornja Savinjska dolina
Lopato v roke? To pa ne!
Celje, od 25. do 28. februarja
Flora 99
-
18. februarja 1999
KULTURA
NAŠ (AS 9
(Ne)Znani znanci (2)
Karel-Destovnik
Kajuh
(19.12.1922 - 22. 2.1944)
Karel Destovnik - Kajuh se je rodil 19. decembra leta 1922 v Šoštanju, kot nezakonski otrok Marije Vasle, rojene 4. aprila leta 1901. Kajuhova mati se je kasneje poročila s čcvljarjem Jožetom Destovnikom (rojcn 14. avgusta leta 1896) doma iz Skornega pri Šoštanju in v za-konu se jima je 18. oktobra leta 1924 rodil šc sin Jože (čeprav se je Karel rodil kot nezakon-ski otrok, je po izjavah Marijine sestre in Kajuhove tete Slavice Leopoldine Mešič bil Jože Destovnik tudi Karlov pravi oče). Ugledna in pre-možna družina Kajuhove matere je v dvajsetih letih tega stoletja kupila šoštanjski hotel Jugoslavija, kjer je imel Kajuhov oče zastopstvo za pro-dajo piva Union in kinodvora-no. Destovnikov rod je izviral iz Skornega pri Šoštanju, z domačijc "Pri Kajuhu" in od tod tudi Karlov psevdonim Kajuh. Po končani osnovni šoli v Šoštanju, ki jo je začel obiskovati že pri petih letih, se je Karel Destovnik leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju. Kot šestošolec je bil leta 1940 zaradi simpatiziranja s komu-nisti in širjenja komunističnih idej izključen iz gimnazije. član Skoja (Zveza komunistične mladine Jugoslavije) je postal že leta 1935 in bil v letih pred 2. svetovno vojno zelo dejaven v političnem življcnju v Saleš-ki dolini in tudi širše. Po izključitvi s celjske gimnazije je šolanje nadaljeval v
Galerija Velenje
Aktualizacija telesa v grafikah
V Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik je do 3.marca 1999 še na ogled razstava akademskega slikarja in grafi-ka Todorčeta Atanasova, ro-jenega v sv.Nikoli v Makedoniji. Akademijo za likovno umetnost je končal v sedemdesetih letih v Ljubljani, prav tako specialko za slikarstvo, pri prof. Janezu Berniku in nato še grafično spe-cialko pri prof. Bogdanu Borčiču.
Pot vsakekega umetnika pa se začne šele po formalni izo-brazbi, ko je odvisen od samega sebe, svojih sposobnosti in pri-dobljenega znanja. Poti so ra-zlične.
Poln elana je Atanasov nadaljeval svojo grafično delo po grafični specialki in se kmalu prebil mcd izbrane grafike. Tako je v naši galeriji prav iz njegovega najbolj zgodnjega ob-dobja, iz lcta 1983, ohranjena grafika, ki jc že takrat obetala zavzetega proučevalca figure. Tudi to kot većina ostalih grafik je v njegovi, še dancs najbolj pogosti tehniki barvnc jedkanice in akvatinte.
Ker v koncept razstav ga-lerijc vsako leto vključimo ene-ga izmed grafikov , ki sestavlja
grafično zbirko in je dogovorno povezana tudi s programom umetnostne vzgoje Centra sred-njih šol Velenje. Ob letošnjem kulturnem prazniku je to razs-tava grafik gospoda Todorčeta Atanasova.
Razstavo sem poimenovala Aktualizacija telesa in alc-goričnost figure zato, ker je le-ta pri imcnovanem avtorju izrazito osebnostna že od prvih ustvarjalnih let. V teh zadnjih nekaj lctih, ki jih razstava zaje-ma, jc figura postala sicer bolj trendovska. Slučajno razstava sovpada z veliko razstavo Corpus del AKTi (Akt na slovenskcm 1), ki je odprta v Grafičnem centru in v Galeriji CD v Ljubljani in obsega 75 slovenskih avtorjev (začenši z Jurijem Šubicem in Ivano Kobilico) in konča pri najmlajši generaciji in tematsko ovekovcči večno figuro.
Telo, figura, akt je bilo v umetnosti prisotno skozi vsa ob-dobja( od Altamire in jame Lascaux), razen srednjega veka, ki je figure celo naknadno oblačil.
Avtorji so figuro, največkrat žensko, slikali iz estetskih in erotičnih navdihov. V klasični portretni ali alegorični obliki je
doživljala različne odmeve, ven-dar med publiko vedno pozi-tivne. Zadnjih nekaj desetletij po 2.svet. vojni figure in akta, v klasičnem pogledu, skoraj ne srečujemo, mnogo več je barvne sublimnosti, ki je bila na vrhun-cu likovnih trendov tega časa. Prečiščevanje barvnih in slikovnih površin prihaja tudi barvnemu izrazu ob rob in iz nuje se spet pojavljajo nova-stara iskanja in v ospredje spet vstopa figura, že tolikokrat predstavlje-na, vendar še vedno tako skrivnostna.
Malo je avtorjev, ki ohranja-jo tako močan individualni pogled in prepričanje, kljub tren-
dom, kot je to skozi vso ustvar-jalno obdobje doslej uporno ohranjal Todorče Atanasov. Njegova posebnost je lebdeča figura, ki hote utemeljuje ale-goričnost in jo je mogoče pove-zovati z avtorjevim doživljanjem bizantinskih fresk iz domačega kraja. Ta so se oplajala z nagnjenji k ekspresivnejšim doživetjem ter srečanji z deli bratov Kralj in nju-nih ekspresivnih in kompaktnih figur. Ta primerljivost je bolj očitna v grafikah , kot v slikah Todorčeta Atanasova, ki je zago-tovo, po sedemdesetem letu, na-jbolj dosleden grafik in slikar akta.
■ Milena Koren Božiček
:
10 let Šprica - glasila dijakov Šolskega centra Velenje
Ne le z besedo, tudi s fotografijo in ilustracijo
Velenje, 10. februarja - Pred 17 leti so kritični in ustvarjalni dija-ki Šolskega centra Velenje svoja razmišljanja, poglede na aktualna vprašanja, povezana predvsem z razmerami na njihovih šolah, zapisali in jih objavili v glasilu Beseda mladih. Pred 10 leti so ga preimeno-vaii v Špric. Da ta jubilej in izid nove številke glasila ne bi šla kar tako
mimo, so tisti, ki so tako in drugače povezani z njim, pripravili v pros-torih knjigarne Kulturnica v Velenju priložnostno slovesnost. Z njo in z razstavo naslovnic Šprica so med drugim počastili tudi sloven-ski kulturni praznik in 40-letnico mesta Velenje.
Najboljše lansko glasilo srednješolcev v Sloveniji sta udeležencem prireditve predstavili Katja Ošljak, sedanja in Maja Ahtik, prejšnja glavna urednica glasila. Po njunih besedah glasilo prebira kakšnih 1000 in več Ijudi, največ prahu pa so in še dvignejo članki s kritično vse-bino. Konkretno - v zadnji številki je Špric užalil profesorja matem-atike. Kaj pomeni biti njcgov urednik, so zbranim povedali še Rok Poles in Boštjan Kuzman (bivša glavna urednika) ter Marjana Gmajner Korošec, ki je že 17 let odgovorna urednica in ena od
Rekli so:
Marjana Gmajner Korošec o Špricu pred 10 leti in danes ter o tem, kaj pomeni biti odgovorna urednica: " Špric je bil in os-
taja kulturno glasilo, ki kritično opozatja na določene težave, a pri tem nikogar ne žali. Razlika je ogromna. Prve številke smo ob-likovali preprosto, z uporabo računalnika pa so se porajale neizmerne možnosti tudi v likovnem izražanju. Članki v prvih številkah so bili zelo šoiski, brez želje kaj spremeniti. Z bolj kritičnimi dijaki so se pojavili bolj kritični zapisi. Kot odgovorna urednica predstavijam most med dvema bregovoma - med dijaki in njihovim načinom razmišljanja, čustvovanja in med profesorji, na katere se največkrat dijaki "spravijo". Enim in drugim dajem možnost, da svoja mnenja čim bolj argumentira-jo. Ni vedno enostavno in lahko. Čeprav se vsaka generacija, ki prihaja uči na novo, tradicija ostaja in tudi nekaj pomeni. "
mentoric glasila velenjskih srednješolcev. Po njenih besedah ni pretežko osvojiti naslova najboljšega srednješolskeg'a glasila v državi, težje je tako visoko kakovost obdržati. "Prihajajo namreč novi in novi dijaki, ki jih je treba vsega na novo učiti. Ko ti dosežejo želeno, so že v četrtem letniku in odidejo. Po svoje daje tudi svoj čar glasilu, saj novi ljudje prinesejo nove ideje. Prav pri slednjih pa se vse začne."
Po besedah Koroščeve bodo v prihodnje Špric oblikovali še bolj premišljeno oziroma tako, da ne bo samo beseda izrazno sredstvo, ampak da bosta več izražali tudi fotografija in ilustracija.
Prireditev so z nastopom obogatili mladi glasbeniki velenjske glas-bene šole.	H Tp
Mladinski center Velenje
HIC ET NUNC
V petek, 12. februarja, je zgolj peščica študentov dokazala, da se ne boji mraza in zasnezenih cest ter se odpravila na koncert vrhniških HIC ET NUNC in štajerskih MAL - O - BO. Tako nam je spet grozi-la na pol prazna dvorana, kar seveda najbolj prizadene nastopajoče, ki se z vsemi močmi trudijo animirati poslušalce. Pa se je na zalost spet pokazala njihova ustaljena praksa postavanja v čim bolj tem-nih in od odra oddaljenih kotičkih. Tako so morali MAL - O - BO kar precej napenjati oči, če so hoteli videti svoje občinstvo. Pa jih očitno to ni preveč motilo, saj so odigrali zrel in zanimiv koncert.
HIC ET NUNČ, ki so na oder prišli za njimi, so imeli glede občinstva nekoliko lazje delo, saj se je le-to odločilo, da se bo odru le nekoliko priblizalo. HIC ET NUNC so v svojem nastopu pokaza-li, kako močan vpliv ima na kvaliteto igranja nekaj tedensko skora-jda neprekinjeno nastopanje po ameriških odrih. Zveneli so veliko bolj prepričljivo in ostro kot pred meseci. Iz svoje vseameriške turne-je pa so prinesli tudi nov "image" - podiranje stojal za mikrofone. Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo.
Kakorkoli ze, koncert je, vsaj v mojih očeh, uspel. Bend pa si je kasneje še poblize ogledal študentski Plac, se zapletel v vse njegove čare, izkusil radosti študentskega zivljenja v Velenju in se zgodaj zju-traj odpravil domov. Še sreča, da je Slovenija majhna.
■ Zaf/fca
10 NA8 vas
107,8 Mhz
18, februarja 1999
* RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK *
Maske
Virozna obolenja, eni pravijo, da gre že za pravo pravcato gripo in zimske počitnice, so dodobra zdesetkale tudi obe naši uredništvi. Eni se doma z vročino spopadajo v postelji, drugi se virusov branijo na snegu. Tako tistim redkim, ki so vztrajali v tem tednu, ni bilo kaj dosti za pustne norčije. Po službeni dolžnosti jih je moral spremljati Janez Plesnik, ki si je ogledal najprej velenjs-ki karneval, dan kasneje šoštanjskega, v torek pa še mozirskega. "Za nekaj časa imam tega heca dovolj," je rekel, ko je s pustom zaključil.
Ne zato, ker ne bi bilo zanimi-vo, ampak zato, ker ga je pri gledanju in spremljanju pustnih norčij, precej zeblo. Ves nervozen se je po ured-ništvu v ponedeljek in torek dopoldne brez maske na obrazu oziral urednik Stane Vovk. Bo, ne bo - kdaj bo? Misli še kdo zboleti, se je za-skrbljeno spraševal. Ce misli, naj takoj odda, kar je bilo do-govorjeno, lahko tudi za številko naprej, ne samo za to, ki je v nastajanju ..., je zaskr-bljen naročeval. Vsakemu posebej. In to kar naprej. Tako še Janja Košuta - Spegel,
ki ob pustu vedno poskrbi, da je norčavo in veselo vsaj za trenutek, ni niti pod razno pomislila, na kakšno masko. Letošnji pust je bil v naših
redakcijah bolj klavrn. Ampak smo rekli, da bomo prihodnje leto vse nadomestili.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
OSKARJI
V Holywoodu so objavili sez-nam nominirancev za letošnje-ga oskaija za najboljšo glasbo. Med izbranimi so se znašle tele znane uspešnice: »When You Believe« (Mariah Carey in Whitney Houston) iz filma Prince Of Egypt, »I Don't Want To Miss A Thing« (Aerosmith) iz filma Armageddon, »The Prayer« (Celine Dion) iz filma The Quest For Camelot , »That'll Do« (Peter Gabriel) iz filma Babe in »A Soft Place To Fall« (Alison Moorer) iz filma The Horse Whisperer. Kljub znanim izvajalcem, pa vso slavo dobitnika žlahtnega kipca pobere avtor izbrane skladbe, ki je tudi tisti, ki se povzpne na bleščeči oder in sprejme nagrado. Kdo bo to, bo znano 21. marca, ko bodo proglasili zmagovalce in podelili nagrade.
JASON ORANGE
Medtem ko so ostali člani skupine Take That po njenem razpadu našli vsak svoje mesto v svetu popularne glasbe, o delu Jasona Orangea, morda
nekoliko samosvojega člana legendarnega boy banda iz Birminghama, ni bilo dolgo
časa nič slišati. Zdaj se tudi on vrača pod bleščeče odrske luči. Vendar to ne bodo soji žarometov koncertnih, ampak gledaliških odrov. Jason se je namreč odločil za nadaljevan-je kariere v gledališču in se je vsa leta od razpada skupine Take That pridno učil igralskega poklica. Zdaj bo svoje gledališko znanje prvič predstavil v komediji »Gob«.
CELINE DION
Kanada postaja v zadnjem času vse pomembnejša država na področju popularne glasbe. V zadnjih nekaj letih je dala kar nekaj pomembnih imen
pop in rock glasbe, zato ne pre-seneča, da velja vsako leto večje zanimanje tudi za podel-jevanje nagrad najboljšim kanadskim glasbenikom. Njihove glasbene nagrade se
imenujejo Juno, letos pa je zanje največkrat (kar šestkrat) nominirana največja diva kanadskega petja, Celine Dion. Po štiri nominacije so si priborili rockerji Barenaked Ladies in skupina The Mathew Good Band. Celine Dion so predlagali tudi za nagrado za največje dosežke.
BRITT AWARD
Prihodnji mesec bodo podelje-vali nagrade tudi najboljšim glas-benikom v Veliki Britaniji. Na slovesni prireditvi ob podelitvi
nagrad bodo med drugimi nastopili legendarni David Bowie, pevka Cher, skupina The Coors in ponovno združeni duet Eurytmics (Dave Stewart & Annie Lennox), ki ga zelo dobro pomnijo predvsem ljubitelji elektro popa iz osemdesetih let. Organizatorji pa še vedno niso našli skupnega jezika z irsko skupino Boyzone, ki menda noče nastopiti na prireditvi, saj fantje za letošnje Britt Awards kljub velikemu komercialnemu uspehu niso nominirani niti v eni sami kategoriji.
ROTOR
Rotor se imenuje najnovejši in (upamo si zapisati) trenutno na-jmodernejši slovenski glasbeni projekt. Okrog legendarnega slovenskega mojstra sintetiza-toijev Iztoka Turka so se zbrali odlični glasbeniki: Jani Hace (bas), Mario Marolt (sax) ter dva domača DJ-a: Bizzy in Dojaja. Njihova prva skladba nosi naslov »Rotosphere 09« in predstavlja enega najmodernejših pristopov na slovenskem glasbenem po-dročju v tem trenutku. Skladba je že doživela svojo vizualizacijo v obliki zanimivega videospota, ki se precej vrti tudi na Hrvaškem.
Ta vikendje minil v obujanju štu-dentskega šport-nega duha. Na Golteh so se pomerili najboljši smučarji študenti. Poročilo sledi.
Hic Et Nunc nastopili
V	Mladinskem centru Velenje so v petek, 12. februaija, nastopili vrhniški Hic Et Nunc s predvozači, štajerskimi Mal - o - bo. Sicer dober koncert si je ogledala le peščica študentov, čeprav je do-godek organiziral ŠŠK. To je vse prej kot pohvalno. Upam, da bo drugič boljše.
Zimovanje - gre zares!
Vsi, ki nestrpno čakate na zi-movanje, ki se ima zgoditi na Uršlji gori v sodelovanju s koroškimi štu-denti, našpičite oči. Odhod bo v soboto, 20. februarja, ob 12. uri izpred Rdeče dvorane v Velenju. Prosimo vas, če s sabo preventivno prinesete 3.000 SIT, katerih pa ver-jetno ne boste potrebovali. Za po-drobnejše informacije se obrnite na Matjaža Dragarja
Lignit v mariborskem Štuku
V	torek, 23. februarja, bo v mariborskem Štuku dolgo napovedana promocija CD plošče
Lignit, ki jo je izdal ŠŠK. Nastopili bodo Res Nullius, Klinični testi-ranci in Kaoz. Cena karte za člane kluba je 300 SIT, zraven vsake karte pa vas ŠŠK časti še eno pivo. Opravičila za izostanek ni!
Ena, dva, tri, SMUK
Po dolgih letih zatišja se je ponovno zgodilo veleslalomsko tekmovanje za prehodni pokal ŠŠK-ja. To pomeni, da je dosedan-jega lastnika trofeje Dragana Martinška čakala predaja le-te, in sicer tistemu, ki bo najbližji povprečnemu času. Sočasno je potekalo tudi tekmovanje za pokal Mladinskega centra Velenje za na-jboljšo masko in recitacijo Prešer-nove Vrbe ter tekmovanje za pokal
Mladinskega servisa Velenje za na-jboljši čas.
Vse se je začelo ob 11. uri, ko se je na progo zapodila Kunigunda. Bila je edina predstavnica pusta in zato tudi najprimernejša kandi-datka za pokal MC-ja. Naj povemo, da so poprej progo dobro "razrili" mladi člani Smučarskega kluba Velenje, ki so jo tudi postavili. Po nastopu naših ženskih predstavnic so se na progo pognali še fantje. Vsakdo je imel na startu in na cilju doping kontrolo, ki je bila ob pri-jetnem vetru kar lepo sprejeta in je opogumila ali morda tudi zmedla marsikaterega tekmovalca. Zavoljo tega je Jamnikarjev Marko poskusil pretentati sile narave in si svoje vezi nastavil na obre-menitev 40 kg. Lahko vam zau-pamo, da je po obeh padcih ob odpetju smuči zasedel kdove
katero mesto in razočaran obsedel sam s svojim pivom. Domen na drugi strani pa je zaradi pre-pogostega dopinga videl kar nekaj vratic več in bil prepričan, da tek-muje kar v slalomu ter nas vse im-presioniral s svojim prepogostim zavijanjem. Vsi smo pričakovali neslavni padec aktualnega predsednika Dražena, vendar ta enako kot njegov predsedniški kolega iz Združenih držav ta teden ni padel. Vseskozi sta nas svojimi komentarji zabavala Aco in Borut, ki nista nikomur prizanašala. Edino poškodbo je staknil Denis, ki je temu primerno tudi odrecitiral Vrbo z rahlo spremembo v tretjem verzu: "...da b' me smuka žeja nikdar ne bla gnala s tvojga sve-ta,...".Po naporni tekmi je sledilo okrepčevanje v "Jumbotu", kjer so nam postregli z golažem. Potem pa razglasitev rezultatov. Najbližje povprečnemu času je bil tokrat Miha Šilc, kateremu je bil do naslednjega tekmovanja v varstvo zaupan prehodni pokal ŠŠK-ja. Aktualnemu "povprečnežu" sovica čestita in ga vabi po njegovo trofe-jo. Pokal Mladinskega servisa je pripadel Tomažu Potočniku, ki ga je pod vplivom omamnih substanc predal najboljši ženski udeleženki tekmovanja. Spisal: Dražen, cen-zura: Zalika.
■ Zalika
HLADNO PIVO in Platfuzz
V soboto, 20.fehruarja, bo v Mladinskem centru Velenje koncert znane hrvaške skupine Hladno pivo. Kot predskupina bodo nastopili Platfuzz. Koncert še bo začel ob 21.00 uri. Vstopnina bo 500 tolarjev za dijake in študente ter 600 za ostale.
Hladno pivo nastanejo leta 1987. Do snemanja prvih demo pos-netkov 1989 leta koncertirajo po mnogih hrvaških klubih. Leta 1991 posnamejo še eno demo kaseto, leta 1993 pa izdajo svoj prvi album z naslovom Dzinovski. Po menjavi basista bend posname spot za pesem Fiir Immer Punk, ki po mnenju mnogih postane zaščitni znak benda, dobijo pa tudi nagrado za najboljši alternativni rock album. Leta 1995 posnamejo svoj drugi album z naslovom G.A.D. Svoj zadnji album Hladno pivo izdajo leta 1997, imenuje pa se Desetka.
Vabljeni!
Študent naj bo
ANOTHER LEVEL
Lansko poletje je na britansko pop sceno kot strela z jasne-ga treščila uspešnica z naslovom »Freak Me«, s katero je do tedaj manj znana mlada pop skupina pristala na vrhu najpopularnejših britanskih skladb. Bobak Kianoush, Dane Bowers, Wayne Wiliams in Mark Baron, združeni v skupini Anoteher Level, pa do takrat vendarle niso bili popolna neznanka. Nase so opozo-rili konec leta 1997, ko so po vrnitvi z britanske turneje, na ka-teri so ogrevali občinstvo za mnogo bolj slavne Boyzone, izdali svoj prvi single. To je bila skladba »Be Alone No More«, v ka-teri je gostoval znani raper Jay Z. Zahvaljujoč številnim kon-certom in nastopom na radijskih in televizijskih postajah je nji-hova popularnost hitro naraščala in na Otoku so jih kmalu proglasili za prvovrstno britansko R&B senzacijo.
Toda, razen v domovini, so bili Anoteher Level drugje po Evropi še vedno le ena od številnih fantovskih skupin iz Velike Britanije. Njihovo popularnost na celini je dvignila evropska turneja Janet Jackson, na kateri so Anoteher Level spet ogrevali občinstvo. Po dvomesečni turneji kljub utrujenosti niso imeli časa za počitek. Konec junija so namreč dočakali izid svojega druge-ga in ta hip še vedno njihovega največjega hita »Freak Me«, ki
si je utrl pot na vse največje radijske in televizijske postaje. Tudi na MTV, kar jim je prineslo svetovno popularnost.
Ker je bila originalna verzija besedila te skladbe za konzer-vativno in puritansko Anglijo preveč »sočna«, so morali posneti še eno, prečiščeno, ki je po mnenju tistih, ki na Otoku bdijo nad javno moralo, bila bolj primerna za njihovo občutljivo najstniško publiko. 12. julija 1998 je uspešnica »Freak Me« priplezala na prvo mesto.
Od takrat gre pot le še navzgor. Njihov debitantski album »Another Level« se odlično prodaja in po tretjem uspešnem singlu »Guess I Was A Fool«, ki je izšel konec lanskega leta, je pred dobrim mesecem prišel še en singJe, »I Want You For Myself« in se kot četrta uspešnica z njihovega prvega albuma takoj uvrstil na 2. mesto britanske lestvice. Zgodba o uspehu se torej nadaljuje tudi v letu 1999, člani skupine pa se zelo resno nadejajo tudi nagrade za najboljšega debitanta v Veliki Britanji za leto 1998.
Medtem ko to berete, so Britts nagrade že podeljene in to, ali so Another Level med nagrajenci, ni več skrivnost.
■ MiČ
LESTVICA DOMAČE GLASBE	(Št.303)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak	
četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 14. februarja:	
l.PODKRAJSKI: Koline	13glasov
2.ZARJA: Mlada Gorenjka	7 glasov
3.ZEME: Ostani z nami muzikant	6 glasov
4.SAVINJA: Zlata kapljica	4 glasovi
5.MESEČNIKI: Dobrodošlica	0 glasov
Predlogi za nedeljo, 21. februarja:	
l.AJDA: Voščifo	
2.CVET: Od Celja do Žalca	
3.KOVAČI: Rženova Tinka	
4.RUPAR: Tk si flitna	
5.SLAPOVI: To pesem pojem tebi	
	■ Vtti Grabner
18. februarja 1999
ZANIMIVO
W ČilS 11
				
■TK	»j	[>jj	Ajj	*J
OVEN OD 21. 3. DO 21. 4.
Bodite prcpriioni, do voi nasprotnik pozna vaše tibke točke in jih bo tudi izkoristil, če bo potrebno. Zato ga ne podcenjujte. Sicer pa vas caka prijetno doživetje, ob katerem se boste počutili sijajno kot še nikoli. Naveiete lahko zanimive stike, ki lahko preidejo v čustveno poglobljeno zvezo.
4. DO 20. 5.
Radovednost sicer ni lepa čednost, zato jo poskusite bolj držoti na vajetih, da vam ne uide, ker vam lahko prinese veliko neprijetnih dogodkov. V petek se vam bo ponudila odlična priložnost, ob ka-teri bo vaš partner ostal brez besed. Poskrbite, da bodo nekatere podrobnosti ostole skrite tudi v prihodnosti.
DVOJČKA OD 21. 5. DO 21. 6.
Spomini na storo Ijubezen vam ne dajo miru. Ce se bo to še naprej dogojalo, pogumno storite odločilen korak. Prinese vam lahko ključno spremembo v vašem življenju, pozitivno seveda. Končno boste zbrali tudi pogum, da sorodnikom poveste, koj vam leži na duši. S orili na neko pomembno vprašanje.
RAK OD 22. 6. DO 22. 7.
Zelo srečni boste. Pravzaprav že dolgo ni bilo tako, zato ne poslušajte tistih, ki vam solijo pamet, v resnici pa ne želijo nič do-brega. Zivljenje si krojite po svoji volji in tako naj tudi ostane. Privosčite si nekaj počitka in poskrbite za nekaj razgibavanja. Zakaj vam je nerodno govoriti o denarju? Dobro delo zahteva do-bro plačilo.
LEVOD23. 7. DO 23. 8.
Dobra priložnosf se vam obeta, a če bosfe nekoga poslušali, jo lahko hitro izgubife. Poslušajte svoje srce in svoje misli, obefa se vam ve-lika sprememba. Seveda pa previdnost tudi v tem primeru ne bo odveč. Sreča v Ijubezenskem življenju bo, če jo boste le znali od-kriti. Ze nekaj časa jo imate namreč pred očmi, pa je ne vidite.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Delovno boste zelo iznajdljivi. Sodelavcem boste ponudili dobro ide-jo, ki jo boste skupaj uresničili, sami pa si zagotovili dobro izho-dišče zo napredovanje. Srečali boste znanca, ki vam bo nekaj pred-lagal in fo vas bo neverjefno osrečilo. Zivljenje je sicer ponavadi bolj zapleteno, kot si želimo, vendar to ni vselej slabo.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Partner vas bo zasipaval z idejami in napotki, vi pa boste trmas-to vztrajali pri svojem. Popustite, drugače se lahko znojdeta pred globokim prepadom, padeta vanj, izhoda iz njega pa ne bosta našla. Ponudilo se vam bo veliko priložnosti, vi pa boste med njimi morali izbrati tisto pravo. Ob poslušanju partnerja vam to lahko uspe.
ŠKORPIJON OD 24. 10. DO 22. 11.
Napredovali bosfe, končni izid pa ne bo popolnoma tak kot si frenut-no zamišljate. Partner ima načrte, s katerimi bi rad vam, predvsem pa sebi, polepšal življenje. Najlažja je tista pot, ki vam jo nareku-je srce, zato ga poslušajte. Stara Ijubezen ne zarjovi, vendar sama od sebe tudi ne trka na vrata.
STRELEC OD 23. 11. DO 22. 12.
Negotovosf vam načenja živce, zato se velja potruditi in poiskati odgovor na ključno vprašanje. Ce bosfe preveč dlakocepili, boste od-krili stvari, za katere bi bilo bolje, da jih nikoli ne bi izvedeli. Ne recite "ne", dokler ne najdete odgovora na neko pomembno vprašanje. Zaljubljeni boste, a bosfe tajili.
KOZOROC OD 23. 12. DO 20. 1.
V Ijubezni boste srečni, zato se le prepustite čustvom in uživajfe življenje, ki se vam ponuja. Ne razmišljajte o stvareh, ki se tičejo vašega poslovnega življenja, vse se bo uredilo. Ce boste preveč živčni. lahko vse skupaj samo poslobšate, pravega rezultata, takega, ki si ga res želite in o katerem sanjate že lep čas, pa ne bo.
VODNAR OD 21. 1. DO 19. 2.
Z obljubo boste zavezali nekoga, ki vam je doslej nasprotoval. Nekoga boste obvarovali posledic njegove nepremišljenosti, vendar ne boste deležni ne prijaznosti ne hvaležnosti. Pozabite na neko srečanje in se posvetite dogodkom, ki trkajo na vrafa. Z Ijubosumjem lahko postane razmerje nevarno, zato se ga izogibajte, če se le da.
RIBI OD 20. 2. DO 20. 3.
Ljubezen vas bo povsem spremenila. Srečni boste, do boste slišali travo rasti. Tudi drugoče vas čoka veliko dobrega, vendar ne račun-ajfe samo na svojo srečo. Nekaj truda boste morali viožiti sami. Naj vas ne bo sfrah novih življenjskih poti, ki se vam obetajo. Zeleli ste si spremembe, sprejmite jo.
BIK OD 22.
tem po boste odgov
Tudi na Konovem
Svečano proslavili Prešernov dan
Z veseljem bom opisal, kako svečano so zadoneli akordi Mešanega pevskega zbora Konovo pod vodstvom prof. Štelke Lojen, ko so v soboto, 6. 2., v Domu krajanov Konovo v nabito polni dvorani zapeli Prešernovo Zdravljico, ko so tej pesmi sledile še druge, ko se je oglasil Oktet upokojencev Konovo pod vodstvom Zmaga Frankoviča in so zadoneli glaso-vi njihovih grl in se zlili v praznični odmev slovenski kul-turi, kulturi, ki nas je ohranila kot narod.
Program je slikovito dopolnila Dramska sekcija Konovo pod vodstvom Toneta Zerdonerja, saj je z bogatim prikazom števil-nih podob in prizorov življenja našega človeka nekoč na vasi zelo doživeto prikazala delo in običaje ljudi na podeželju. Slavnostni govornik je bil predsednik KUD Lipa Konovo Dragan Martinšek. Kulturnemu programu je sledil družabni večer, ki so ga pod vodstvom Janeza Špegla ob sodelovanju s KS Konovo in KUD Lipa Konovo organizirali trije kralji,
ki so vsem obiskovalcem ponudili bogat narezek klobas. Da, tudi koledovanje je del naše kulture, zato je prav, da so
konovski kulturniki tudi to zvrst kulture vključili v praznik slovenske kulture.
■ Martin Pustatičnik
MNENJA IN ODMEVI
Butalci
Umetnost je univerzalna. Plemeniti nas z besedo/jezikom ( slovenskim, angleškim, bosanskim, bušmanskim,...), igro, glasbo, likovnostjo, gi-bom, s filmom,..S predstavo MEDVED - posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku - bosanskega igralca Zijaha A. Sokolovića v bosanskem jeziku smo bili delezni toliko umetniških uz-itkov, ki jih človek ne dozivlja ravno vsak dan - nasprotno. Odlično gledališko-glasbeno interpretacijo dramskega besedila A.P.Čehova v izvedbi Sokolovića in skupine Lolita je publika v precej polni dvo-rani Doma kulture nagradila z bučnim aplavzom. Mislim, da je biJo navdušenje iskreno. Predstava je bila proglašena za najuspešnejšo predstavo Evropskega meseca kulture leta 1998 v Ljubljani. Hvala or-ganizatotjem, da smo Iahko v njej uzivali tudi v Velenju. V članku Jugonostalgiki -Mnenja in odmcvi, 11.2.1999 -
A.Štorman med drugimi cvetkami pravi tudi, da bodo v skupno dobro morali umetniki, kot je Sokolović,nastopati v nam razumljivdhi jeziku ali pa bodo morali organizatoiji sami skrbeti za prevajanje. Večje bud(t)alaštine pa ze dolgo ne !
Nestrpnost do tujega in dru-gačnega, ukvarjanje z lastno majhnostjo (duhovno, da ne bo pomote), površnost in zaplot-ništvo so nekatere od lastnosti, ki vodijo do najbolj primitivnih oblik človekovega vedenja in zanikanja temeljnih človeških vrednot.
Kadar naletim na majhnost Slovencev, se spomnim ljubega starega Milčinskega.
■ Irena Gorogranc, Velenje
Kdaj prave odločitve!
Osebno zagovarjam tezo, da bi bili programi KS, preden gredo v širši medijski prostor, pred-stavljeni svojim krajanom. Kaj je zbor krajanov, le malokdo ve, ker le-tega v naši krajevni
skupnosti dolgo, dolgo ni bilo. Zakaj tako, vedo tisti, ki so za to odgovorni. Da se problemi v vasi razgrinjajo preko časopisa, verjetno ni prav, vendar drugih možnosti korauniciranja trenutno nimam.
*
Asfaltiranje oziroma ureditev 800 m odseka Cirkovce - Šem-bric. Vse lepo in prav. Ibda ali je ta cestni odsek res najbolj pereč v KS, je ta cesta najbolj potrebna obnove in asfalta? Kot je večini krajanov znano, je letos vjesenskih poplavah odtr-galo polovico ceste na odseku na Lubelo. Ta del ceste je bil potem res saniran, toda po mo-jem mnenju začasno in ob prvem večjem nalivu bomo uporabniki te ceste spet v strahu, da bo cesto odneslo. Tbdi renoviranje - razširitev na nekaterih deiih ceste na Lubelo ni dokončana, tako da bo denar, ki je bil s strani občine Velenje vložen, odplaknjen s prvim večjim nalivom. Je pa cesta na Lubelo najbolj prometno obremenjena makadamska cesta v KS in tis-tim, ki živimo ob njej, res ni prijetno ob lepem vremenu biti zaprt v hiši, kajti zunaj zaradi
prahu, ki se dviga, ni mogoče biti.
Da ne bo kdo rekel, da mi gre samo za to cesto. Tbdi druge so potrebne temeljitejše ob-nove, ne pa vsako leto nekaj tovornjakov peska, pa še ta je včasih vprašljive kvalitete. Je kdo že izračunal, koliko metrov asfalta bi lahko vsako leto naredili s tistimi tovornjaki pes-ka, ki so navsezadnje že skoraj uničili glavno cesto v Cirkovce? Sprašujem, kako to, da so vodometri za individualne vodovodne jaške v KS v letošnjem programu, če pa bi po prvotnem načinu prevzemu vodovodnega omrežja v oskrbo Komunalnemu podjetju Velenje že Iani morali biti vgra-jeni.	■ K. F., Cirkovce
Dobrota!
V noči s torka na sredo sem se iz redakcije odpravila v na-ihujšem sneženju peš proti Soštanju, ker drugega pre-voznega sredstva ni bilo. Med potjo sta mi ustavila dežurna delavca Elektro Celje in me pel-jala do Šoštanja. Hvala jima!
■ Janja Košuta Špegel
V pomlad z novo pričesko
I Prihaja pomlad in z njo brstenje, I porajanjenovihmoči. Pravtakrat I si zaželimo sprememb, ki bi odpi-I hnile zimsko zaspanost. Nova ■ pričeska je najlažja pot do spre-menjenega videza, polnega pom-ladne svežine.
Modne smernice frizerskih brv napovedujejo drzne barve in oblike. Še vedno so aktualni prameni, s poigravanjem različnih barvnih
tonov boste svojim lasem in pričeski prinesli svežino. Tudi z obliko se bodo letošnjo pomlad poigravali frizerji. Drznejši si lahko na primer privoščite nes-imetrično striženje. Modne so tako kratke kot dolge pričeske. Ob tem frizerski strokovnjaki dodajajo, da so dolgi lasje elegantni in za-peljivi, kratki pa nosijo v sebi
pridih čutnosti. Izbira je vaša. Ne glede na to, kakšno spremembo pa boste letos privoščili svojim lasem, glejte na to, da izberete tisto pričesko, ki bo odsevala vašo osebnost in slog življenja hkrati. Tako kot se boste počutili, takšno energijo boste tudi izžarevali.
Obrvi
Obrvi našemu obrazu naredijo obliko in so nekakšen okvir našim očem. Tako kot vsaka slika potrebuje pravi okvir, tako tudi naše oči, če hočemo, da pridejo do pravega izraza, zahtevajo lepo oblikovane in negovane obrvi.
Če so prekošate ali če vam segajo preveč na veko, vam jih lahko optično precej pomanjšajo. Zato si jih skrbno populite. Opravilo bo manj boleče, če si boste na veko pritisnili košček ledu, ki bo občutljivo kožo na vekah omrtvičil. Pri puljenju si pomagajte s kazalcem in sredincem, s katerim napnete kožo na veki. In sedaj vprašanje, ki si ga pogosto zastavljamo. Do kam naj sploh segajo obrvi? Osnovni lok si boste najlažje začrtali s tankim svinčnikom, ki ga položite k nosnici. Tam, kjer se konica svinčnika
dotika notranjega očes-HIMitflMMBHi nega kota, naj bi se HHigj^. \ i začel lok obrvi. Nato EflBaf	. svinčnik ponovno pri-
■rSP^KEsft'' JH^ tisnete k nosnici. kom-HSl^K	' Jm^ ca mora scuati od zu-
PpB nanjega očesnega kota fl Bl oziroma do senc. Tako Kj^ ;|j|j|F*BMp boste najlažje ugotovili, ■	kje naj bi se obrvni lok
■i	W končal.
12 m vas_ ;	•■ -^MSailJIJi^^^M P_18. februarja 1999
Kako smo si različni!
Ob obilnih snežnih padavinah smo se prejšnjo sredo marsik-je obnašali, kot da je sneg pozimi prvovrstno presenečenje, udrihali nad komunalci in nad vsemi, ki bi mogli, pa menda niso ... Hoteli? Dejstvo je, da tam, kjer so hoteli, težav ni bi-lo. Zakaj je denimo lahko bil parkirni prostor pred Nakupo-valnim centrom v Velenju očiščen (glej sliko!), kje drugje pa ne? Zato, ker so se takoj organizirali in se zavedali, da potro-šniki ne bodo gazili do vhoda. Zakaj so bili mnogi iz bolj od-daljenih krajev na delu lahko pravočasno, tisti bližnji pa ne? Zato, ker niso čakali, ampak ukrepali. Zakaj so bila dvorišča nekaterih blokov lahko očiščena, druga pa ne? Zato, ker so sta-novalci stopili skupaj, marsikje pa celo iz kidanja snega nare-dili družabni dogodek. Mladinski center Velenje je imel v pripravljenosti ekipo študentov, ki se je bila pripravljena spo-prijeti s težkim delom za 1.000 tolarjev na uro, pa kakega ve-likega zanimanja ni bilo ... Še najlažje je bilo kritizirati in ka-zati: lej, lej...!
Gledalci z dolgim nosom
Ni jih malo, sploh tistih starejših, ki se še dobro spominjajo, kako je bilo včasih na velenjskih karnevalih ob tržnici na De-snem bregu. Mnogi so zato, ker je bil sprevod po Kidričevi na-povedan, tega čakali prav tam. Zaman. Ni ga bilo. Zavilje na Tomšičevo in od tam na Titov trg. Nekaj ogorčenih klicev ob-; čanov smo zaradi tega doživeli tudi v naši redakciji. Organi-zatoijem to ne more biti v čast. Kljub temu, da so kasneje po-jasnili, da so morali spremeniti traso, ker je Kidričeva držav-na cesta in niso dobili pravočasno dovoljenje za zaporo, bi gle-dalcem lahko to sporočili pravi čas. Navsezadnje kakšen av-I tomobil, iz katerega bi po zvočniku odmevalo, da je prišlo do 1 spremembe, ne bi bil tak strošek. Škoda, ker jih veliko razo-I čaranih in z dolgim nosom odšlo domov.
I Tuki cscl pa caki
1	(avtobusa ne moreš zamuditi!).
Popustna
Za vsakim veseljem pride čas streznitve; za pustom posti-tve.
Kaj ali kdo
V Velenju bodo spet začeli zbirati predloge za občinska priznanja. Upajmo, da se ne bo dogajalo kot pri mnogih stvareh na državni ravni. Ko se ne odloča ravno po tem, kaj je kdo naredil, ampak če je na pravi strani bil.
Izvoz
Izvozniki so še vedno nezado-voljni. A še vedno izvažajo. Kaj jim pa drugega preostane?!
Toplo bo
Po zadnjih podatkih se lahko občani Gornjega Grada po-tolažijo. Graditelji toplovoda jih tolažijo, naj še malo poča-kajo. Poleti pa bo zagotovo že toplo.
Nič čudnega
Ob vsem, kar se pri nas doga-ja, ne bi bilo nič čudnega, če bi kdo zahteval še interpelacijo za našega nadškofa.
Vendarle županja
Cvetka Tinauer je le postala prva dama Soštanja. Krajevne skupnosti Šoštanj. Županja v malem.
Marjan Vrtačnik - Cigler, gostinec in svetnik iz občine Šoštanj, sije letošnji karneval ogledoval vzvišeno. "Če bo treba, lahko komu kepo vržem kar od tu," si misli, ko se je spomnil, kako obdelali so
ga lani.

Ei'SSŠSfi	;
II l'JI'IIHIIM
REZANJE SOSTANJA
O
Pred mano ležyo trl stvari (ot) kopicl drugLh seveda, od lonč-ka za 6aJ, uradnih listov in papimatih fobčkov kakopak), a tre-nutno posvečam posebno pozornost le trem stvarem. Knjigi Petra Radoje z naslovom Prgišče klasja, vabilu na predstavi-tev te knjige in vabilu na instalacijo slik slikarja Jureta Ceku-te. Vse je isto. To bodi prva kritika podjetju MarinšekGfMarin-šek, ki je vse tri zadeve rešilo po oblikovalski plati in mi de-lujejo vse preveč konfekcijsko, še posebej, ker poznam kar pre-cej njunega drugega dela. Zdi se mi, da brata poznanstva v Šo-štanju ne izrab]jata za svojo vsakokratno umetniško potrdi-tev, ampak ga uporabljata za čisto prozaične zadeve, kot je na primer zahteva po poravnavanju davkov. Druga kritiena mi-sel zadeva "evropsko" modrino, v katero so vsi trije izdelki ode-ti. Ne moti me zato, ker je bila ta modrina že opažena na pred-volilnih plakatih, ampak zato, ker je ta barva v tem času in v tej Sloveniji zbanaiizirana preko vseh meja dobrega okusa in izraža le še VBesplošno slovensko servilnost pri tako imeno-vanem vstopanju v Evropo. Lahko da je to godilo celjskemu slikarju, ki je inštaliral svoje slike v Šoštanju<;S psom aJi pia brez njega), na vsak način pa je to v danem trenutku lahko za poezjjo tudi žalitev. Slovenska poezija se je Evropi resno prib-ližala že s Prešernom in dokončno stopila vanjo z avantgar-dizmom Mirana Jarca in Srečka Kosovela. Na Vrtiljaku in v Ekstazi smrti! Obstaja sicer možnost, da je modra kot osnov-na barva popotnica prvi knjigi Radojevih pesnii, ,saj bođo te za njegovo kasnejše delo nujna osnova? DvoiriM pa,, da si je podjetje MarinšekSTMarinšek vzelo toliko študioznega, easa k izdelavi zunanje podobe poezije Petra Radoje, da bi morda res pomenila to. Da ne bo pomote. Knjiga je v obrtnem smislu vi-soko profesionalen izdelek kot vse, kar brata Marinšek dene-ta iz svojih rok. A se mi pri pesmih Petra Radoje zdi nujno po-rabiti sorazmerno veliko pozornosti na problemu forme, to-rej tudi na zunanji podobi knjige, saj Petrova poezija kar sama sih braica, da priene razmišijati o fiksnih odnosih med
obliko in vsebino v poeziji. Kajti nedvomno je, da Peter Rado-ja vsebino svojih pesmi podreja njihovi obliki.
Poznate tisto krtilatico: "Nakrilihpoezije..."? Poezijatorej leti. Ima nekaj, kar človek nima. Trdno formirana poezija pa je kot demokraeija. Vse je podrejeno formi. Zdi se, da je to po-stal ceio trend. A vendar in mogoče ravno zaradi kril lahko poe-zija osvobodi človeka tudi demokracije, ki postane včasih nez-nosna (boljšega od demokracije pa za socializaeijo bikov žal ni!). Šalamun je bil prej s svojim osvobajanjem že heretičen. Poker...paradajs pasma politika... Danes "faše" Prešernovo nagrado. Pravilno! Prepričan pa sem, da zna tudi Šalamun na-pisati čisto dober sonet. Zato je njegova pesem, prosta forme, upravičena. In je pesem. A zato, ker se Radoja (še vedno) ok-lepa forme, ne moremo in ne smemo reči, da ni pesnik. In da ni na pravi poti. Vprašanje je le, kako daleč si bo upal iti. Na katerem ovinku bo odpadel oklep? Pesniku se to mora zgodi-ti. Vsaj enkrat! In pri tem sploh ni nujno, da ne spoštuje kla-sične pesniške forme! Berite Kravosovo Slovensko lipo!
Toda to je šele prva knjiga Petra Radoje in kritične misli v bistvu niso namenjene tej knjigi, ampak prihodnji. Pri tej pa bi rad drugim pesnikom razkril še eno klasično zadrego samo-založniških prvencev. Pesniki nasedejo štosu in objavijo pre-več pesmi! Menim, da je tudi v Prgišču klasja tako, saj gani samo za prgišee, ampak kar zajeten snop. Upam, dabo Radoja kma-lu natišnil drugo knjigo, saj menim, da vtej manjka samo še "klik", preskok, mogoče samo ena vrstioavsieer strogo formi-rani pesmi, en znak, en pok, ki pesem osvobodi vpetosti, da se dvigne od tal, da lahko pesnik odleti na krilih poezije! Meni so vedno govorili: "Trebaje brati, brati, brati..." in so mi zraven, kotpo kuharskem receptu naštevali, čigava dela naj berem. Da-nes vem, da to tako ne gre. Že res, da je treba brati, a je treba imeti tudi srečo, da tisto, kar "moraš" brati, najdeš sam! Za to je pa res treba veliko brati. Jaz, na primer, zdaj vem, da sem moral prebrati samo nekaj Bajtovih prevodov Harmsa v Dia-logih. In še danes ngjvečkratberem samo eno knjigo. To je knji-ga Nule i ništice Daniila Harmsa, ki jo je iz ruščine v hrvašči-no prevedla Dubravka Ugrešic in ki mi jo je na moje veliko ve-seije iz Reke poslal Ivo Stropnik, ki je tam nekoč služil vojaš-ki rok...opla...evo me! Še en jugonostalgik!
■ Perorez
žmmmsmmsmmam&mmaaBtBBimki .. ; - . SBS V	. lataaaEstessmi..-- -./s. .rofMK.mm-jmmmm~
Največjemu letošnjemu dobrot-niku, kije s sredstvi omogočil tokratni karneval, je pustni odbor podelil delnico. V imenu Mestne občine Velenje jo prejema župan Srečko Meh. Le kam bo z dividendami?
Pa naj še kdo reče, da februarski sneg ni razveselil staro in mlado. Takole sta se kar sredi mozirskega trga igrala Franjo Bartolac, spomnimo se ga še iz časov, ko je bil predsednik velenjskega izvršnega sveta, zdaj pa kot podjetnik Mozirjane oskrbuje s svežim mesom in Brane Oblak, trener Rudarja, ki že nekaj časa živi v Savinjski dolini. Z delanjem snežaka sta se tako zamotila, da je Oblak skoraj pozabil na trening.
18. februarja 1999
NAŠI KRAJIIN UUDJE
MS ČAS 13
Stoletnica Marije Lipovšek
19. februarja dopolni krajanka Krajevne skupnosti Smartno pri Velenju sto let. Rojenica jije sta-la ob zibeli 19. februarja 1899. le-ta v Essnu na Nemškem. Njen oče je rudaril in se kmalu od-pravil v Westfalijo in Francijo. Ze-na mu je povila petero otrok Dru-žina se je vrnila domov v Veliko Sirje nad Zidanim Mostom. Tam jeMarija spoznala bodočega mo-ža Jakoba Lipovška in se z njim poročila. Tako so se jima po vrsti rojevali otroci: od najstarejšega Franca do najmlajše Anice. Ze 1925. leta jeJakob z družino odšel rudarit v Francijo. Tam so se rodili vsi otroci razen prvega. Med drugo svetovno vojno je bi-la Marijina družina v Franciji. Marijo je vsak dan bolj vleklo v domovino. Zato je za nekaj let odšla domov v Veliko Srije delat na svoje posestvo. Po vojni, leta 1948, se je vsa Marijina družina vrnila v Trbovlje. Zaradi napor-nega dela v rujih rudnikih je oče Jakob bolehal in kmalu, leta 1953, umrl.
1968. leta se je Marijina družina preselila v Velenje. Sin Franc je že bil zaposlen v Rudarskem šol-
skem centru in pripravil vse po-trebno za gradnjo nihovega do-ma na Graškogorski 21. Sin in hči sta še delala v tujini. Več let je Marija sama skrbela za dom. Najraje je imela vrt, sajjo je nenehno spominjal na doma-če Veliko Sirje.
Kljub mnogim težkim minutam v življenju je ostala zdrava. Vse manjše bolezni sije pozdravila sama.
Kaj vse si želi za jubilej, smo jo vprašali.
"Samo zdravja in drobnega opravljanja v vrtu!" je dodala. Kaj jo danes najbolj razveseli? "Najraje na svetu imam vnuki-njo Anjo!"
In njena hčiAnica hitro pristavi: "Ze zjutraj je vzela vsa zdravila, da jo bo zdrava pričakala." Kolikokrat v življenju je potrjena trditev, da se imajo babice in vnuki najraje! Babičinih vnukov in pravnukov je sicer šest. Oči so preletele njeno, še vedno lepo in spokojno lice. Saj res! Srečna
je, kerživi med svojimi v svojem lepo urejenem domu. Bil je čas za kosilo, ko smo se po-slavljali. Na mizicije vabil koza-rec najboljšega renca. Skrb otrok za njo ni majhna. Vsak dan je nujno dopolnilo h kosilu tudi vi-no.
Zopet smo odkrili družino la-stovk, selivk. Tako poznani slo-venski motiv! Toda selivke se vedno vračajo. Tako tudi druži-na Livpovšek. In vedno znova se je v življenju, ki mineva zelo hi-tro, nekajzganilo v srcu slavljen-ke: večno čakanje in hrepenenje po najbližjih, svojih. Po zeleni domovini, kise jijubilantka ni iz-neverila. Saj res, njena jutranja želja se je izpolnila. Po stopnicah navzgor jo že drobi njena Ijub-IjenkaAnja. Kakšno tiho veselje! Krajevna skupnost Smartno ji za 18. februar popoldne priprav-Ija srečanje, kot se za tak jubilej spodobi.
Mi vsi Velenjčanipa jiželimo, da bi ostala še dolgo čvrsta in zdra-va in bi taka tudiprestopila vra-ta tretjega stoletja, vrata v novo tisočletje.
■ Viš
Dobro obiskan informativni dan
VELENJE, 12. in 13. februarja - Na Solskem centru v Velenju so ocenili, da sta bila tradicio-nalno dobro pripravljena pet-kov in sobotni informativni dan mnjihovih šolah dobro obiska-oa. Informacije o možnostih na-daljnjega šolanja je iskalo prib-ližno 650 osmošolcev in prav toliko staršev, za novince pa so v razpisu za vpis v šolskem letu 1999/2000 predvideli približno 1000 prostih mest. Nekoliko manj kot so pričakova-li oziroma glede na razpisana prosta mesta v razpisu je bilo za-nimanja za programa strojniš-
tvo in rudarstvo, precejšnje pa za možnosti izobraževanja v gimna-zijskih programih - tako za splo-šno kot tehniško in glasbeno gimnazijo. Za tiste osmošolce in njihove starše, ki se informa-tivnih dni niso mogli udeležiti, bodo na Solskem centru Velenje nudili informacije o možnostih nadaljnjega šolanja v dodatnih terminih. Cc bo takih več, bodo informativni dan ponovili. V tcm šolskem letu zaključuje izobraževanje na osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 674 učencev.
■ tp
Zgornja Savinjska dolina
Turizem
kmetiji
zagotavlja
preživetje
Nekoč kmečki turizem, danes turizcm na kmetiji, je bil zadnja desetletja deležen (pre)obilice besed, v že skoraj "davnih" časih tu-di precejšnje podpore, po različnih vzponih in padcih se v minu-lih letih mukoma spet prebija na površje. To velja tudi za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino, saj naj bi bil turizem na kmetiji prednostna panoga.
Vzvišene besede o njegovem pomenu so seveda premalo, potiju-jejo jih le zares velike, a neizkoriščene možnosti. Dejstvo tudi je, da so v začetnem obdobju poudarjanja turizma na kmetijah neka-tere kmetije zares zablestele, vendar ne za dolgo, saj je večina njih kaj kmalu iz (ne)razumljivih razlogov usahnila. Na srečo niso usahnile vse, pa tudi iz ozadja so se začele prebijati nove, ki so se v hudem boju za preživetje utrdile, napredujejo in se uveljavljajo, brez odvečnega pompa, ampak s kakovostjo.
V	pomen turizma na kmetijah ne kaže dvomiti. Cisto na kratko: turizem je predvsem dopolnilna dejavnost, ki omogoča socialno var-nost tudi na manjših in hribovskih kmetijah, torej preživetje, po-nuja možnost zaposlitve vsaj enemu družinskemu članu, poleg tega ohranja poseljenost odročnejših krajev, ohranja kulturno kra-jino in dediščino, navsezadnje uvaja višjo stanovanjsko kulturo tudi na podeželju. Ob vsem tem je seveda najbolj pomembno, da prav turizem pomaga ohraniti kmetijo in njeno osnovno dejavnost. Jasno tudi je, da je turizem na kmetiji sestavni del celotne turistič-ne ponudbe določenega področja, zato se mora prilagajati zahte-vam turističnega trga enako kot ostale dejavnosti, to prilagajanje pa je vse bolj zahtevno.
Na področju Upravne enote Moziije je po najnovejših podatkih 27 turističnih kmetij, ki se ukvarjajo s stacionarnim in izletniškim tu-rizmom. Skupno nudijo 347 postelj, torej malo manj kot 13 postelj na eno kmetijo. leta 1995 so na turističnih kmetijah našteli 1717 go-stov in 7451 nočitev, leto 1996 je bilo slabše, saj je bilo gostov 1608 in 5921 nočitev, opazen pa je porast v letu 1997 s 1929 gosti in 6889 nočitvami.
V	celotni Sloveniji je okrog 400 kmetij, še približno 300 pa se jih na to dejavnost pripravlja. Zal je bila agencija VAS, ki naj bi skr-bela za razvoj in uveljavitev turističnih kmetij, deležna stečaja in kmetije so ostale prepuščene same sebi in svoji iznajdljivosti. Po-vezovanje je seveda nujno in zaradi tega dejstva so turistične kme-tije na področju celjske regije pomladi leta 1997 dale pobudo za ustanovitev združenja slovenskih turističnih kmetij, trenutno pa jih je v združenje vključenih 141. Naloge združenja so jasne in znane, prvi dosežki so spodbudni, obstanek in napredek še vedno odvisen od vztrajnosti in sposobnosti nosilcev turizma na posameznih kme-tijah.
■ JP
Kam po osnovni šoii? Odgovore na zelo pomembno vpra-šanje so starši in njihovi otroci dobili na informativnih dnevih. Na njih so bodoči dijaki med drugim slišali infor-macije o možnostih izobraževanja v srednješolskih progra-
mih ter nadaljnjega študija.
Prebrati
časnik s težo
Resnico od laži, dejstva od domnev, zrnje od plev. Prebrati je treba, da bi na koncu lahko prebrali.
VECER
www.vecer.com
14 KAS ČAS
TV SPORED
18. februarja 1999
CETRTEK, 18. februarja
SLOVENIJA 1	
08.30	An ban pet podgan
08.55	Moj prijatelj Arnold
09.25	Pod klobukom
10.15	Zgodbe iz školjke
10.45	Otroški program
11.10	Službeni vhod, 6/11
12.00	Živali na filmskem platnu,
	2/6
12,30	Življenje slovenskih vasi,
	2/7
13.00	Poročila, vreme, šport
14.30	Zoom
16.00	Osmidan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Tedi, oddaja za mularijo
17.40	Glejte, kako rastejo
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Resnična resničnost
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TV poper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22,50	Opus
23.20	39. jazz festival Ljubljana
SLOVENIJA 2	
10.30 Angel, varuh moj, 16/22
11.15 Ipavci, 5/5
12.30 Svet poroča
15.35 Cofkocof
16.(X) Varčevalni ukrepi, ang. film
17.15 SP za mladince v biatlonu,
posnetek s Pokljuke 17.30 PoSloveniji 18.05 Lukas, 13/13 18.30 Najstrašnejši umor. 3/3 19.00 Kolo sreće, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Ljubljana: košarka EL M; Union Olimpija:Uelker, prenos
22.00 Poseben pogled: Oči Azije,
portugalski film 23.50 Alica, evrop. kult. magazin
JTV^T Dobro jutro, Slovenija
09.00	Manmar, nan.
10.00	ZaEleno, nan.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Matlock, nan.
13.00	Blanche. nan.
14.00	Nikita, nan.
15.00	Bolnišnica upania, nan.
16.00	Gorski zdravnik, nan.
17.0	Za Eleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	Brez zapor z Jonasom
21.00	Prijatelji, nan
21.30	Policijska akademija, nan.
22.30	Cybill, nan.
23.00	Zlata krila, nan.
00.00	Kobra 11, nan.
01.00 24 ur, ponovitev
»II
27
09.00	NAJ SPOT DNEVA	09.00
09.05	NAJ SPOT, glasbena	
	oddaja; Gost: INTERCEP-	10.15
	TOR	
10.35	VABIMO K OGLEDU	10.45
10.40	TVIZLOŽBA	11.15
12.00	VIDEOSTRANI	11.20
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	REGIONALNE NOVICE	11.50
19.05	OTROŠKI PROGRAM	
19.30	TVIZLOŽBA	12.15
19.35	OBVESTILA	
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.00	GREMO V KINO, oddaja za	13.35
	ijubitetje filma	13.40
20.30	SVET ŽIVALI	17.55
21.00	KAKO BITIZDRAVIN	18.00
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 57.	19.00
	oddaja	19.05
21.30	REGIONALNE NOVICE	19.30
21.35	ZGODOVINA AVTOMOBI-	19.35
	LIZMA, 33. oddaja	19.55
22.00	KOŠARKA, posnetek tekme; CHOLET FRANCIJA	20.00
	: PIVOVARNA LAŠKO	21.30
23.20	NAJ SPOT DNEVA	21.35
23.25	TV IZLOŽBA	22.35
23.30	VIDEOSTRANI	22.40
PETEK, 19. februarja
SLOVENIJA 1
08.30	An ban pet podgan
09.00	Moj prijatelj Arnold, 5. del
09.30	Glejte, kako rastejo
09.40	Tedi, oddaja za mularijo
10.20	Sovražnik Ijudstva, SNG
	Celje
12.00	Resnična resničnost
13.00	Poročila, vreme, šport
14.20	Po domače
15.10	Zborovska glasba
16.0	Opus
16.30	Mostovi
17.0	Lahkih nog naokrog
17.40	Mačke in psi, 6/6
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Dobervečer
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Seinfeld, 6/22
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
23,20	Polnočni klub
00.00	Godalni sekstet Zurich -
	križevniška cerkev
SLOVENIJA 2
10.30	Lukas, 13/13
11.00	Najgrozovitejši umor, 3/3
11.30	Poredna Frida, norveški film
12.45	Šanghajska triada, kitajski
.	film
14.30	Alica, evrop. kult. magazin
15.00	SP v nordijskih disciplinah,
; >	30 km M + 15kmŽ,
'.	posnetek
16.40	Spoznavajmo..., 7/8
17.30	Po Sloveniji
18,05	Žebljico na glavico, 1/24
18.30	Davis, ravnatelj, 13/13
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19,30	Videoring
20.00	Osnove znanstvene
;	fantastike, 1/4
21.00	Življenje je gradbišče,
nemški film
22.50	NashBridges, 15/18
23.35	Poročila, 6/13
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	ZaEleno, nad.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Matlock, nan
13.00	Blanche, nan
14.0	Brez zapor z Jonasom
15.00	Bolnišnica upanja, nan.
16.00	Gorski zdravnik, nan.
17.00	ZaEleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	Film2: Odbiti keglji, amer. film
22.00	Lepe vasi lepo gorijo,
jugoslovanski film
00.15	Sarine Ijubezni, erotični film
01.45	24 ur. ponovitev
..............................
»II
S7 46
52
DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja GREMO V KINO; oddaja za Ijubitelje filma SVET ŽIVALI VABIMO K OGLEDU KAKO BITIZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 57. oddaja
ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 33. oddaja KOŠARKA, posnetek tekme; CHOLET FRANCIJA : PIVOVARNA LAŠKO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE RISANKE TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMOKOGLEDU PRIVIDI, ameriškifilm; (Sensation, 1996) REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 20. februarja
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Nesrečniki, 21/26
08.55	Otroška oddaja
09.50	Oon Kihot, 22/39
10.15	Petka
11.30	Seinfeld, 6/22
12.0	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13,0	Poročila, vreme, šport
13.30	Homo turistikus
13.40	Medvalovi
14.10	Polnočni klub
15.20	Vzhod, nemški film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
ifil;	Navrtu
18.40	Velike romance 20. stoletja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Orion
21.50	Živali na filmskem platnu,
ss'ij	3/6
22.30	Poročila, vreme, šport
23.0	In življenje teče dalje, 7/8
23,50	Mladi američani, ang. film
01.30	Navrtu
SLOVENIJA 2
09.50 Nostalgija z Beatniki 10.50 Štafeta mladosti 11.45 Risanka
12.25 SP v AS M smuk, prenos 14.00 Nash bridges, 15/18 16.30 Košarka NBA action 17.00 Teniški magazin 17.25 Smučarski skoki International pokal, reportaža iz Planice 17.55 Ljubljana: KF za SP v rokometu Ž; Slovenija:Portugalska, prenos
19.30 Videoring z Natali)0 20.00 Očetova slava, franc. film 21.45 Cikcak
22.15 Sobotna noč: 8illy Joel, ■ '■>. koncert
Bojevniki prihodnosti, ris. serija
07.30	Jetsonovi, risana serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Iz knjige vrlin, risana serija
09.00	Maska, risana serija
09.30	Batman, risana serija
10,00;	Muppet tv, nan.
10.30	Power ranger, nan.
11.00	Morska deklica, nan.
11.30	Beli očnjak, nan.
12.00	Mlada čarovnica, nan.
12.30	1,2, 3-kdo dobi?
13.30	Prijatelji Felix, nan.
14.30	Herkul, nan.
15.30	Xena
16.30	Izganjalka vampirjev, nan.
17.30	Pop'n rol, glasbena oddaja
18.20	Beverlyhills 90210, nad.
19.15	24 ur
20.00	Filmski hiti: Resnične laži,
amer. akc. komedija
22.30	Komandosi, nan.
23.30	Obsedenost, amer. film
01.30	Playboy special, erotična serija
02.30: 24 ur, ponovitev_
MHIHP*
kanall
27 46
09.05
10,05
11.35 11.40 12.00 18.55 19.00
19.40 19.45 19.55 20.00
20.20
21.55
22.05
22.25 22.30 22.35
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
PRIVIDI, ameriški akcijski film; (Sensation, 1996) VABIMO K OGLEDU TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA KOTALKARSKA REVIJA - 2. del, posnetek prireditve iz Nove Gorice TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP / VABIMO K OGLEDU 767. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
200 GLASBENIKOV V POZDRAV 200.;ODDAJI RADIA OGNJIŠČE, 1. del glasbene oddaje IZ NAŠEGA ARHIVA: ZLATA RIBICA - ŽELIM Sl LOVITI NA PRAVI RIBIŠKI LADJI 767. VTV MAGAZIN, ponovitev NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
NEDEUA, 21. februarja
SLOVENIJA 1
08.00 Mumini, 11/14 08.25 Tabaluga, 12/26 08.50 Srebrnogrivi konjič, 25/39 09.15 Telerime 09,20 Zares divje živali 09.50 Ozare
09.55 Nedeljska maša, prenos iz
Dekanov 11.00 Gospodarji živali, 7/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pomagajmo si 13.55 Orion 15.20 TVpoper 16.00 Potepanja 16.30 Parada plesa 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Življenje slovenskih vasi, 3 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, vreme, šport Timna Brauer and Elias Meiri Ensemble Enigma Gallus, balet Potepanja
VENIJA 2
10.55 SP v AS SVSL M, prenos 11.55 Ramsau: SP v nordijskih
disc., skoki, prenos 14.00 Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski 15.25 Košarka NBA, posnetek 16.55 Ljubljana: hokej na ledu DP • polfinale končnice; Olimpija:Acroni Jesenice. prenos
19.30 Videoring s Sergejo 20.00 Rdeče in črno, 1/4 20.55 Zgodba o Nehruju in
Gandiju, 1/4 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Murphy Brown, 25/25 23.15 Življenje je gradbišče, nemški film
08.0 08.30
10.30 11.00 12.00 13,00 14.00
01.00
Mali bogataš, ris. serija Jetsonovi, ris. serija Kremenčkovi, risana serija Nazaj v prihodnost, ris. serija
Kuža Willy, nem. mlad. film Kalifornijske sanje, nan. Beverly hills 90210,nan. Melrose place, nad. Angeli na delu, nan. Punce s pomola, nan. Romance Rosamunde Pilcher, nemški film Nedeljsko popoldne 24 ur
Melrose place, nan. Fotomodeli, nad. Športna scena Maščevanje je sladko, nem. film 24 ur
kanall
27
PONOVITVE ODDAJ:
09.00 1000
1020
10.40
11.40
12.00
13.00 13.05
14,05
15,40
16.40 17,00
17.30
19,00
20 30
OTROSKI MIS MAS, ponov.
766.	VTV MAGAZIN, regionalni inform. program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja
IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO
767.	VTV MAGAZIN, regionalni inform. program ŽUPANOVA TORTA: Gost: BOJAN ŠROT, župan MO Celje
EPP/VABIMO KOGLEDU IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO 200 GLASBENIKOV V POZDRAV 200. ODDAJI RADIA OGNJIŠčE, l.del glasbene oddaje IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO VIDEOSTRANI GREMO V KINO, oddaja za Ijubitelje filma PRIVIDI, ameriški film (Sensation)
NAJ SPOT, glas. oddaja; Gost: INTERCEPTOR KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 57. del dokumentarne oddaje VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 22. februarja
SLOVENIJA 1
08,30 An ban pet podgan 08.55 Moj prijatelj Arnold, nad. 09.25 Mačke in psi, 6/6 09.35 Risanka 19.45 Lahkih nog naokrog 10.25 Dobervečer 11.15 Navrtu
11.40 Velike romance 20. stoletja 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalotedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Očetje in sinovi 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Zares divje živali 17,40 Volkovi, čarovnice, velikani, 8/13
Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje Žrebanje 3x3 plus 6 Risanka
TV dnevnik, vreme, šport Komisar Rex, 6/18 Odstiranja Odmevi
Univerzitetni razgledi Šport Odstiranja
Recept za zdravo življenje
18.00 18.10 19.00 19.15 19.30 20.0 21.00 220 22.25 22.40 22.50 00.50
5LOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč, ponovitev 12,00 Žebljico na glavico, 1/24 12,25 Davis, ravnatelj, 13/13 12,50 Osnove znanstvene
fantastike, 1/4 13.50 SP v nord. disc. 5 km Ž +
:: 10 km M, posnetek 15 25 SPvASVSLŽ, l.tek,
prenos 16.30 Sestre, 5/24 17 20 Športna oddaja 17.30 PoSloveniji 18.25 SP v AS VSL Ž, 2.tek.
prenos 19.15 Jasno in glasno 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Zvezde Hollywooda, dokum. oddaja Brane Rončel izza odra Fantomas, franc. film
Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Kassandra, nan. Matlock, nan. Športna scena Fotomodeli, nad. Urgenca, nan. Gorski zdravnik, nan. Za Eleno, nan. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur
1,2,3-kdo dobi? Živi, amer. film Zlata krila, nan. Kobra 11, nan. 24 ur, ponovitev

iall
27
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 10.15 767. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 200 GLASBENIKOV V POZDRAV 200: ODDAJI RADIAOGNJIŠčE, l.del glasbene oddaje 12.15 TVIZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19,30 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20,00 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: dr. FRANCE BERNIK, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05: KOŠARKA, posnetek
tekme: PIVOVARNA LAŠKO ! : LOKA KAVA 23.25 TVIZLOŽBA 23.30 VIDEOSTRANI
TOREK, 23. februarja
SLOVENIJA 1
08.30	Radovedni Taček
08.50	An ban pet podgan
09.10	Mo| pri|atelj Arnold, nad.
09.40	Pustolovščine. 23/24
10.05	Volkovi, čarovnice in
vehkani, 8/13 10.15Recept za zdravo življenje
11.05	Potepanja
12.05	KomisarRex, 6/18
13.00	Poroćila, vreme, šport
15.10	Odstiranja
16.00	Brez meje - moja vas
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Sprehodi v naravo
17.20	Dobri duh iz Avstralije
18.00	Obzornik, vreme. šport
18.10	Raziskovalec, 4/6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.0	Učitelj, 17/18
21.00	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	The suitor, norveška drama
23.50	Gilbert in George, 2/2
00.40	Raziskovalec, 4/6
SLOVENIJA 2
09.25 SP v nord.disc. 10kmŽ, prenos
10,40 SP v nord.disc. 10kmM, prenos
11.45 Gospodarska panorama 13.20 SP v nord.disc. skoki,
ekipno, prenos 15.25 SPvASVSLŽ, l.tek,
prenos 16.35 Steenfortovi, 2/6 17.30 Po Sloveniji 18.00 Športna oddaja 18.25 Sp v AS VSL Ž, 2.tek,
prenos 19.15 L ingo, tv igrica 20.00 Turistične akcije 21.00 Na Jupitru, dokum. oddaja 22.00 Krestonosec, ruski film 23.30 Svet poroča
06.0	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	ZaEleno, nad.
11.00	Kassandra, nad.
12 00	Matlock, nan.
13.00	Blanche, nan.
14.00	Pop'n'rol
15.00	Urgenca, nan.
16.00	Gorski zdravnik, nan.
17.(X)	ZaEleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nad.
19.15	24 ur
20.0	Resnične zgodbe: Dve
mamici, amer. film
21.45	Razstresena Ally, nan.
22.30	Cybill, nan.
23.0	Zlata krila, nan
00.00	Kobra 11, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46 52
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: Gost: dr FRANCE BERNIK, predsed-nik Slovenske akademije znanosti in umetnosti 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 KOŠARKA, posnetek
tekme: PIVOVARNA LAŠKO : LOKA KAVA 11.30 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA
19.55	EPP / VABIMO K OGLEDU
19.56	20.00	768 VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.20 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 20.40 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; STUDIO AS. MURSKA SOBOTA 21.10 768. VTV MAGAZIN,
ponovitev 21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 TVIZLOŽBA 21.40 VIDEOSTRANI
SREDA, 24. februarja
SLOVENIJA 1
08.30	Otroška oddaja
08.55	An ban pet podgan
09.25	Moj prijatelj Arnold, nad.
09.55	Dobri duh iz Avstralije,
" 7/13
10.20	Raziskovalec, 4/6
11.10	Mednarodna obzorja
12.05	Učitelj, 17/18
13.00	Poročila, vreme, šport
13,20	Obzorja duha
13,50	Ljudje in zemlja
14.40	Alberto Giacometti, dokum.
oddaja
15J5	Pomp
16.30	Mozaik
17.00	Pod klobukom
18,£®	Obzornik, vreme, šport
18.10	Službeni vhod, 7/11
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sedmi pečat, slovenski film
- Carmen
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Osmidan
23.25	Koncert orkestra slovenske
::	filharmonije
00.55	Službeni vhod, 7/11
SLOVENIJA 2
10.30 11.20 12.20 13.15 15.25
16.30 17.30 18.00 18.25
19.15 19.55
21.30
Steenfortovi, 2/6 Na Jupitru, dokum. oddaja Turistične akcije Atentat, franc. film SPvAS SL Ž, l.tek, prenos
Angel, varuh moj, 17/22 Po Sloveniji Športna oddaja SP v AS SL Ž, 2.tek, prenos
Kolo sreče, tv igrica Kvalifikacije za EP v košarki (M); Belgija:Slovenija, prenos
La casa rosa, ital. film
—
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nan.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Matlock, nan.
13.00	Blanche, nan.
14.00	Raztresena Ally, nan
15.00	Urgenca, nan.
16.00	Gorski zdravnik, nan
17.0	Za Eleno. nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19.15	24 ur
20.00	Pod pnsego, amer. film
21.40	Nikita, nan.
22.30	Cybill, nan.
23.0	Zlata krila, nan.
00.00	Kobra 11, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvednlna oddaja 10.15 768. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaia 11.00 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE: ODDAJA STUDIA AS, MURSKA SOBOTA 11.30 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 VIDEO TOR glasbena
oddaja 20.45 VEČERNI KLEPET 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naračnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei (novinarji), Mira Zakošek
(urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš ćas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas' uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, taritna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
18. februarja 1999_ MOPRO mm KRONIKA_MilS vas 15
Vlom v Erino skladišče
V noči na petek, 12. februarja, je nekdo vlomil v skladišče tr-govine Era na Partizanski cesti v Velenju. Storilec je iz notranjo-sti odnesel okoli 20 zavojev cigaret Marlboro ter več litrov žga-nih pijač in vina v skupni vrednosti okoli 60.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Požar uničil gospodarsko poslopje Škode za najmanj 15 milijonov tolarjev
V četrtek, 11. februarja, okoli 8.30 je izbruhnil požar na gos-podarskem poslopju velikem 36 krat 8 metrov, last Jožeta S. v Konjskem vrhu pri Lučah. Ogenj je uničil celotno gospodarsko poslopje, v njem pa traktor, nakladalko, dva obračalnika, dve ko-
silnici, dve motorni žagi in več drugih manjših kmetijskih stro-jev in orodja.
Požar se je z gospodarskega poslopja razširil na bližnjo leseno kaščo veliko 4 krat 4 metre, ki je v celoti zgorela, v njej pa tudi okoli 100 kilogramov različnih suho mesnatih izdelkov, 100 li-trov žganja in drugih manjših predmetov.
Lastnik je s pomočjo sosedov rešil živino, sedem glav govedi in dva prašiča. Požar so lokalizirali in pogasili gasilci iz Radmir-ja, Ljubnega in Luč. Nastalo gmotno škodo ocenjujejo na oko-li 15.000.000 tolarjev.
Preiskovali so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi kratke-ga stika na polnilcu, s katerim je lastnik polnil akumulator v trak-torju.
Našli mrtvega
V	četrtek, 11. februarja, ob 10.50, so bili mozirski policisti ob-veščeni, da je ob reki Savinji v Lokah pri Mozirju, na kolovoz-ni poti, najden mrtev neznan moški. Pri ogledu in z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je pokojni 35-letni Vinko O. iz Smihela nad Mozirjem. Vse kaže, da je umrl zaradi podhladitve.
Vlom v brunarico
V	noči na torek, 9. februarja, je neznanec v Radegundi vlomil v brunarico last podjetja RTC Golte. Odnesel je dve prenosni UKW postaji s polnilcem, vse skupaj vredno okoli 120.000 to-larjev.
V Merx po telefon in faks
V soboto, 13. februarja, so bili mozirski policisti obveščeni, da je nekdo med 1. in 13. februaijem vlomil v poslovne prostore pod-jetja Merx Turist d.o.o. v Mozirju. Iz notranjosti je odnesel te-lefonski aparat in faks, skupaj vredno okoli 60.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Požar v Grižah
V	četrtek, 11. februarja, okoli 2. ure, je zagorelo v delavnici An-tona B. v Grižah. Delavec Anton V. je v peči, pri 850 stopinjah kalil vijake. Ko je peč prestavil nad posodo s hladilnim oljem in pričel vijake spuščati vanj, je prišlo do izpada električne energi-je. Olje se je zaradi tega pregrelo in vžgalo. Ogenj so pred pri-hodom gasilcev uspeli pogasiti zaposleni, kljub temu pa je na-stalo za okoli 1.000.000 tolarjev škode.
Neznanec jezo stresal po avtomobilu
V	noči na sredo, 10. februarja, se je nekdo znesel nad osebnim avtomobilom fiat bravo, ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo Jurija Č. na Polzeli. Poškodoval je pokrov prtljažnika in zad-njo luč ter s tem lastniku povzročil za okoli 110.000 tolarjev materialne škode.
Pogovor s komandirjem Policijske postaje Velenje Robertom Vidcem
Raziskanih vse več kaznivih dejanj
Na policijskih postajah vsa-ko leto temeljito pregledajo in ocenijo dogajanje in ugotav-ljajo ter ocenjujejo, koliko so se približali tistim ciljem, ki so si jih postavili v začetku leta. Čeprav so ti iz leta v leto po-stavljeni višje, pa so jih na ob-močju Policijske postaje Vele-nje dosegli, ponekod celo pre-segli: raziskanost kaznivih de-janj je boljša, lani se je pripe-tilo manj prometnih nesreč kot leto pred tem in zgodilo tudi manj kršitev javnega reda in miru.
Kaj vse pa sc je dogajalo znotraj tega, pa smo se poza-nimali pri komandirju Policij-ske postaje Velenje Robertu Vidcu.
9	Kriminaliteta ?
ROBERT VIDEC: "Lani
smo obravnavali 770 kaznivih dejanj, takih, za katere smo napisali tudi kazenske ovad-be. To je sicer za 13 več kot leto poprej, vendar smo jih ra-ziskali 79 odstotkov, kar 6 od-stotkov več kot prejšnje leto. Največ je bilo tatvin, 145, razi-skali smo jih 52 odstotkov ali
10	odstotkov več kot leto pred tem, velikih tatvin 110, razi-skanost je bila 50-odstotna ali za 6 odstotkov boljša kot leta 1997. Obravnavali smo tudi 8 ropov, toliko kot leta 1997 in jih 7 raziskali, samo 1 je ostal zaenkrat še neraziskan.
Za 803 kazniva dejanja pa smo podali državnemu tožilcu poročilo. To so primeri, v kate-rih je šlo za manjše tatvine, poškodovanja tujih stvari, ogrožanje varnosti in podob-no, kjer pa so oškodovanci od-stopili od pregona storilcev." 9 Hujših kaznivih dejanj pa ni bilo?
ROBERT VIDEC: "Če mi-
slite umore in podobno, ne." %Prometna varnost?
ROBERT VIDEC: "Obrav-navali smo 670 prometnih ne-sreč, kar je za 27 odstotkov manj kot leto pred tem. Stiri prometne nezgode so bile s
smrtnim izidom, leto pred tem šest, 93 prometnih nesreč se je končalo s telesnimi poškod-bami (leta 1997 134), 573 ne-sreč pa z gmotno škodo (leto pred tem 775)." % Lahko te rezultate vsaj delno pripišete novemu zakonu o varnosti v cestnem prometu?
ROBERT VIDEC: "Tudi. Čeprav je imel ta zakon naj-večji učinek, vsaj po naši oce-ni, v maju, takrat, ko je stopil v veljavo, in nekoliko še v juni-ju. Potem pa, vsaj kar se tiče psihofizičnih sposobnosti voz-nikov, ugotavljamo, da ti zako-na niso več tako upoštevali." % Vprometu ste veliko prisotni, pogosti so poostreni nadzori.
ROBF.RT VIDEC: "Lani smo ugotovili 7.050 kršitev, leto pred tem 5.775. Izrekli smo 6.447 denarnih kazni (pred tem 6.528). Preizkus al-koholiziranosti smo odredili 2.311 voznikom, od teh jih je 726 dejansko vozilo pod vpli-vom alkohola, leto pred tem je bilo takih voznikov 1.075. Za-segli pa smo tudi 43 motornih koles in koles z motorjem, leto pred tem 52." %Javni red in mir?
ROBERT VIDEC: "Glavni cilj je bil manj kršitev, kar nam je uspelo, saj jih je bilo za do-bro desetino manj kot leto po-prej, 1.197. Pridržali smo 56 oseb (leta 97 35), v 71 prime-rih pa so policisti uporabili pri-silna sredstva, leto prej v 45 primerih."
mcuji?
ROBERT VIDEC: "Pred-vsem želimo ohraniti letošnje cilje, oziroma doseči še boljše rezultate in približati varnost javnosti. Zakon o policija omogoča ustanovitev posve-tovalnih teles med policijsko postajo in lokalno skupnost-jo. V začetku leta smo vsem trem županom na območju Policijske postaje Velenje po-sredovali pobudo za ustanovi-tev takega telesa in vsi trije so zadevo podprli in sprejeli us-
Komandir PP Velenje Ro-bert Videc: "Zaradi v/'so-kih kazni je tudi verjet-nost, da prideta kršitelj in policist v konflikt, večja."
tanoviteljstvo. Že spomladi načrtujemo prvi sestanek, kjer se bomo pogovarjali o sode-lovanju med policijo in jav-nostjo, o reševanju varnostnih pojavov in podobnem." # Kako ravnate v primerih, ko kdo od občanov s postopkipo-licistov ni zadovoljen, ko meni, da niso bili korektni in se zaradi njih pritoži?
ROBERT VIDEC: "Vsako pritožbo sprejmemo in jo sku-paj z dokumentacijo pošljemo v Urad načelnika UNZ Celje, kjer pristojni inšpektorji vsako pritožbo razčistijo. Leta 1997.
Vse več
poslovnih
goljufij
Policisti so opazili, da se je lani povečalo števi-lo kaznivih dejanj poveza-nih z gospodarskim kri-minalom. Na območju Poltcijske postaje Vele-nje so jih zabeležili 96, leto pred tem 72. Več kot polovica teh kaznivih de-janj je povezana s poslov-nimi goljufijami.
je bilo 25 pritožb na delo po-licistov, lani 52. Od tega je bilo 6 pritožb upravičenih.
Največji razlog za tak porast vidimo v zakonu o prometni varnosti, kjer je zaradi visokih •kazni tudi večja možnost, da pride do konflikta med polici-stom in udeležencem v pro-metu."
% Kako pa ocenjujete delo poli-cijske pisarne v Šoštanju, kjer jo imajo od novembra lani?
ROBERT VIDEC: "Delo te-če normalno, ljudje so zado-voljni. Najbrž pa bo potrebno nekoliko skrajšati čas, ko je pisarna odprta, ker obiskov ni toliko kot smo pričakovali." ■ Milena Krstič - Planinc
Alkohol kot povzročitelj nesreč
Alkohol je bil kot sekundarni vzrok za to, da je do nez-gode prišlo, prisoten v 9 odstotkih vseh nesreč, ki so se zgo-dile lani. Še leto pred tem je bil prisoten v 16 odstotkih ne-sreč. Povprečna koncentracija alkohola v krvi pa je pri voznikih, udeleženih v nesreči, znašala kar 1,5 promile.
Če upoštevamo samo nesreče, v katerih so bili udeležen-ci huje poškodovani, ali pa so se končale s smrtjo, je bila prisotnost alkohola še pogostejša, 24 odstotkov. Popreč-na stopnja alkoholiziranosti udeležencev je bila 1,61 g/kg
Največ nesreč ob ponedeljkih in petkih
Prvi in peti dan v tednu sta dneva, ko se je zgodilo lani riajveč prometnih nesreč, najpogosteje med 12. in 15. uro. Na jbolj "kritična" meseca lani sta bila marec in decei ko se je zgodilo po 84 proinetnih nesreč. tudi najvt ših.vruarcu 11 invdecembru 14.
Pojasnilo
Nas čas je 11. februaija. na 2. strani, princscl notico z
nasiovom Šoštanjske volitve na sodišću, kar je lahko koga od bratcev napeljaio na misel, da s samimi volitvami v Soštanju
n bilo kaj v redu. Mišljena je bila volilna kampanja v ćasu vo-liincga molka, kar pa je iz tcksta razvidno.
VELIKI KONCERT OB DNEVU ZENA
Bela dvorana - VELENJE
Petek 05.03.1999 ob 20 uri
107,8 MHZ
LJUPKA DIMITROVSKA EDVIN FLISER 0ff , t
v	Organizator:
IVICA SERFEZI PREgga
JAKA ŠRAUFCIGER — recorcis ESMERILDA -Trezika iz Negove ROBI HORVAT, KRISTALI PRESSTIGE & BLUE PATRICIA DIKLIČ, DUO PRIMAVERA HELENA KODRIČ & KIKO . . . Povezovalka programa: TANJA JURJEC
Generalni pokrovitelj:
radio KAF Folzela
Predprodaja vstopnic: MK - knjigarna in papirnica, TIC Velenje, Radio Velenje in na dan koncerta od 17 ure pred Belo dvorano. Vstopnice lahko naročite tudi preko telefona (062) 317-400.
Ob nakupu dveh vstopnic - darilo poster in kaseta ROMANTIKA, ter na samem koncertu ŽREBANJE VSTOPNIC'.U
PRIDITE VSI. KI SE IMATE RADIJJ
NAJAMEMO:
-	stanovanja v Velenju KUPIMO
-	stanovanja vseh velikosti PRODAMO:
-	stanovanjsko hišo v tretji gradbeni fazi na čudoviti lokaciji v Vinski Gori. Zgrajena je po atraktivnem načrtu v velikosti 16x11 m v dveh etažah, na parceli 1000m2
063/861-835,0609/ 624-775,041/ 620-269
JiHJli
Zgornjesavinjski gasilci
Tri desetnije novih častnikov
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline v sodelovanju s slo-vensko gasilsko zvezo že od novembra dalje izvaja izobraževal-ni tečaj za naziv "vodja enote," enostavneje rečeno za naziv ga-silskega čaštnika.
V prostorih nazarskega gasilskega doma tečaj obiskuje 31 slušateljev iz vseh 15 zgornjesavinjskih in zadrečkih gasilskih društev. Tečaj skupno zajema 70 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja, kar je izjemno pomembno za višjo raven vodstve-nih kadrov po društvih, ki jih na celotnem področju še kako po-trebujejo.
Kandidati so morali ob izpolnjevanju prehodno predpisanih pogojev opraviti tudi sprejemni izpit, po opravljenem prvem deiu pa tečajnike čaka zahtevna preizkušnja, saj bodo morali v za-ključnem delu potrditi pridobljeno znanje s predavanj in praktič-nih vaj. Zaključne teoretične izpite bodo kandidati opravljali v Na-zarjah, praktični del pa v izobraževalnem centru za zaščito in re-ševanje na Igu pri Ljubljani.
UJP

16 NAS ias
u«
18, februarja 1999
RK Gorenje
Jezili so se na sodnika
Rokometaši Gorenja so doživeli drugi zaporedni poraz, tokrat oslabljeni in proti zelo do-brim gostom. Tone Tiselj je bil kar brez treh standardnih igral-cev, Iztoka Rozmana (operacija slepiča), Sebastijana Soviča in Marka Cvetka (obolela).
Glede na kasnejši razplet so Velenjčani začeli spodbudno, nji-hov najboljši strelec Bedekovič je v drugi minuti dosegel prvi zadetek na tekmi, vendar mu je Likavec takoj vrnil, nato je domače v vodstvo popeljal lev-oroki Kavaš, potem pa razplet, ki ga gotovo ni nihče pričakoval. Trebanjci so dobro "prijeli" Bedekoviča in zanj je do konca prvega dela igre mreža izvrstne-ga vratarja Torla (kar 21 obramb) ostala začarana. V gostujoči vrsti pa je bil v polju najboljši Likavec, ki je dobro dirigiral soigralcem in hkrati skrbel, da je Bedekovič na tekmi dosegel le tri gole. Likavec je bil tudi najboljši strelec tekme, res pa je, da je kar šest zadetkov od desetih dosegel s sedmih metrov. Domača vratarja (Matovič je dobii zelo malo pri-ložnosti) nista obranila nobene, v prvem polčasu je imel Dubonossov vsega štiri obrambe (Matovič nobene), Torlo pa kar deset. Zanimivo, v nadaljevanju
pa oba Dubonossov in Torlo enako število - enajst.
Trebanci so v 7. minuti izenačili (2 : 2), nato dvakrat povedli za dva gola, vendar so do 15. minute rokometaši Gorenja le izenačili ( 5: 5); to pa je bilo zadnjič na tekmi, saj so bili v nadaljevanju zelo neučinkoviti pri strelih na nasprotnikova vratarja. Vodstvo treh zadetkov ob polčasu so v nadaljevanju Trebanjci nekajkrat povišali na štiri. Takšna razlika je bila tudi v 47. minuti (16 : 20). Tedaj so domači le zaigrali ve-liko bolje in se ob dobrih obram-bah Dubunossova v 50. minuti približali gostom na zadetek (19 : 20), preobrata pa niso zmogli, z dobrimi obrambami jim ga je preprečil tudi vratar Torlo. Gledalci so po tekmi z močnim žvižgajočim	protestom
pospremili sodnika v slačilnico. Zaradi nekaterih njunih čudnih odločitev in tudi neenakega kri-terija pri dosojanju prekrškov in tudi sedememtrovk sta bila nji-hovih žvižgajočih kritik deležna že med tekmo. V dvorani je bilo po tekmi celo slišati: "Tudi če bi Gorenje igralo bolje, ne bi mog-lo zmagati." No, nekateri pa so menili, da s takšno igro tudi ni moglo.
TAKO SO IGRALI
RBHH«MHI
1.MOL, 14. krog:
Šoštanj Topolšica - Elvo Bled 0:3 (-8, -3, -4)
Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, Verbič, D. Sevčnikar, S.
Sevčnikar, Dimec, Čokovič, Žilnik, Kugovnič, Šuler, Pavič.
l.B SKL, 18. krog:
Elektra - Krško 74 : 82 (39 : 35)
Elektra: Brinovšek, Kovačevič, Memič, Rizman 3, Tkjnik 16, Božič 10, Divjak, Repinc, Maličevič, Zupanc 5, Medvešek 17, Črešnik 13.
1.ŽRL	-12. krog
2.ŽRK	VEGRAD - M DEGRO PIRAN 24 - 21 (14: 8) Vegrad: Štumberger, Jukič 1, Dešman, Topič 6(1), Čosič, Raukovič 1, Nojinovič 3, Krajnc 5 (1), Stevanovič 7, Ibralič 1, Kralj, Grudnik.
Sedemmetrovke - Vegrad: 2:2, M Degro: 5:4; izključitve -
Vegrad: 6, M Degro: 10.
1. MRL • 14. krog
Gorenje - Trebnje 22 : 26(11:14)
Gorenje: Matovič, Tamše, Krejan 4 (1), Bedekovič 3, Kavaš 4, Plaskan 4 (1), Khimtchenko 1, Oštir 2, Tome 1, Fricelj, Gavriloski 3, Dubonossov,
Izključitve - Gorenje: 8, Treebnje: 10; sedemmetrovke -Gorenje: 3 : 2, Trebnje: 7: 7.
V soboto bodo rokometaši Gorenja gostovali pri zadnjeu-vrščenem Krškem, kjer si ne bi
KK Elektra Soštanj
jim gori pod nogami
Sporazom proti Krškemu so košarkarji Elektre zapravili možnos-ti za miren zaključek prvenstva. Za obstanek v ligi se bodo morali v zadnjih štirih kolih še kako potruditi. S kolektivno igro so se Šoštanjčani v prvem polčasu uspešno kosali z razpoloženimi gosti. Pri Elektri so tokrat za spremembo glavno vlogo igrali centri, predvsem Tajnik in Črešnik, z zunanjih položajev pa je zadeval Medvešek.
Najvišjo prednost so si gostitelji priigrali v 4. minuti nadaljevan-ja (45:37), nato pa so gostje iz Krškega z delnim izidom 12:0 prevzeli vodstvo, ki so ga zadržali do konca. Koše so dosegali tudi iz druge, tretje akcije, čeprav so bili dosti nižji. Šoštanjčani niso znali zaustaviti razpoloženega Zaturoskega, ki je dosegel kar pet trojk, na drugi strani pa so domačini s posamičnimi akcijami na silo želeii doseči koš, kar pa jim ni prineslo uspeha. Gostje so uspeli zaustaviti najboljšega domačega strelca Rizmana, ki je tokrat dosegel zanj skromnih 13 točk. Nekoliko bolj zavzeto so zaigrali šele po vodstvu Krškega 61:71 in po nespametni tehnični napaki Herksla celo izenačili na 71:71 dve minuti pred koncem. Več kot to Šoštanjčanom ni uspelo, kljub slabe-mu izvajanju prostih metov gostov v zadnjih minutah. Napeto ozračje v dvorani je še zaostril sodnik z dosojeno tehnično napako Vezjaku.
Košarkarji Elektre prepogosto iščejo vzroke za svoje poraze pri sodnikih in živčno reagirajo na dvomljive odločitve, namesto da bi se osredotočili zgolj na igro, ki je glavni razlog za uvrstitev na dno lestvice.
■ Tjaša Rehar
11. Matjažev pohod
Pohod bo to soboto, 20. februaija. Uradni začetek poti bo izpred hotela Peca v Mežici med 7. in 8. uro. Ker prekriva letos pobočje Pece več kot meter in pol debela snežna odeja, organizator še pose-bej priporoča popolno zimsko opremo. Za opravtjen pohod se prizna vzpon do Minovega doma. Na sam vrh Kordeževe glave na lastno željo in ob dovoljenju članov GRS. Hrana iz nahrbtnika, čaj in ostale napitke bo mogoče kupiti v koči. Organizator bo podelil bronasto sjx>minsko značko za četrti pohod, srebrno za sedmega in zlato za de-setega. Pa srečno pot in veliko zimskih užitkov. Pohod bo ob vsakem vremenu.
UM. H.
Sportnica -športnik januarja
Z drugim kuponom torej nadaljujemo izbiro najboljšega športnika ali športnice v letu 1999.1'ravila glasovanja poznate, zato pohitite, mesec februar je kratek, športnih dogodkov je veliko, zato izbira ne bi smela biti pretežka, le potruditi se morate. Odločate samo vi s svojimi kupni, ki jih tudi letos lahko pošljete neomejeno število, le prav morajo biti, upoštevali pa bomo vse, ki jih boste za tekočo številko poslali ali prinesli v naše uredništvo vsak torek do 10.00. Morda le napotek za januar: smučarski skakalec Rolando Kaligaro, nordijski kombinatorec David Adamič, alpska smučarka Ana Drev, plavalec in plavalka Jure Primožič in Tina Pandža in teniška igralka Katarina Srebotnik. Prve glasove so že dobili Rolando Kaligaro, Ana Drev in Boris Kališek. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje.
Sportnica - športnik decembra
Glasujem za športnico(ka)..............................................
Naslov glasovalca........................................................
n i i i i i i i
ZRK Velenje
"Sedaj nas bolj spoštujejo!"
Težko skozi čvrsto gostujočo obrambo
smeli privoščiti novega poraza.
Trener Velenjčank Bojan Požun je bil po tekmi zelo zado-voljen z zmago v derbiju sredine lestvice: "V drugem delu smo premagali že dve ekipi, ki sta bili v prvem pred nami, to je Gramiz Kočevje in danes Pirančanke. Zelo sem vesel, da smo obe tek-mi zmagali z višjo razliko, kot smo izgubili v gosteh, tako da smo na boljšem v boju za peto mesto ob morebitnem enakem številu točk s tema dvema ekipa-ma.
Tudi naše igralke je te dni na-padla viroza in gotovo so p'rav zato bile po dobri in požrtvo-valni igre po prvem polčasu že nekoliko utrujene in nadalje-vale slabše.No, v prvem delu so me resnično presenetile z zelo dobro igro. Nisem pričakoval,
po vodstvu petih zadetkov (18: 13) v 42. minuti začele zelo popuščati, in gostje so v 53. nepričakovano izenačile. Zbranost ni zapustila Grudnikove. Z dvema sijajni-ma zaporednima obrambama je ne ie preprečila gostjam, da bi prvič tudi povedle na tej tekmi, ampak prodorni Topičevi , da je po hitrem nasprotnem na-padu znova ponesla svojo ekipo v vodstvo, sledilaje nova izvrst-na obramba velenjske vratarka, vendar je Jukičeva v napadu slabo streljala, gostje so imele novo priložnost za izenačitev, toda zelo dobra Stevanovičeva je prestregla podajo Ercegove, povišala na dva razlike, v zad-nji minuti pa s svojim sedmim
vos
OK Šoštanj Topolšica
Bodo zmagali še drugič?
V14. krogu so odbojkaiji Šoštanja Topolšice v domači dvorani glad-ko izgubili z ekipo Elvo Bled z 0:3. Že na začetku tekme so gost-je z odličnimi začetnimi udarci prevzeli pobudo, domači so se upi-rali le na trenutke, odpovedali pa so na mreži. Izguba prvega niza je vplivala na njihovo igro na nadaljevanju. Igrali so medlo, nepovezano in zaman skušali prebiti visok blok gostov. Hitro so izgu-bili še drugi niz, v tretjem so sicer začeli obetavno, vendar je raz-lika v kakovosti le prevelika in domači so le nemočno opazovali do-gajanje na igrišču.
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so tako zabeležili še en poraz, v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri zadnji Krki, ki sploh še ni zmagala. Je to prilika za drugo šoštanjsko zmago? Po sestavi igral-cev so sposobni prikazati boljšo igro, žal pa so tudi tokrat odpovedali kljub prednosti domačega igrišča.
UN.R.
da bodo tej ekipi dale kar 24 zadetkov in jih dobile samo 21, še zlasti, ker imajo Pirančanke najboljšo strelko lige Ercegovo, pa tudi Kondžičeva je zelo izkušena. Poleg tega so si nasprotnice s pomočjo kasete ogledale našo tekmo z Izolo." V prvem polčasu Velenjčanke prav nič niso spoštovale na-jboljšo strelko lige, saj so je povsem onemogočile, in Ercegova ni nobenkrat prema-gala že ustaljeno dobre domače vratarke Grudnikove. Posledica zavzete igre in lepih akcijje je bilo dokaj visoko vodstvo po tridesetih minutah. Toda pre-budila se je Ercegova in skupaj z Kondžičevo ter Kučiničevo začela vztrajno zmanjševati prednost domačih igralk, ki so
golom samo še potrdila za-služeno zmago domače ekipe.
"Resnično je naša igra v tem delu veliko boljša, tudi hitrejša, in če je tako, točke kar same pride-jo. Ob takšni igri je gotovo odnos nasprotnic do nas bolj spoštljiv in upam. da čez štirinajst dni (zara-di nastopa državne reprezen-tance ta konec tedna ne bo red-nega prvenstvenega kroga -op.p.), v naši dvorani v savinjsko-šaleškem derbiju igralke žalskega Juteksa ne bodo opravili z nami z levo roko, kot je to bil primer na nekaterih prejšnjih tekmah, "je sklenil Bojan Požun razmišljanje po sobotni zmagi, s katero so se po točkah (11) na šestem mestu izenačile s Pirančankami na četrtem in Jelovico na petem.
■ vos
Namizni tenis
NTK ERA ponovno uspešna
V	soboto, 13. februaija so velenjski igralci NTK ERE - Tempo v 5. krogu pomladanskega dela prvenstva v 1. drzavni ligi na do-macem parketu gostili ekipo iz Radelj ob Dravi. Tradicionalno neu-godnega nasprotnika so tokrat premagali z rezultatom 6:1 in vkn-jizili nov par tock. S 15 tockami se je ekipa Ere tako še trdneje zasidrala v sredino razpredelnice prve drzavne lige.
Jure in Uroš Slatinšek sta tokrat dosegla vsak po dve posamicni zmagi in zmago v igri dvojic, eno zmago pa je prispeval tudi Damijan Vodušek, ki je po poškodbi ponovno zaigral za prvo ekipo Ere. V zadnjem casu zelo dobro igra zlasti Jure Slatinšek, ki kar po vrsti premaguje uradno višje uvršcene igralce (na tekmi z Radljami je prvic premagal tudi trenutno 12. igralca Slovenije Tomaza Kusa). Prelozeno tekmo 4. kroga z ekipo Eta - Preserje so igralci Ere odigrali vceraj, v naslednjem krogu 27. februaija pa bodo Velenjcani gostovali v Gornji Radgoni.
V	nedeljo, 21. februaija bodo velenjski namiznoteniški delavci pripravili Odprto prvenstvo SV - regije za kadetinje in kadete v posamicni konkurenci in v igri parov. V telovadnici B velenjskega Šolskega centra bodo cel dan potekali zanimivi dvoboji mladih upov slovenskega namiznega tenisa, zato vse, ki jih ta lep in atraktiven šport zanima, vabijo v telovadnico ŠC Velenje.
UDK
18. februarja 1999
ŠPORT IN REKREACIJA
msias 17
AK Velenje
Proslavili 30-letnico
V družbi ljubiteljev atletike, sedanjih in mnogih nekdanjih atletinj in atletov, gostov ter drugih prijateljev atletike, je ve-lenjski atletski klub v prostorih restavracije Jezero proslavil prejšnji četrtek 30-letnico nad-vse uspešnega delovanja. Po bo-gati poti se je v slavnostnem nagovoru sprehodil predsednik kluba mag. Marjan Hudej.
Povedal je, da je prvo medaljo za klub na uradnem prvenstvu Slovenije osvojil Drago Zlodej leta 1968 v Celju v teku na 1.500 metrov. S pridobitvijo tedaj zelo moderne steze pa je atletika v Velenju obrnila list v svoji zgodovi-ni. Pod vodstvom takratnega pro-fesionalnega trenerja Valterja Štajnerja je začel rasti mladi rod atletov, ki so dosegali odlične rezul-tate tako v domovini kot v tujini.
Zahvalil se je vsem, ki so ponesli glas kluba, mesta po domovini in tu-jini, ter posebej poudaril, da je prvo zlato člansko medaljo na repub-liškem prvenstvu osvojil Tomislav Popetrov na 800 m. S posodobitvi-jo mestnega stadiona je začelaus-pehe nizati sedanja generacija atlet-inj in atletov z Jolando Čeplak na čelu (Kristina Obronek, Peter Poles, Matjaž Krajnc, Marko Štor..).Posebej je omenil tudi Slavico Poznič, najstarejšo aktivno atletinjo v državi, ki niza danes us-pehe tudi v veteranski atletiki, tako na evropski kot svetovni ravni, tu je seveda tudi Bekim Bahtiri, najboljši športnik velenjske občine za leto 98 in večkratni državni prvak.
Uspehov brez trenerjev ne bi bilo. Posebej je omenil Valterja Štajnerja, pa Martina Štajnerja, Borisa Šalamona, Tanjo Šalamon, Tomislava Popetrova ("kriv" je, kot je dejal, da so se atleti vračali in se
Sedanji precednik izroča priznanje Dragici Kotnik, ki je bila nejdlje precednica kluba - kar osem let
vračajo z medaljami tudi z največjih mu pokrovitelju Premogovniku
tekmovanj), Staneta Škoberneta..., ob katerih je zrasel tudi strokovno zelo usposobljena mlajša generaci-ja trenerjev. Pod okriljem kluba deluje tudi 80-članski zbor atletskih sodnikov.
Vsem, ki ki so prispevali in kakorkoli pomagali k razvoju atletike v Velenju se je mag. Hudej iskreno zahvalil, posebej še glavne-
Velenje, natoje podelil še klub-ske spominske plakete. Prejeli so jih: Alojz Ojsteršek, Vera Zupančič, Harold Karner, Dragica Kotnik, Martin Štajner, Tomislav Popetrov , Boris Šalamon in Premogovnik Velenje. Za jubilej sta klubu čestitala tudi župan Srečko Meh in drektor Premogovnika dr. Franc Zerdin.
■ vos
Plavanje
Dva državna rekorda in 17 medalj
Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani zimsko državno prvenstvo za kadete in mladince. Na prvenstvu je nastopilo 233 plavalcev iz 16 slovenskih klubov, med njimi je bilo tudi 11 plaval-cev iz Velenja. Mladi velenjski plavalci so dosegli izreden uspeh, saj so postavili dva državna rekorda in osvojili 17 medalj: 8 zlatih, 6 srebrnih in 3 bronaste.
Štafeta kadetinj v postavi Maja Sovinek, Nina Sovinek, Sanja Kališnik, Nina Kugonič in Tina Pandža je osvojila oba naslova državnih prvakinj in hkrati postavila še nova državna rekorda. V disciplini 4 x 100 m prosto 4:10.97 (prejšnji rekord iz leta 1984 je bil za 4,92 sekunde boljši) in v disciplini 4 x 200 m prosto 9:11.26 (izboljšale so ga za 3,55 sekunde). V posamični konkurenci so se izkazali Tina Pandža, ki je osvojila štiri zlate in dve srebrni medalji, David Danev z zlato medaljo v disciplini 100 m hrbtno ter Ivan Vrhnjak, ki je zmagal v disciplini 1500 m prosto. To je za Davida
prvi naslov državnega prvaka, za kar si zasluži še posebne čes-titkc. Med ostalimi plavalci je Maja Sovinek osvojila dve srebrni in Nina Sovinek tri bronaste medalje.
■ Marko Primožič

\ cvetličarstva In krajinarstva CELJE, 25. - 28. FEBRUAR
program spremljajočih prireditev na sejmu
bmb— četrtek, 25. februar hhhhhi 10.00 0TV0RITEV SEJMA
11JO KAM PELJE P0T SL0VENSKEGA ZELENJAOARSTVA, Kmetijska svetovalna služba, Kmetijski zavod Maribor, mag. Bavec Martina, dipl. ing. kmet., viš. pred. PREDPISI EVR0PSKE SKUPNOSTI, Kl SE NANAŠAJ0 NA 0KRASNE RASTLINE,
dr. Aleksander Šiftar, Vrtnarstvo Murska Sobota
ZAK0N 0 VARSTVU S0RT RASTLIN, Kmetijski inštitut Slovenije, mag. Jože lleršič
HHMHMI petek, 26. februar hhhhhhhhhi
9.00- PREDSTAVITEV M0ŽN0STIIZOBRAŽEVANJA NA VRTNARSKIŠ0LICELJE, S 1m0 P0UDARK0M DUALNEGAIZOBRAŽEVANJA ZA P0KLIC CVETLIČARIN VRTNAR,
Vrtnarska šola Celje, Obrtna zbornica Slovenije, Služba za izobraževanje; 10.00 PARKIDANES IN JUTRI, mag. sc. Jaglenka M. Leban, Vrtnarstvo Celje 17.00 UREJANJE HIŠNIH VRT0V, mag. sc. Jaglenka M. Leban, Vrtnarstvo Celje
hhhhhhhh sobota, 27. februar hhhhi 10.00 SADJARSTVO ZA LJUBITELJE, Vlado Korber, dipl. ing., Mirosan Petrovče 11.00 B0TANIČNIVRT0VIIN NJIHOV P0MEN V H0RTIKULTURI, dr. Jože Bavcon 16.30 VZG0JAIN OSKRBA OKENSKIHIN BALKONSKIH RASTLIN, Irena Vizjak, ing., Vrtnarstvo Celje
17.30 G0JENJEIN SAJENJE ENOLETNIHIN DV0L. RASTLIN, Ruth Podgornik-Reš, dipl ing. agr.
msmgmmm vsak dan hh vsak dan — vsak dan HHHHHI
DEMONSTRACIJE ARANŽIRANJA DARIL V ŽIVO, domači in tuji mojstri floristične scene,
dvorana C
četrtek, 25. 2. od 14. do 18. ure,petek, 26.2. od 12. do 16. ure, sobota, 27.2. od 12. do 16. ure, nedelja, 28.2. od 13. do 19. ure
DEMONSTRACIJE ARANŽIRANJA REZANEGA CVETJA V ŽIV0, domači mojstri floristične
scene, dvorana C
četrtek, 25.2. od 10. do 13. ure, nedelja, 28.2. od 10. do 13. ure
Generalni pokrovitelj sejma
VRTA) ARSTVO C£L3<£
Stafeta kadetinj: Tina Pandža, Maja Sovinek
(spredaj), SanjaKlališnik, Nina Sovinek (zadaj)
Velenje drugo, zmaga Korošcem
Peto državno prvenstvo SKEI Slovenije v smučanju je bilo 5. februarja na smučarskem cen-tru Cerkno. Tekmovanja v ve-leslalomu in smučarskih tekih se je udeležilo okrog 400 kovinaijev iz vse Slovenije, iz območne enote SKEI Velenje pa je bilo udeležencev za dva avtobusa. Kljub dobrim nastopom posameznih članov iz vseh po-družnic so ekipno dosegli drugo mesto, takoj za Korošci, ki so še enkrat dokazali, da so odlični smučarji.
Najboljše uvrstitve naših članov - veleslalom: ženske nad 35 let: 5. Zdenka Šmigoc 25,20, 6. Suzana Špes 26,15,15. Anica Ducman 29,72; ženske do 35 let: 2. Marjana Štrigelj 22,62, 4. Monika Podmeninšek 24,76, 5. Irena Božič 25,25, 7. Petra Bitenc 25,94, 13. Ana Jevšek 27,37,14. Erika Strnčnik 27,52... moški nad 50 let: 5. Ivan Rednak 22,57, 7. Teobald Zorko 22,71, 14. Alojz Jelšnik 25,43, 15. Martin Vaupotič 25,71... moški od 45 do 50 let: 2. Mirko Perger 20,41,12. Franc Hleb 23,59,18. Vladimir Vajdič 24,34... moški od 35 do 45 let: 19. Marjan Grofeljnik 36,49, 29. Martin Goličnik 37,34... moški od 25 do 35 let: 11. Roman Kac 34,82, 13. Zvone Miklavžina 35,00,14. Martin Kunst 35,02...; moški do 25 let-1. David Ducman 34,18,3. Igor Šmigoc 34,61, 4. Peter Vinšek 34,95,11. Edvard Kuhar 38,61.
Smučarski teki: ženske do 35 let: 2. Eva Lipičnik 12,50; moški nad 50 let: 4. Hinko Jerčič 7,18; moški od 35 do 50 let: 3. Milan Županc 5,48.	■ H. J.
NA KRATKO
Smučarski skoki
Adamiču bron, Kaligaro v Ameriko
V	petek in soboto je bilo na 90-metrski skakalnici v Mislinji državno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za člane in starejše mladince. Od velenjskih predstavnikov se je najbolje odrezal David Adamič, ki je v konkurenci mladincev do 20 let osvojil bronasto medaljo. V nedeljo je bilo v Planici še državno prvenstvo na 120-metrski skakalnici. Rolando Kaligaro je bil 14., s tem pa si je zagotovil nastope na šestih tekmah za celin-ski pokal v Ameriki, kamor je z reprezentanco odpotoval v torek.
Milan Živic je bil v Mislinji pri članih deveti in pri mladincih peti, v Planici pa je ponovil deveto mesto pri članih.
V	Mostecu v Ljubljani je bila tekma za pokal MIP za pioniije do 10 let. Gašper Berlot je med 90 tekmovalci osvojil 15. mesto, v tekmi za državno prvenstvo do 9 let pa je osvojil 3. mesto in bronasto medaljo.
V	soboto bo bo na 14-metrski skakalnici ob velenjskem gradu državno prvenstvo za cicibane do 8 let, velenjski organizatorji pa obljubljajo več prijetnih presenečenj.	I J.O
Alpsko smučanje
Vajdič na svetovno prvenstvo
Na smučišču Posek na ravnah je bil v okviru koroške turneje FIS slalom, na katerem je med 105 tekmovalci iz devetih držav Bernard Vfydič osvojil 7. mesto. Tekma je štela tudi za državno pr-venstvo starejših mladincev, prvak pa je Vajdič. Na drugem slalo-mu je bil 10.
Na Ošvenu je bil v ponedeljek veleslalom za točke FIS. Bemard je bil po prvem teku drugi, na koncu v absolutni konkurenci četr-ti, pri starejših mladincih pa drugi.
Še pred tem je Bernard zmagal v slalomu na tekmi FIS v itali-janski Caroni in prejel velik pokal.
V	teh dneh Bernard Vajdič tekmuje v Avstriji, kar bo dobra priprava na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo v začetku marca v Franciji, Bernard pa bo nastopil v vseh petih disciplinah.
Novi zmagi Tine Zager in Tomaža Soviča
Na tekmi za pokal SKI open na Bledu je Tomaž Sovič slavil novo zmago pri cicibanih, 12. je bil Žan Silovšek, pri cicibankah pa je Maruša Skornišek osvojila 5. mesto.
Regijska tekma na Kopah - mlajše deklice: 1. Tina Zager, 3. Tanja Tomažič, 5. Špela Osterc, 19. Anja Višček; starejše deklice: 3. Ana Drev; mlajši dečki: 18. Matija Plazl.
Na podlagi regijskih tekem so se trije cicibani uvrstili na državno tek-movanje v Kranjski gori. pri cicibankah sta bili Alenka Vašl 10. in Sara Stefanovič 16., pri cicibanih pa je bil Nejc Lenart 25.
Tenis
Britovškova druga v državi
V	Kranju je bilo 2. odprto prvenstvo v kategoriji do 16 let. Tekmovalno pot v tej starostni kategoriji je odlično začela še ne 15 - let-na Saša Britovšek (AS Velenje). Uvrstila se je celo v finale, kjer jo je s 6:2 in 6:1 premagaia Mariborčanka Mojca Mileta.
Lokostrelski klub Mozirje
Odlični v Avstriji
Na odprtem prvenstvu Avstrije so mozirski lokostrelci dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V ekipni konkurenci so Mozirjani z dvema ekipama osvojili 2. in 5. mesto; med člani je bil Štefan Ošep 2. (5S2 kro-gov), Marko Satler 10. in Ivan Šket 18.
Pri starejših članih je premočno zmagal Dušan Perhač ((573), med mlajšimi tekmovalci je bil Primož Perhač 2. (486), pri članicah je zma-gala Saša Cvetko (574), Bernarda Perhač Zemljak pa je bila 3. (556).
Kegljanje
Pustno razočaranje
Kljub veseli pustni soboti je bilo kegljišče šoštanjskih drugoli-gašev zavito v črnino. Tako dekleta kot fantje so steze zapuščali sklon-jenih glav. Kegljavke so se v 12. kolu pomerile z vrstnicami Rudaija iz Trbovelj.
Srečanje, ki se je odločalo v zadnjih lučajih, so dobile igralke Rudaija s 5:3 (2370:2341). Šoštanj: Drev - 401 (1), Lesnik - 383 (1), Prelog - 387 (0), Premelč - 373 (0), Mihaljev - 420 (1), Lozič - 377 (0).
V naslednjem 13. kolu Šoštanjčanke gostujejo v Celju pri ekipi Komcela.
Nič boljše se ni godilo fantom, ki so v 14. kolu gostili ekipo Rudaija iz Črnomlja. Gostje so, odkar tekmujejo v drugi ligi, prvič slavili v Šoštanju. Zmaga z 2:6 je bila povsem zaslužena. Rezultat srečanja 5143:5196.
Šoštanj: S. Fidej - 830 (0), Kramer - 898 (1), Novak - 831(0), Križovnik - 812 (0), Petrovič - 847 (0), L. Fidej - 925 (1). V srečanju 15. kola se bodo Šoštanjčani na Ravnah pomerili s trenutno zadnje uvrščenim Fužinarjem, ki pa iz kola v kolo igre vse bolje.
Plavanje, zimsko državno pr-venstvo:
Kadetinje - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 27.75; 100 m prosto: 1. Tina Pandža 59.99,4. Maja Sovinek 1:02.86; 200 m prosto: 2. Tina Pandža 2:11.32; 400 m prosto: 2. Tina Pandža 4:33.54; 100 m hrbtno: 2. Maja Sovinek 1:07.80; 200 m hrbtno: 2. Maja Sovinek 2:26.50; 100 m prsno: 3. Nina Sovinek 1:18.94; 200 m prsno: 3. Nina Sovinek 2:47.00 (klub-ski rekord); 100 m delfin: 1. Tma Pandža 1:06.74, 3. Nina Sovinek 1:11.23; 200 m delfin: 1. Tina Pandža 2:28.14; štafeta 4 x 100 m pros-to: 1. Velenje 4:10.97 (Maja Sovinek, Nina Sovinek, Sanja Kališnik in Tina Pandža); štafeta 4 x 200 m prosto: 1. Velenje 9:11.26 (Nina Sovinek, Nina Kugonič, Maja Sovinek in Tina Pandža); štafeta 4 x 100 m mešano: 2. Velenje 4:41.43 (Maja Sovinek, Nina Sovinek, Tina Pandža in Sanja Kališnik); kadeti - 50 m prosto: 6. Domen Velički 26.50; 100 m prosto: 6. David Danev 57.47; 100 m hrbtno: 1. David Danev 1:01.61; 200 m hrbtno: 2. David Danev 2:15.18; mladinci - 200 m pros-to: 7. Ivan Vrhnjak 2:03.09; 400 m prosto: 4. Ivan Vrhnjak 4:15.00; 1500 m prosto: 1. Ivan Vrhnjak 16:41.26.
18 NAK vas
OBVESCEVALEC
18. februarja 1999
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
RAČUNALNIK S PROGRAMOM za
knjigovodske sloritve, prodam. Teiefon 858-466. HLADILNIK GORENJE in gume 145/13 (3x), 155/13 (3x) in platišča 4x, prodam. Telefon 063-863-410.
OSTALO
DVANAJST STRUNSKO KITARO
"Melodija", prodam. Telefon 832-232, popoldan.
SINTESIZER GEM WS1, z disket-nikom, dodatnimi ritmi (playback) in original, switch pedala za prehode, prodam. Telefon 716-411 popoldan.
POSESTI
TRAVNIK V VELIKI PIREŠICI,PRO-
DAM. Telefon 893-607.
RAZNO PRODAM
VINO CVIČEK, PRODAM. Telefon 856-619.
FANTOVSKO BIRMANSKO OBLEKO
za 13 let, prodam za 10.000 SIT. Telefon 893-871.
OTROŠKO POSTELJICO prodam za 8.000,00 SIT. Telefon 888-698. KARTO ZA PREMOG, prodam. Telefon 865-749.
DOMAČE VINO, šmarnica, izabela, prodam. Telefon 888-594.
MALO RABLJENO KIMONO za
karate, Montex za strost 12-14 let. Telefon 041-502-750. OTROŠKO OPREMO ugodno prodam ter računalnik 486. Telefon 850-703. KARTO ZA PREMOG, prodam za 50.000 SIT. Telefon 858-412. JOGI POSTELJO in klubsko mizico, ugodno prodam. Telefon 856-603.
STANOVANJA
V	ŠOŠTANJU na Cankarjevi ulici prodam stanovanje 90 m2. Telefon 881-008 ali 882-511.
KUPIM GARSONJERO. (Gotovina). Telefon 858-607. DO 31.3.99 kupim novejše stanovanje v izmeri cca 45 do 50 m2. Telefon 041-540-740. 0DDAM DV0S0BN0 STANOVANJE v privat hiši. Telefon 888-564. ODDAM SOBO za pomoč v gospod-injstvu. Ostalo po dogovoru. Telefon 865-418.
V	SL0VENJ GRADCU prodam trisobno stanovanje. Telefon 856-899. ZAMENJAM STANOVANJSKO HIŠO
v Mislinju za stanovanje v Velenju z doplačilom. Telefon 856-899. 0DDAM OPREMLJENO GARSON-JERO V NAJEM, za dobo enega leta. Telefon 861-834.
VOZILA
HYUNDAI LANTRA 1,8 TOP-K, letnik 96, vsa oprema, prodam. Telefon
833-690 ali 841-624. R-4 GTL, letnik 88, reg. 99/3, rdeč, 89.000 km, prodamo. Telefon 850-214. TRAKTOR FERGUSON IMT 539,star 3 leta, malo rabljen, prodam. Telefon 893-280.
TRAKTORSKO PRIKOLICO TEHNOS-TROJ, 3 tonsko, prodam. Telefon 882-710.
R-5, letnik 86, 3 vrata, rdeče barve, reg. do 99/3, opravljen tehnični pregled, prodam za 270.000 SIT. Telefon 857-478.
INŠTRUKCIJE
NUDIM INŠTRUKCIJE za fiziko za osnovno šolo. Telefon 853-189.
ZAPOSLITVE
IŠČEM DELO NA DOMU, čiščenje. Telefon 863-954.
ŽIVALI
PRIJAZNIM LJUDEM PODARIMO
dva mlada kužka, majhne rasti, mešančka. Telefon 882-354. PSIČKA MEŠANCA, stara 2 meseca, podarimo prijaznim Ijudem. Telefon 063-897-06-00.
PUJSKE težke 25 kg, prodam po 380 SIT/kg, in težke od 35 kg po 340 SIT/kg. Telefon 881-764. JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam. Telefon 886-267. PRAŠIČE težke 25 kg, prodam. Telefon 885-152.
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA

fiSJ
Cetrtek 17.2. ob 10h - počitniška predstava!
Predpremiera nove Diseneyeve risanke
ŽIVUENJE ŽUŽELK
Režija: John Lasseter
Dolžina: 90 minut
Četrtek 18. 2. ob18h in 20.30h-
Predpremiera!
Petek 19. 2. ob 10h- počitniška predstava!
OBSEDNO STANJE
(akcijska drama) Režija: Edward Zwick Vloge: Denzel VVashington, Bruce Willis, Annette Bening Dolžina: 116 minut Petek 19.2. ob18h Sobota 20. 2. ob 20.30h Nedelja 21.2. ob18h Ponedeljek 22. 2. ob18b in 20.30h
ŽIVUENJE JE LEPO
(satirična komedija) EVROPSKI FILM LETA! Režija: Robert Benigni Vloge: Robert benigni, Nicoletta Braschi
Dolžina: 122 minut 6 NOMINACIJ ZA 0SCARJA ! Petek 19. 2. ob 20.30b Sobota 20. 2. ob18h Nedelja 21.2. ob 20.30h
TEMNI ANGELI USODE
(slovenski Ijubezenski film) Režija: Sašo Podgoršek Vloge: Demolition Group, Karin Komljanec Dolžina: 97 minut Torek 23. 2. ob19h Sreda 24. 2. ob19h Četrtek 25. 2. ob19h
REŠEVANJE VOJAKA RYANA
(drama)
Režija: Steven Spielberg Vloge: Tom Hanks, Matt Damon Dolžina: 167 minut 11 NOMINACIJ ZA OSCARJA !
OTROŠKA MATINEJA Vsoboto 20.2.ob16h inv nedeljo 21.2. ob16h
101 DALMATINEC -
igrana Diesneyeva komedija. Vloge: Glenn Close, Jeff Daniels,
Dolžina: 103 minute Kino Velenje in Hotel Paka nagra-jujeta! Sodelujte v nagradni igri! Od Oskarja za Oscarja v januarju in februarju ob 19h ! Kino Velenje in revija Oskar vam predstavljata najboljše filme v preteklem letu po izboru revije Oskar. Kot zadnjega si oglejte komedijo TRUMANOV SHOW, četrti film na lestvici enajstih najboljših in najboljši neevropski film leta !
TRUMANOV SHOVV
(satiričen film) Torek 23. 2. ob19h Sreda 24. 2. ob19h Režija: Peter Weir Vloge: Jim Carrey, Ed Harris Neevropski film leta! Kopica nomi-nacij za letošnje Oskarje! 2 NOMINACIJI ZA OSCARJA! Cena vstopnic: za redne pred-stave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za počitniške predstave 600 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso več možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predsta-vo in dalje. Informacije o pred-stavab: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure eno uro pred prvo predstavo in dalje.
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - 003, - 660,720 - 662
ZAHVALA
Nenadoma nas je za vedno zapustila draga
TEREZUA URANJEK
17.10.1931 - 2. 2.1999
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sosedom Lipovškovim, Kavzeijevim in Cuježevim, prijateljem in znancem, gospodu župniku za opravljen obred, osebju celjske bolnišnice, govorniku Marku Jevšniku, gospodu Usarju za vse pogrebne storitve, pose-bej še sestrama Sandi in Bernardi za nego na domu.
Žalujoči: Oto, bratje Valentin, Ivica in Franjo z družinami ter ostalo sorodstvo.
TELICKO SIMENTALKO, težko 130 kg, prodam. Telefon 882-164. NEMŠKE OVČARJE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Telefon 892-115. PSA ROTVEILERJA, starega 6 mesecv, oddam. Telefon 886-170.
PREKLIC
PREKLICUJEM DEJAVNOST ŠIVILJSTVA PEPITA, Brigita Ravnjak, Kardeljev trg 3, Velenje z dne 18. 5.1999.
POMS»f0SREDNIŠT\;O
ODKUP DELNICIN SPREJEM BORZNIH NAROČIL
Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/870-070
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spošto-vani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nu/ne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, kojezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živl-jenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicin-sko pomoč. Pogovore na tejštevil-ki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličife na felefonsko šfevilko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 18. februarja - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Gusič Petek, 19. februarja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Friškovec in dr. Stravnik Sobota, 20. in nedelja, 21. febru-arja - dnevni dr. Kočevar in dr. Budnjo
Ponedeljek, 22. februarja -
dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Lazar in dr. Lovrec-Veternik
Torek, 23. februarja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Vrabič in dr. Urbanc Sreda, 24. februarja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
20. in 21. februarja - dr. Matej Strahovnik, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 19. februarja do 26. februarja - Simon Miklavžina, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676.
f v I r V • r 497 66 80/ 497 66 81
CETRTEK, 18. fefartiaria: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiio Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00Zanimivosti; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vss; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETCK, 19. febrvarja: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročifa; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila: 8.30 Poročila, 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9 OOTuristična ponudba Zreč in Rogle: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20. februarja: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - psročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; teborpesmi tedna; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Porofifla; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 21. febroarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. btok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila. 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 22. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 PoročHa; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročHo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec: 7.30 in 8.30 Poročtla: 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
TOREK, 23. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila: 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje. 14 00 Pozdrav; 14.30 Poročila: Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREĐA, 24. februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoročiloAvto motozveze Sloven ije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Gostova turistična ponud-ba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Janez Stropnik, Cesta Heroja Gubca, Šoštanj, roj. 1908, Franc Ramšak, Ravne 13, rojen 1930, Edvard Orosel, Boršnikova 41, Maribor, rojen 1927, Stanislav Skornšek, Efenkova 45, Velenje, rojen 1934, Janez Ocvirk, Kolobje 9, rojen 1918, Ivanka Šmon, Škale 35, rojena 1934, Terezija Krumpak, Kovinarska 8, Celje, rojena 1931, Marijan Zdolšek, Celje, Goriška
2, rojen 1920, Amalija Lesnjak, Šoštanj, Tekavčeva4,1920, Miroslava Blekač, Okonina 14 A, rojena 1931, Franc Grobelnik, Klanc 41, rojen 1937, Josipa Presečnik. Mozirje, Praprotnikova 15, rojena 1905
Upravna enota Žalec: Poroke:
Domen Marovt, Topovlje in Monja Strnišnik, Glinje, Elvir Alić, Dobrteša vas in Mersiha Jakupovič, Prijedor, Ivo Pančigaj, Gomilsko in Petra Tiselj, Grajska vas.
NAGROBNISPOMENIKI
15 %
POPUST
do 31. marca 1999 Marjan Amon s.p.
Tel.: (063) 777-2570
Albin Brečko. star 83 let, Miklavž pri Taboru 42, Grabner Cecilija, stara 81 let, Dobrovlje 26, Bosiljka Gavrilovič, Stara 44 let, Žalec, Bevkova 7, Marija Ocvirk, stara 76 let, Prebold, Na zelenici 12.
Tistim, ki ste ga poznali, spoštovali in imeli radi, sporočamo. da je v 78 letu umrl
FRANC PECNIK
10. 2.1921 - 6. 2.1999
Pokopali smo ga v ožjem krogu, na pokopališču Podkraj pri Velenju. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za izkazano razumevanje in skrbno nego.
VSINJEGOVI
18. februarja 1999
OBVEŠČEVALEC
vas 19
ZAHVALA
FRANC RAMSAK
čevljar v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih ob smrti dragega moža in očeta stali ob strani in nudili nesebično
pomoč.
RAMSAKOVI
ZAHVALA
Nenadoma nas je za vedno zapustil
ANDREJ TAVCAR
10.11.1915 - 7. 2.1999
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in vsem ostalim prijateljem, ki ste darovali cvetje,
sveče ter svete maše. Posebna hvala vsem gasilskim društvom, rudarski straži, praporščakom, pevcem in pogrebnemu zavodu Usar, gospodu župniku ter govornikom za lepe besede.
METKA S SORODNIKI.
V 22. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
BOSTJAN MENIH
2. 4.1976 - 5. 2.1999 iz Lokovice
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za nesebično pomoč ter hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo sestriču Borisu, ki mu je v najtežjem trenutku pomagal. Zahvaljujemo se prijateljem, sodelavcem Komunalnega podjetja Velenje ter pogrebni
službi PUP.
Hvala gospodu Semetu in gospodu Volku za poslovilne besede ter gospodu župniku za
opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata, hčerka Doroteja z mamico Nino, oma ter Rihard in Belinda.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nas je nenadoma in veliko prezgodaj zapustila draga sestra in teta
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da Te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala Ti. Dobrota Tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena.
IVICA SMON
23. 9.1934 - 9.2.1999 izSkal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-jateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi Usar in govorniku Hermanu Arliču za ganljive besede ob slovesu.
Žalujoči: Vsi, ki so jo imeli radi
V 79. letu je umrla draga mama in stara mama
AMALIJA LESNJAK
rojena Barle iz Soštanja, Tekavčeva 4
Žalujoči: hči Ivanka z moiem Vinkom, sin Ivan z Ženo Damjano ter
vnuki Boštjan, Simona, Nina, Valerija.
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na poti neznane, zapustil si nas žalostne in same.
ZAHVALA
Dom je tih in prazen, težko dojemamo, da Te ne bo več nazaj naš dragi
JANEZ MLAKAR
6. 6.1935 - 8. 2.1999
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: iena Tilčka, hčerka Lidija z druiino, bratje Stane, Ludvik,
Tine in sestra Lizika z druiinami
Vse življenje si garal, se za dom, družino in širšo skupnost razdajal, a vedno v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi
BLAZ ARLIC
iz Prelske 21, Velenje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, Vladki Videmšek, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu dr. Fijavžu za lajšanje bolečin, gospodu župniku za opravljen obred, gov-ornikom gospodom Gorograncu, Jovanu in Osetiču, pevcem za odpete žalostinke, cerkvenim pevcem, borcem in gasilcem iz Vinske Gore. Hvala tudi Komunalnemu podjetju Velenje, sodelavcem Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in pogrebni službi Usar. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
VSINJEGOVI
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga mama, stara mama,
prababica
ANTONIJA KAVČNIK
1. 6.1915 - 1. 2.1999
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili
na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče ter ustno in pisno izraženo sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, govornici Anici Meža za lepe besede, praporščakom, pevcem okteta iz Zavodenj za odpete žalostinke ter pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerkiAngela in Cecilija, vnuka Roman in Ivica z družinama
Pustno rajanj otroke pripravili Rdeči dvorani. Eni s zaposleni s plesai ob taktih ansa drugi z oblikov novih pustnih /: tretji kako dn zadovoljni pa so
LOKOVICA , ŠMARTNO OB PAKI - Za pustno raz-položenje na pustno nede-Ijo so v krajevni skupnosti Lokovica in v občini Šmart-no ob Paki poskrbeli člani tamkajšnjih Društevprijate-ljev mladine. Pripravili so otroško maškarado.
V Lokovici, v tamkajš-njem domu krajanov, je ra-jalo približno 30 mask in prav toliko staršev.
V kulturnem domu v Šmart-nem ob Paki jih je bilo kar nekaj več, a po mnenju neka-
terih, vendarle manj kot lani. __
Pisanadruščinasejenajprej	*	r
predstavila v povorki na poti kulturni dom - go- satji...veselo rajali ob zvokih žive glasbe v dvo-stišče Malus - kulturni dom, nato pa so klovni, rani kulturnega doma, od koder je tudi posne-miške, medvedki, muce, ciganke, kraljične, gu- tek.	gj tp
Velenje
Karneval se je (znova) rodil!
V Velenju smo končno do-čakali pustni karneval, ven-dar ne novega, ampak na-daljevanje starega, in tako je minulo soboto vendarle prišel po nekajletnem mol-ku na vrsto 30. vsakoletni karneval. Vmes je bilo res-da nekaj poskusov, ki pa
di po krivdi organizatorjev, ki so si skrajšali pot do glavnega prizorišča na Tito-vem trgu in mnogi so ob Ki-dričevi cesti, predvsem pri tržnici, zaman čakali pust-ni sprevod. Pravočasno sporočilo o (objektivni) spremembi najbrž ne bi bi-
10	odveč.
Vsekakor je nova zamisel kar-nevala dobrodošla napotnica za naslednje, kajti vanj so pritegni-
11	skupine iz krajevnih skupnosti in tako je "mestni" župan Sreč-ko Meh kar pred svojo občinsko zgradbo imel predstavljeno ma-lo za šalo, predvsem pa tudi za-
sko demokracijo s poročno pri-čo J.J., ki poroko bolj prepreču-je kot spodbuja. jasno je, da so na karnevalu sprejeli ustrezne ukre-pe in odloke v zvezi s tekmova-njem Velenja za najlepše ureje-no evropsko mesto - na balkonih naj bodo rožice namesto perila, pospraviti bo treba navlako v Starem Velenju, svoje mesto sta dobila VTV in mestna TV, pa mobilna telefonija in še kaj. Do-brodošle zamisli je predstavilo počitniško društvo Kažipot z bo-dočim mladinskim hotelom, bo-doči dom za varstvo odraslih so prikazali Šoštanjčani, konovskih štrajharjev pa tudi ne smemo
dovno štrajkali, kmetje iz Šenti-lja so se "zjokali" na svoji poti v Evropo, Škalčani pa zaradi ptič-jega rezervata, zaradi katerega nimajo želene ceste do svojih domov. Iz Lajš in Raven so pri-peljali najnovejšo vojno indu-strijo za vstop v Nato in proto-tip rakete, s katero naj bi v veso-lje poletel prvi Velenjčan. Sku-pina iz Plešivca je pokazala nov način zbiranja odpadkov in šo-lo brez otroškega igrišča. Osrednji voz je prikazal jezer-ski turizem s hlodi na vesla na-mesto čolnov, zraven je bila po-ročna dvorana s poroko stoletja med ljudsko stranko in krščan-
res, kaj teži njegove "podložni-ke" okrog mestnega središča. Saj bo šlo, z dobro voljo in ko-ristnimi letošnjimi napotki. Gotovo se je župan zelo razve-selil, da se mu v bodoče ne bo treba bati za plodnost svojih po-danikov, kajti Bevčani so zače-li uvajati proizvodnjo takoime-novane Bevške viagre, saj so ob-ljubljali "spet boma imela čudo-vito noč, zdajBevška viagra ptiš-la nama bo v pomoč." Pa vsem ostalim nemara tudi. Trimarji iz Podkraja in Kavč so po svoje predstavili domačo obrt, ekološke težave in Jakčev plaz, povrh vsega pa so še gla-
pozabiti. Kot tudi ne pustne god-be na pihala. velenjskih konjcni-kov in povezovalcev sporeda Monike in Bila (Magda Miklav-žin in Marko Jevšnik). In pustne-ga živ - žava prav tako ne. Pustni odbor je letošnjemu naj-večjemu dobrotniku, županu mestne občine Srečku Mehu, izročil posebno delnico, izdano posebej za to priliko, obenem se odbor zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izvedbi, vse "škrti-ce," ki niso nič pomagale, pa bo primerno okrcai na prihodnjem karnevalu. Prav jim je.
■ jp, VOS
se niso prav razplamteli. Vendar pa tokratni jubilej-ni karneval ni privabil na ulice toliko Ijudi, kot pred leti, še zdaleč pa se ni ob ulicah in na Titovem trgu zbralo toliko radovednežev kot v središču Šoštanja, kjer je glavni trg zaradi množice kar pokal po ši-vih. Je bilo temu krivo sla-bo vreme (no, tudi v Šošta-nju ni bilo nič boljše!), ali pa bo potrebno spet kak-šno leto, da se bo znova prijel. Manj meščanov je jubilejni karneval videlo tu-