PLANINSKI VESTNIK 8 GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE LETNIK LXXIV 1974 PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZHAJA OD LETA 1895 Dr. Bcgdan Breeelj Ob HO. obletnici smrti dr. Slavka Prevca 405 Stane Belak-Srauf 82 ur 409 Lado Božič Odmaknjena in pozabljena gora 423 Dr František Benhart, Praga Moja hoja na Rcduho 427 Matjaž Gruden Prvič v gorah brez olepšav 430 Ing. Božo Jordan S kolesom na Snežnik 432 Drago Peršl Nova smer v Vratnem vrhu 434 Ciril Praček Dva smučarska zapisa 435 Dušan Novak Nekaj zgledov 436 Društvene novice 439 Alpinistične novice 445 Varstvo narave 447 Iz planinske literature 449 Razgled po svetu 453 Fr. Savenc, Iz koordinacijske komisije za alpinizem 455 Dr. E. Vavzen, Kongres za smučarsko travmatologijo 450 Stanko Kos, Evropska polu 459 T. Slrojin, Nyka, Tolry 460 T. Slrojin, Mihič, Prenj-Čvrsnica 460 Obvestilo 460 Naslovna stran: Planike Foto Jožko Dolničar Poštnina plačana v gotovini Lastnik: Planinska zveza Slovenija. Ljubljana. — Qlavni urednik: Prof. Tine Orel, naslov: 61111 Ljubljana — pošta 11, p. p. 38. odgovorni urednik: Stanko Hribar. — Uredniški odbor: Ing. Tomaž Bano-vbc, prot. Marijan Krišelj. prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik, Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik, Hanoi Savano, Tona Slrojin, dr. Tone Vraber. — Naslov urecništva in uprave. Planinska zveza SI avenije 61001 Ljubljana. Dvorakova 9, p. p. 214. — Tekoči račun pri NB 50101-678-47043. telefon 312-553. — Planinski Vestnik izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 60 dir. plačljivo tudi v štirih obrokih, za inozemstvo 80 din {5 US gl. Oglase vodi Rado Lavrič. — Reklamacije se upoštevajo dva meseca po izidu številke. Spremembe naslova javljajte upravi glusila, novodite vedno tudi novi naslov s tiskanimi črkami. Odpovedi med lelom no sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedi do 1 doccmbra za prihodnje leto. — Rokopisov na vračamo. — liska in kliSeie izdoluje Tiskarna -Joie MoSkrič-v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosvelo in kulturo š!. 421-1/73 z dne 18. 1. 1973 spada ta publikacija med proizvode iz 7 točke 1. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list Srnj 33-316/72). ELEKTRO- MONTAŽNO PODJETJE E L M O N T BLED, CANKARJEVA 1 telefon 928, 77-929 z enotami KOPER, PUNTARSKA 1 telefon 21-739 6e priporoča s svojimi dejavnostmi: eleklroinstalacije. strelovodi, kabelski razvodi, clektromehanika, ključavničarstvo, chiping servisi, hladilna tehnika, servisne službe, reklamni svetlobni napisi vseh vrst LETO LXXIV ŠT. 8 LJUBLJANA AVGUST 1974 tiskarna jože moškrič oddelsk zt\ »odohno p s*iiiiäliöpg»lsva-j« ^ Izdelke k opira® ah^re* VIAP-CUT, 1 M »goto Wo Mfto oigan I M üwtiaWcA, iHain03tn.h f porti-'jrh, njus!ii , Irgsrfni. tvi-itneah pfcvD7JiiMvu in r1 .•g<*J Uskarr.a tnfeisva veoft vrst eno in vcčsaivn n k-jl9o»cafilca vera,/1 rrrproM t In kiluumt opf«r-.tjen n dc lUrrpilisma i7d# ^ podobne izkušnje. V Pragi, kjer živim več / \\ * kot Iridesel let, sem videl marsikaj ime- _ I / ^^ - £ nitnega šele po zaslugi Slovencev, ki jim fV ^jfe je bilo treba to imenitnost pokazati; ne- ""t/ hF^ Up K ' oC t koč sem se v Ljubljani moral celo zlagati, ^ Q'^'^K ko so me vprašali, kako je pri Fleku - E .jJB L *r. izjavil sem se pohvalno, čeprav tam do L/^BPit-Jfc, M \ W/. M takrat še nisem bil, pa me je bilo močno V/^V 4e" sram; tudi zato sem danes boljši pozna- J y . ' . ~ valeč starih praških gostiln kot prej (ven- 7# p I ^ ^ dar poznam veliko Slovencev - in Slo- fj < "V< V A?'.' venk - ki me še danes tudi v tem oziru ~ - prekašajo. / "" Naj pa ostanem pri planinstvu: tudi npr. na ■ Šmarni gori Še nisem bil zgolj zato, ker Dr. Fr. Bemhart z otrokoma Vitom in Kalko no r- i vrhu Triglava 1964 :e bila pretirano »priročna«. Seveda sem tudi njo imel v načrtu, »hodil sem na njo« po Mencingerjevem zgledu, ampak prej sem moral premagati bol, oddaljene vzpetine. Tako sem prišel na Triglav (celo v najlepšem jutranjem soncu], no Prisojnik, na Mojstrovko, na Sijo nad Voglom, na Goljake v Trnovskem gozdu, na Vrh sv. Treh kraljev (pa koliko je še bilo tistih mojih oblih, ganljivo lepih »žalostnih gor« s cerkvicami na vrhu!), na Krim, na Lisco, na pohorski Reški in Črni vrh, na Ursl|0 goro, na Brano v Grintavcih, na Raduho. Toda Šmarna gora ni bila moj najbolj mencingerjevski primer. Nekaj hribov je bilo, ki sem se že odpravil nanje, pa so vendar ostali neprcmcgani. Predvsem Mangrt -teaa mi je najbolj žal, posebej še, ker sem bil takrat sam kovač sv01e sreče: preveč sem zaupal svojemu orientacijskemu čulu, iskal kartice, in sem se nazadnje znašel ne na Mangrtu, ne na Mangrtskem sedlu, temveč brezupno globoko pod luzn.m čelom te veličastne gore; popravili pomote ni bilo megoče, neusmil|eni cas me je gnal dol nazaj (kolikokrat še me je strogo odmerjeni čas bivanja v Sloveni|i prisilil, da na svojih križkraž potovanjih dobesedno tečem! Pa včasih v dež,u: Snezatno-Kojsko v Brdih, Lokovec-Kal na Banjščicah - poglejte karto! - pa je bilo le krasno . ..). Ali pa Ratitovec: babica na njivi pri lepem dražgoškem pokopališču (moža in dva sinova je izgubila v vojski) mi je ta podvig odsvetovala tako prepričevalno, da nisem prišel niti do Prtovča, vasice, ki sem jo zelo želel povohati od blizu (ko ima tako čudno ime), kaj šele do Ratilovca. Torej spet: čas. Niti na Tošč nisem prišel. V Domu jugoslovanskih obrtnikov sem kupil karto »Govejek-Gonte z okolico«, lepo karto z rjavimi grebeni, pa sem šel skoraj malomarno (ko imam tako lepo karto z rjavimi grebeni) po tistem čez Igole (Dcphne blogayano ne videč) proti jugu, kjer bi, kot mi je korta govorita, moral biti odcep grebena in pešpoti proti zahodu, na Tošč -pa ga nisem opazil; šele pri domačiji Maček mi je postalo jasno, kaj se to pravi; vrnili se nisem več mogel (čas, časi), nodaljeval sem torej pot v Polhov Gradec in si mislil: Kje so liste stezice... poleg lege pa: Kje so tisti, ki bi morali skrbeti za markacije. Ja, markacije... pa Caven. Caven, Dom na Cavnu, groza. Cujte le, čujte: Za dva dneva na Lokvah. Prvi dan dež. Drugi dan dež. Nič ne pomaga, grem: Lc-denica, Goloki, Caven. Ko si že moker, je v dežju prav lepo. Grem, pa za Malo Lažno se začenja (trpljenje): nikjer se nič ne piše, na vsakem tretjem drevesu pa: Dom na Cavnu, Dom na Cavnu, Dom na Cavnu. Nič Ledenica, nič Golaki (ja, Iztokova koča, se je enkrot pisalo). Pa dež, pa Dom na Cavnu pa puščica. Vsako tretje drevo. Samo en način maščevanja mi je preostal za to nasilje: izpustiti Caven iz programa -(kje pa še nisem bil? Na Trdinovem vrhu v Gorjancih. Bližal sem se mu že od hrvatske strani, pa sem zagledal tam gori - vojaški objekt. Bliže si nisem upal, samo gleda: sem (naskrivaj in s strahom) in žol mi je bilo tega starega vrha s pragozdom. Pet vzdihljajev - pet nepremaganih vrhov. Koliko pa jih je še bilo samo v načrtu, Spik, Jalovec, Krn, Matajur, Blegoš, Nanos, Snežnik, Kurešček, Kum, Menina, Krvavec, Velika planina. Mrzla gora, Peca in še in še. Koliko vzdihljajev... Res, odstopiti moram od Mencingerjevega zgleda, če ne želim samo vzdihovati: lotiti se bo treba hriba, ki je resnično prišel pod mojo peto! Vprašanje je samo, kateri naj bo. Doživetju? Doživetja so bila povsod, bolj ali manj lepa, lepša, pa še lepšo. Napori? Zame je bilo na primer bolj naporno (ker sem hitel) priti ob Babišnjici do Svete Katarine kot nekoč na Triglav (ki je bil zame dotlej ena najtežjih življenjskih preizkušenj, v resnici pa sem ga premagal - z vmesno Kredarico za počitek - kar mimogrede). Torej, kateri naj bo? Odločil je - ne bi verjeli - Stanko Klinar, oz. njegov planinski vodnik Karavanke: opisan je tu vsak hribček, vsako gostišče, Roduha pa je nerazumljivo in nepravično zapostavljena - niti besede o njej, samo nekaj vrstic o dostopih nanjo. Tako sem si nazodnjič rekel: Naj bo Roduha, ki je tako nezanimiva za publikacije Planinske založbe. Prav zato. Moja potovanja po slovenski deželi so bila prej pravo rajžanja. Ne potovanja. Danes Ljubljana, jutri Brda, čez dva dni Bohinj, spet čez dva dni Bloke... pa tako naprej. Z avtobusom, z vlakom, tudi peš, nekdaj tudi s (sposojenim) kolesom, ki pc go je po šestih letih neprostovoljne prekinitve teh potovanj (1958-1963) presenetljivo na celi črti nadomestil avto, se pravi prijatelji, ki so bili pripravljeni, da me z njim kamorkoli peljejo - zame najočitnejši dokaz naglo zraslega standarda. Kakšno presenečenje pa me bo čakalo, če morda po letih spet lahko pridem pogledat svojo staro Slovenijo? Večkrat se je zgodilo, da sem mimogrede omenil: Grem jutri z vlakom v Kočevje. Pa sla že ljuba zakonca Braz odločila-. ».Saj mi gremo tudi tja, boste šli z nami!» Tako je bilo tudi z Raduho. Gospod Vojko Braz, zelo dober šofer in prav tako sijajen človek, njegova gospa Darinka, nekdaj strastna plcninka {prav hvaležen sem ji za nadrobne informacije o planinskih nesrečah, med drugim tudi o tragičnem koncu njenega devetnojstletnega brata Vlcdimira Topolovca I. 1924 v Triglavski steni; in pisatelj Ignac Koprivec, njun svak in moj veliki dobrotnik, to je bilo moje spremstvo do Solčave. Tam sem se poslovil od fičkota in od njih, tudi gostilni sem se odrekel: tako se mi je mudilo, da sem bil že gori pod Olševo, kjer je že od daleč vse vabljivo zelenelo. Nič natančnega seveda nisem vedel, kaj bo, kaj bom - nekako že bo, sem vedel, to pa je bilo dovolj. Vendar brez cilja tudi nisem šel. Želel sem priti vsaj do Bukovnika, ki naj bi bila najvišja kmetija v Sloveniji (če je res, to še danes prepuščam drugim, bolj poklicanim), in če se (mi) bo dalo, pač pa še malo višje. Začelo se je prav idilično. Sončni žarki niso bili nič skopi, četudi si je že poletje ogledovalo poti ptic selivk. Nalašč nisem izbral najkrajšo pot. Sel sem najprej proti zahodu, šele pri Macesniku sem krenil v obratno smer, nazaj vzdolž Olševe. Vsaka kmetija je bila svet zase. Cela Podolševa nič veüko posamič stoječih kmetij v dolžini menda petih kilometrov, visoko nad dolino Savinje, se mi je zdela svet zase. Toplo je bilo zunaj, pa ludi navznoter. Premagan s to neko prabitno idiliko sem prenehal - končno enkrat! - hiteti in sc predajal neizpovedljivi, enkratni lepoti visokega dneva. Pri Plesniku je gospodar s hčerko pod domačijo obračal seno. Ne da bi moral, samo zato, da lahko spregovorim s kom nekaj besed, vprašam, kako daleč je še do Bukovnika. Jo, v slabi uri boste tam, druge kmetije ni več v to smer, samo malo navkreber bo. Iz Solčave sem krenil ob enih, zdaj pa je že moralo bili nekako proti večeru. Nadaljujem torej pot navzgor, do Bukovnika. Z začetka brez skrbi, potem pa sem se prvič malo zmedel, ko teren in pot nista bila takšna, kakor sem si ju zamišljal. (Ne vem, če me razumete, ampak pri meni je pogosto lako, da si kaj — mogoče po nepotrebnem - vnaprej zamišljam, če pa se resnica ne strinja, postanem zmeden.] Vedel sem od prej, da je slovenska zemeljska površina presneto »slratifi-eirana«, včasih v takšni meri, da jc zemljevid kar neuporaben, ja, celo lahko smoli«. Mene na poti do Bukovnika ni motil, ker ga nisem imel, pa so le prišle težke komplikacije nadrne. Naenkrat se mi je dozdevalo, da je vse preveč gozda, pa vse preveč strmine, počutil sem se nekako izigranega, nemočnega. In utrujen sem že bil, čeprav me hoja navadno kar tako ne utrudi. Pa šel sem naprej, nič nisem vedel, kako dolgo hodim, samo sonca zdavnaj ni bilo več in scnce so potemnele. Potem tudi strmine ni bilo več in neka pot me je peljala po ravnem, zatem pa celo s klanca dol. Ja, si zašel previsoko, zdaj pa kmalu prideš naravnost do Bukovnika, se mi je utrnila rešilna misel. Pa ni bilo kmalu, pa pot je šla zmerom navzdol. Skoraj vseeno mi je vse postajalo, vedel sem samo, da moram ili, ker se le tako lahko izmotam iz lovk gozdne teme, pridem nekam, kamor koli že. In sem res prišel. Svetloba mi je naznanila, da sem pri kmetiji. Izčrpan, mogoče bolj duševno kot fizično, stopim v hišo in lakoj pri vratih vprašam: »Ali sem tu pri Bukovniku?« V mreni, ki jo imam pred očmi, vidim nekaj ljudi pri mizi, pa slišim začudeno vprašanje: »Vi niste prišli do Bukovnika?« Pa se mi pojasni, da je gospodar Plesnik, ki sem govoril z njim, ko je obračal seno. Strašno razočaranje se je v tem trenutku moralo pojaviti v mojih očeh. Prva reakcija: obrniti se in ponovno navkreberl (Za kazen - Io je moja priljubljena igra.) Ze sem odpiral vrata, pa mi pomirjevalni glas reče: »Kam boste zdaj ponoči! Saj pri nas lahko prenočite!« Za čudo - nič me ni bilo treba dolgo prepričevati. Sedel sem k mizi, ponudili so mi jed in pijačo in izpraševali, kako da sem se znašel spet pri njih. Govoriti skoraj nisem mogel (ko bi mogel, bi jih vprašal isto), jesti skoraj nisem mogel, toda piti — joj, nikdar v življenju nisem izpil v kratkem času toliko vode (z malinovim sokom je bila) kot ta večer! Pa še potem, ko sem bil v svoji sobi v mali hišici s stopnicami in hodnikom, sem imel vrč te sladke vode zraven postelje in še sem. pil, kol da bi moral takoj odplaviti vse razočaranje, ki mi je kljuvalo v možgenih. Naslednji dan je bil dan miru. Sončenje, malo po gozdu, veliko pa kramljanja s Plesnikovimi. Kako lepo sem se počutil s temi zgaranimi, pa vendar tako čudovitimi ljudmi I Tretji dan štartem. Ob osmih. Do Bukovnika sem prišel sploh ne vem kako. Čudna stvar! (Kaj je bilo z mano narobe tisti popoldan?) Bukovnikovc domačije ni Ireba Slovencem opisovati po dolgem in počez; je bilo že večkrat napravljeno, sam sem nekaj bral. Čez skoraj sedem let - ja, tako dolgo je že od tiste moje potil - se je gotovo spremenila; ozaljšala. Takrat namreč ni bila gradbeno povsem v redu [od vojne še, ko ie bila delno porušena). V kamrico, kjer sem - zasilno, pa z veseljem — dvakrat prenočil, je bi! na primer dostop samo po prosto ležečih deskah, ki so nadomeščale strop nad vežo (kamrica je bila v podstrešju, z enakim razgledom v dolino in tja na Kamniške Alpe). še dopoldan tistega dne pa sem se odpravil na Raduho, ker sem v sebi počutil, po dnevu miru, preobilje moči. Nisem bil opremljen za vzpon, imel sem navadne čevlje pa v roki navadno tkaninaslo lorbo (ki jo prazno lahko vtakneš v žep) in v njej nekaj za pod zob, fotoaparat in pri Bukovniku izposojeni daljnogled. Z začetka sem poskušal priti gor od leve, severne strani, ker se mi je zdelo, da je vzpon po zahodni skalnati steni - vsaj zame - nemogoč. Pol pa se mi je kmalu zgubila in sem se znašel v goščavi, skozi katero ne bi šlo naprej, tudi če bi bilo po ravnem. Moral sem torej bolj desno - se pravi, pomeriti se s steno. Začel sem se vzpenjati po nekem koritu, kjer so bile očilne sledi prejšnj:h vzponov. Šlo je kar dobro, čeravno počasi. Zlasti melišča so bila nevarna. Višje pa je bilo slabše: skoraj same skale, ki se jih je bilo treba oprijeti oberoč. Oberoč - jaz pa sem imel samo eno prosto roko. Moral sem pa spet poiskati najprej prostor nad sabo, kamor bi lahko položil torbo, potem pa se potegnil še sam. Rečem vam, mislil sem že, da bo bolje, če se bom takoj začel prostovoljno spuščati dol. Toda ko sem pogledal pod sebe, mi je postalo jasno, da je rešitev samo v nadaljevanju tveganega vzpona. Soste rekli in majali z glavo: Takšna neumnost, s torbo v roki v steno! Pa v Slovenjii! Pa slovenist! Zal mi je, opravičujem se, nikdar več ne naredim kaj takega. Vse se je torej dobro končalo. Prišel sem - po triurnem vzponu - čisto do vrha, kjer sem se srečal z mladim planincem iz Vrhnike. Ta mi je dal piti, fotografiral me je (s torbo v roki) pa mi je še svetoval, kako nazaj: skozi Durce, ne po tisti moji nevarni in že zdavnaj opuščeni poti. Kakšno srečo sem občutil takrat na Veliki Raduhi ob cepinu s škatle ob veličastnem pogledu tisoč petsto metrov globoko v dolino Savinje, ob modrih in pridnih ovcah, ki pridejo prav na vrh. Nazaj grede sem si od blizu ogledal zavetišče na Grohalu, ob pol šestih pa sem bil »doma« pri Bukovniku. Ponoči nevihta, zjutraj pa spet sinjina v vsej lepoti. Grem na Sleme in proti Koprivni. Okopani sveti Jakob se mi smehlja med drevesi, jaz pa njemu. Malo višje pod smrečico ob kolovozu sem namreč za pot nazaj pustil velik kup prekrasnih gob: petnajst turkov, tri jurčke, pet brezovih gobanov pa veliko lisičk. Za kosilo sem z gospodinjo skuhal kislo belo juho z gobami in krompirjem. Ni ji bila znana, do brezovih gobenov pa sploh ni imela zaupanja. Prepričal sem jo, da se jih ni treba bati, saj so za nas Cehe sploh najboljše gobe. Juho smo pojedli in ostali zdravi. Naslednji dan ob osmih sem se poslovil od prijazne domačije in se spustil po najkrajši poti v Solčavo. Čakal me je še Matkov kot. Tako sem hodil na Rcduho. Ali bom še kdaj? PRVIČ V GORAH BREZ OLEPŠAV MATJAŽ GRUDEN Ijažev dom v Vratih sem dobro spoznal po fotografijah in pripovedovanju svojih prijateljev. Tokrat pa sem ga prvič videl v naravni velikosti. Po dolgem prigovarjanju je Milanu uspelo, da me je navdušil za odhod v gore in lo na pravo plezalno turo. Tako sem si moral izposoditi gojzarice in nahrbtnik, nase sem navlekel stare kav-bojke, debele nogavice in pulover. Zcdnji dan pred odhodom pa sem z dolgim spiskom potrebščin, ki sta mi ga sestavila oba strokovnjaka Jože in Milan, dirjal iz trgovine v Irgovino. Navdušenje me je prvič minilo, ko sem vso svojo kramo stlačil v nahrbtnik in ga potežkal. Toda prepozno je bilo, da bi si premislil. In tako smo po samomorilski vožnji z Milanovo »katro« obstali pred Aljaževim domom. Izkušena planinca sta me vzela v svojo sredo in odšli smo proslavljal moj novi višinski rekord prvič čez tisoč metrov. V zakajeni sobi sem podvomil v zdravo planinsko življenje. Pes ali bolje rečeno cucek, ki je vstopil skupaj z nami, se je že pri vratih cvileč pognal nazaj, kot da bi mu šlo za življenje. Moja vodnika sta mi razložila, da je zrak za alpiniste prav zdrav in ker smo mi alpinisti, je tcrej vse v redu. Priznati moram, da sem prvi del alpinistične preizkušnje dobro prestal. Izpraznil sem nekaj steklenic piva v prijetni družbi in pri tem uničil kakih deset cigaret. Ob celi vrsli bolj ali manj praznih steklenic sem si razširil tudi besedni zaklad in si zapomnil: previsne poči, zagozdene bolvane, strehe, plati, kamine... prek katerih so leteli, frčali in pikirali razni »osli, štori in norci«. Ura se je že krepko nagnila čez enajsto, ko je Jože ugotovil, da moramo ujeti še kaj spanca pred jutrišnjo turo. Tako smo v troje lovili ravnotežje po strmih stopnicah. Dobro mi je delo, ko sem nekajkrat obvaroval Milana pred usodnim padcem. Na skupnih ležiščih sem spoznal planince, ki so bili res nevljudni. Medtem ko se je trojica junakov z gora spravljala k zasluženemu počitku, ti začno nekakšni planinci rogovoliti, naj damo mir. Vnela se je burna in sočna razprava, ki je papir ne bi prenesel in jo je končal šele Jože z obljubo, da bo nekomu napravil prostor za protezo. Utrujen od doživetij tega dne sem počasi utonil v nemiren sen. Moji dragi bralci! Ne bom vas mučil s podrobnim opisom vstajanja in nato pohoda proti steni, kjer sem prvič preklel svoja vodnika in vsak kamen, v katerega sem zadel, pa steno, ki se sploh ni hotela približati. Oba vodnika, posebno Jože, sta me zabavala s pripovedovanjem o smrtnih primerih, padajočem kamenju in podobnem, tako da mi je čas hitro minil. 2e smo se znašli pri vstopu v »zloglasno« slovensko smer. Zal vam moje skromno pero ne more popisati srhljivega pogleda na mogočni kamniti zid, ki je navpično bodel v nebo nad nami. Kakšna škoda, da ni bilo z nami kakega Homerja ali Shakespeara, da bi opisala bodočim rodovom zanosni boj s strahotno steno in nečloveške napore pisca tega prispevka! Pod tako imenovanimi Belimi platmi me je čakal prvi svetli trenutek: Počitek in malica. Milan je ta zgodovinski prizor dokumentiral z nekaj posnetki, ki niso preveč uspeli, ker je pri tem pozabil sneti pokrovček z objektiva. Z novimi močmi smo se znova spoprijeli s steno. Toda kaj, ko se utrujenost ne meni za visoke ideale in cilje. Počitki so tako postajali vedno pogostejši, verjetno tudi zaradi redkega ozračja - če se lahko zanesem na poročila raznih himalajskih odprav. V Slovenski grapi nas je prvič pozdravilo scnce s rvojimi žgočimi žarki in nas prisililo k temu, da smo kar hitro odložili odvečno obleko. Čez dobro uro smo prisopihali do Prevčevega izstopa. Bližina vrha me je pripravila do tega, da sem pričel trošiti zadnje atome moči, toda prekmalu. Tako sta morala moja vodnika s kislimi obrazi privoliti v ponoven počitek. Čez deset minut pa sem moral spet sopihati naprej v peklenskem tempu. Jože je olajšano zavzdihnil, ko me je kakor paket potegnil čez zadnje metre in mi pri tem z glasom polnim maščevalnosti zatrjeval, da se mi bo za vsak počitek, ki sem ga izsilil, maščeval pri krstu, tistem alpinističnem. Res sem dobil na vrhu stene od vsakega po tri udarce z vrvjo po zadnji plati, ki sploh niso bili simbolični. Ko je Milan skozi daljnogled naštel na grebenu Triglava čez sto planincev, je predlagal sestop v dolino. S težkimi koraki smo se torej napotili k Tominškovi poti. Pri studencu, kjer se ustavi vsak planinec, je zaudarjal ogromen kup smeti: konzerve, steklenice, olupki limon, papirnati kozarci..., ki so jih tam za okras pustili »najbrž pravi planinci« in ga na široko raztresli. Resnično, užitek je hoditi v čisto, prvobitno naravol Vso pot smo srečavali cele povorke planincev z izvrstno opremo, večinoma v tankih hlačah in nizkih čevljih. Skratka, na prvi pogled ne ravno osveščene planinske množice. Kmalu sem izgubil vsak smisel za ta mimohod. Kolena so ine na strmini pričela puščati na cedilu, zato sem se krčevito oklepal varovalnih klinov. Jože je že natolceval, da jih pulim za svoj privatni planinski muzej. Končno smo se znašli v dolini. Moj besedni zaklad se je v enem samem dnevu zelo povečal in obogatil. Moja uboga profesorica slovenščine bi dobila srčni napad, če bi jo slišala. S KOLESOM NA SNEŽNIK ING. BOŽO JORDAN ot otrok sem rad poslušal pripovedovati mamo, kako je bilo z gradom Snežnik, kako je šla čez državno mejo s pujski v nahrbtniku in tihotapilo po Leskovi dolini, kako so živeli gozdarji na Mašunu in še marsikaj o Notranjcih in Notranjski. Zato ni bilo prav nič čudno, če sem vse to hotel videti tudi jaz in brez potnega lista priti na Veliki Snežnik. O tem sem se pogovarjal tudi s stricem iz Zerovnice. Pravil mi je, da je nekdo z Jezera že prišel tja gor. Priselil se je iz Maribora, na dom svoje matere, ta pa se je z mojo materjo zelo dobro poznala, saj sla bili obe z Jezera. L. 1955 sem opravil težji izpit, pa sem si mislil, da mi gre nekaj dni sprostitve. Zaja-hal sem kolo in se odpeljal po novi cesti proti Vrhniki. Cez klanec so jo še delali, ker pa kolo ni avto, sem bil kmalu v Logatcu, zavil čez Laze in Ivanje selo do Rakeka, nato pa sem se pritresel mimo Cerknice, Martinjaka, Grahovega do 2erovnice (578 m). Tu je gospodaril stric, bila je košnja, in že sem imel grablje v rokah. Stric je vedel za mojo željo. Tudi on bi bil rad šel, samo delo ga je zadržalo. Vreme je bilo lepo in kar dobro se je sušilo. Ko smo mešali, obračali, grabili, delali zgrabke, nakladali in zmetavali in spet vse od kraja, sem večkrat pogledal proti Slivnici, Križni gori in širni gladini Cerkniškega jezera. Skrivoma mi je pogled ušel tudi na snežniške gozdove. Takole okrog štirih popoldne je pritekla Marina vsa nasmejana: »Božo, hitro domov, gremo na Snežnik!« Tak sem bil, da sem se samo obregnil: nKar sama pojdi, jaz bom pa sušil. Ali pa pojdi pomagat, sej veš, da ne smeva nikamor!« Po licih so se ji vlile solze in s težavo je izdavila iz sebe: »Pa si rekel, da hočeš gor!« Nisem ji verjel. Pa je punca imele prav. Stric je v Cerknici srečal onega fanta, ki se je spet odpravljal na Snežnik. In že so se pojavili v Zerovn'ci s kolesi kar trije planinci. »Dober dan, ali gremo,* je vprašal eden od njih, ne da bi stopil s kolesa. Marina je rekla, da greva zraven in že je pognala v žerovenski klanec proti sloviti kašči na vrhu. Cesta je bila makadamska in še danes je taka. Teče ob v7hodni strani Cerkniškega jezera skozi vas Lipsenj pod Križno goro (855 m), mimo Goričice pod Stražiščem [812 m) do Gornjega Jezera (550 m). Pred Gorico (702 m) se odcepi cesta in gre nad izvirom Velikega Obrha (začetek Cerkniškega jezera) na Laze pa naprej na Pivko ali Postojno. Mi smo šli levo pod Devinom (786 m) skozi Dane, dokler se nismo zapeljali v drevored gradu Snežnik. Cesta gre nato med Cinkovcem (929 m) in Srednjim vrhom (885 m) do Korit (822 m). Tu smo dosegli staro državno mejo. Naše konjičke smo morali večkrat potiskati ob sebi, saj prestav nismo imeli, tudi naprodaj jih tedaj ni bilo. Se streljaj in bili smo v Leskovi dolini (794 m), mejni kamen št. 59 pri veliki gozdarski hiši. Tu smo se zavlekli nad hlev v seno. Nihče ni imel baterije in kar oblečeni smo se zarili v seno. Ponoči sem zdrknil prav do lijaka, ki drži v jasli. Se malo, pa bi se znašel na rogovih živahnega junca. Na ta račun je potem še marsikatera padla. Zal, toda do njega me ni neslo. Ob prvem svitu smo že iskali svoje reči, sc molče razvrstili in šli mimo spomenika padlim v NOB skozi temne jelke mimo Baragove špilje in prišli na jaso z lepim razgledom. Bilo nas je še vedno pet. Poznal sem samo Marino, oni pa so se med seboj poznali. Takole je rekel oni Jezerec: »Cas je, da se med seboj spoznamo in tudi že vidimo se, ker se sinoči nismo mogli. Jaz sem Konči, to je moja sestra Olga, to pa Juretov Jože z Jezera, ki študira te gozdove.« Steza je bila dobra, sonce nas je žgalo in kaj kmalu smo jo primahali na vrh Velikega Snežnika (1796 m), kjer se nam je odprl res lep razgled. Posedli smo na vrhu, si ogledali ostanke stare karavlc in orientacijsko ploščo. Malo smo še posedeli, se vrnili nazaj po isti poli, razen Jožeta, ki jo je pobral kar počez do koles. Zahvalili smo se gozdarjem in zajahali naše konjičke ter se spuslili proti gradu. Bil sem prvič na Snežniku. Naj popišem, kako je bilo drugič in tretjič. 1. 10. 1955. Kmalu po mojem prvem vzponu na vrh je prišla čez lužo na obisk tela Mary, mamina sestra iz Clevelenda. Rada bi bila obiskala tudi notranjski Triglav - Snežnik. Kako vse opraviti v tako kratkem času! Nepopisno voljo ima lahko res izseljenec, ki čuti srčne vezi do svoje rodne grude. Naj jo pospremim, je rekla, in vse uredim. Kdo bi odrekel I Študij me je sicer priganjal, vendar ne tako kot teto Mary čas. V soboto sem se usedel na notranjca in se odpeljal do Rakeko. Stekel sem do Končija, kjer sem dobil kolo, in isli večer sva kot predhodnica odšla do Leskovih dolin. Za druge je slric poskrbel z avtomobilskim prevozom. Tako so v nedeljo zjutraj pripeketali za nama slric Lojze, leta Mary, Marina in šofer. šlo jc počasi, pa saj sc ludi tako lahko daleč pride. Gozd je pokrivala jesenska megla. Bilo pa je tudi že hladno in na drevje se je že obešalo ivje. Včasih je zapihal močan veter. Proti vrhu je bilo kamenje žc v požledu. Stric je obujal spomine na partizanska pota, in prišli smo na vrh, nekateri z večjo, drugi z manjšo sapo. Kakšna sreča za teto Mary! Dosegla je častitljivi notranjski vršak, ki ga v mladosti ni mogla, ker ji ga je odrezala sovražna meja. Obisk v domovini tudi stane. Veliko naših ljudi je šlo preko luže za kruhom. Družine so štele tudi po 10 do 13 otrok. Mary je bila ena od trinajstero otrok. Vsa blažena je dihala mrzli zrak, ki je vel na vrhu. Vreme ji ni naklonilo sonca, da bi osvetlilo domovino, ki se s Snežnika vidi do zadnjih meja. Doživetje več, celo bogastvo bo odnesla v svojo novo domovino. Lažje ji bo šlo, čeprav bo odhajala s ležkim srcem. Imela bo dovolj spomina na to pot in nekaj še za stare dni, ko bo preživljala življenjsko jesen v tujem svetu. 16. 9. 1956. i Minilo je komaj leto, ko sem se v soboto po delu usedel na kolo, se odpeljal proti Igu, Podpeči in naprej po neznani gozdni poti do Rakitne. Od lu delje sem šel skozi Gornje in Dolnje Otave do Begunj, kjer se nad njimi odpre pogled no Slivnico in domovino Martina Krpana. Tu okrog pravijo, da je iskal motive za ilustracijo Levstikovega dela akademski slikar Perko, ki ga najdeš v Dolenji vasi ob robu Cerkniškega jezera. Perko, likovni bard prelepe Notranjske! Zapeljal sem skozi Cerknico in Dolenje Jezero, pozdrcvil telo in poiskal Končija, ki je cepil drva. Te sva bila v gorah. Čez dobre pol ure sva se že podila po stari poti proti Snežniku. Noč naju je dobila že v dolini. Bila jc mila in svetla noč. Le kak srnjak ali lisjak je zalajal, više zgoraj je zarikal jelen. Pri gozdarski hiši sva pustila kolesa in sc pretikala po mesečini, ki nama je svetila. Gozd je ponoči še bolj skrivnosten, kar stiska tc pri srcu v teh prostranstvih, daleč od ljudi. Malo sva tudi posedla in brez besed zrla v zvezdnato nebo. Ko sva stopila na greben, se nama je odprl pogled na naš Jadran, na lučke v luki, na sijaj mesta, ki je utripalo ob veliki vodi. Redek pogled. Ura se je nagnila že čez polnoč. Ob poti so se belile planike (pečnice jim pravijo v Gornji Savinjski dolini). In tako sva okrog ene ponoči stopila na teme Velikega Snežnika. Ob taki uri nisem še doživel takega razgleda, pa tudi vrha ne. Legla sva no ruševje v karavli in zaspala. Noč je bila topla, v dolini pa je leglo slana. Pred svilom sva se zbrihtala in čakala sva na sončni vzhod. Žareča krogla je počasi lezla izza obzorja. Lepota je ostala zapisana v mojem spominu, nepozabna za vselej. Videlo se je vse, kar lahko s Snežnika vidi oko. Polem sem bil na vrhu Snežnika še večkrat. Sedaj pripelje pod vrh Malega Snežnika cesta iz Ilirske Bistrice skozi Mašun ali iz Starega trga skozi Leskove doline. Iz stare karavle je nastalo prijetno planinsko zavetišče. Obisk narašča, zmerom manj pa je planik tam okoli vrha. Grabežljive, neusmiljene roke pa plenijo že tudi v bolj obročnih krajih. Skoda. Upajmo, da bo z obiskom rastla tudi kultura. Verjetno bi bil Snežnik obiskan še bolj, če bi imel dober zemljevid, ki bi razkazoval labirint njegovih poti in cest. Ali pa če bi bilo več znamenj na križiščih. Treba pa bi bilo za avtomobiliste odpreti samo nekatere poti, ne vseh. Na to bodo morali pomisliti varuhi narave in pristojni občini Cerknica in Ilirska Bistrica. Snežnik je en sam. Varujmo mu naravno podobo, kolikor je le možno - pri sistematičnem izkoriščanju njegovih bogastev. DRAGO PERSL edko kateremu je prizaneseno, malo je takih, ki jim uspe živeli svobodno, živeti samo s klini, kladivom in podobno plezalno opremo. V tisti lepi gorski tišini so tudi trenutki, ko se srečata dva in ugotovita, da gora le ne daje vsega, kar človek potrebuje za svoj obstoj. Tako se je v mesecu marcu 1974 razvedelo, da se nam bliža dan, ko bodo naše vrste izgubile dobrega prijatelja Gregorja Rupnika. Ne mislim reči, da bo povsem opustil plezanje, popustil do bo vsekakor in to se bo poznalo. Vsi se tako radi držimo naših lepih običajev in navad, zato smo se teden dni pred tistim »DA« odpeljali v Bovec. Ni nam bil edini cilj samo to, da se pri mizi poslovimo od »fanta« in da ga psihično pripravimo na »moža«, temveč smo mu hoteli dati primeren spomin. Odločili smo se, da njemu v čast splezamo novo smer v Vratnem vrhu. V soboto 20. 4. 1974 zjutraj je »fičkoc naložil Janeza Gradišarja, Gregorja Rupnika, Cudra Bernarda, Stera Frcnca in mene. Stokal je proti B postaji na Kaninu. Ko ceste zmanjka, moraš naprej peš in se kmalu znajdeš pod steno. Kje bo vstop za novo smer, o tem nismo dosti razmišljali, ker je v tej steni šele enkrat pelo Gradišarjevo kladivo. Prvi raztežaj v zajedi je bil silno mrzel, celo tako mrzel, da se nam je zanohtalo. Kmalu je zapel klin z vedno višjim Ionom in priplezali smo do kamina. Temno, hladno, navpično se bode s svetlobo in lepo izpeljanimi smučinami izpod Prevale in Prestreljenika. In tu na začetku je naš slavljenec obupal in se vrnil. Dobil pa je vlogo, posredoval je povelja. Janez je po mojem neuspešnem iskanju prehoda našel iznod čez previs in prečenje v desno na raz. 2e je tu idealni prostor za varovanje, greti je začelo tudi sonce, oglasil pa se je tudi želodec. Midva z Janezom sva imela opravka s čokolado, ona dva pa — s previsom. Kmalu smo bili zopet skupaj, Gregor je končal s posredovanjem in dogovorili smo se, da se dobimo na vrhu. Greqor se seveda ni hotel odpovedati vrhu, pa čeprav prideš po potki do njega. Zadnji vrh v samskem stanu, ta mu mora ostali v spominu. In upam, da mu bo. Nas pa je čakala stena. Skozi manjši kamin smo pririli na travnato vesino, levo pod strmo zajedo. Tj zamenjamo, Ster — Cudcr sta sedaj prva naveza. Na vrhu zajede ob sleni desno do votline. Greben se že vidi, razveselimo se, cilj nam ns uide. Se dva raztežoja in smer imenovana »Adijo ledik stana je bila preplezana. Gregorja od nikoder. Zato smo se spustili proti Krnici in tam smo ga našli. Čestital nam je za smer, mi pa smo mu želeli vse najlepše in najboljše v življenjski navezi. Plezali: Janez G-adišur, Drcgo Peril, F-anci Sler lAAO Kranj), Bernard Cuder (SAAS Bovec]. 20. 4 1974 Ocena: V-A, (III-IV). Ccs plezuna: 4 ure — SpjJrji del stene lezak. Opis smeri; Vslop v strm kamin [k) od Krnice, po njem dva raztezajo do Iravnaln vnsinn (4 klini), desno po grapi no vrh stolpa (raz). Proti kaminu levo po njem na vrli, desno 50 metrov do veliko strehe, pod rjo v ložji svet - l-avnote vesine, desno na roz in proti vrhu. DVA SMUČARSKA ZAPISKA CIRIL PRACEK Meg eve o pot se ie ponovila »dolga pots. čez vso severno Italijo v Francijo. V razmeroma kratkem oüdobju osmih mesecev sem šel že tretjič v bližino Mt. Bianca. Vsemu temu je kriva smučina. Vodja ekipe za smučarske tekme v Megevu. Do italijansko-francoske meje je še nekako šlo z jezikom, skozi dolgi predor proti Modani je bi o treba preklopiti iz italijanščine v francoščino. Povem |im še, povem, tem dobrim ljudem, toda če si se francoščine učil iz knjiae, potem težko razumeš kogarkoli, ki govori živ jezik. Tako se mi je zgodilo, da sem lepo povedal ali vprašal in dobri človek je dobil vtis, da govorim francosko, pa mi je hitro nekaj odgovoril in se seveda nisva razumela. Le počasi je šlo lo preklapljanje iz italijanščine v francoščino. Nekako sem se vedno izmazal, če ni šlo francosko, je šlo angleško ali italijansko, le nemško nočejo govoriti. Vlak nas je prignal do Albertswilla, ki leži že med gorami. Tu smo čakali tri dolge in mrzle ure na avtobus, ki nas je vlekel nato 25 km do Megšva. V Megevu smo se znašli zvečer ob sedmih in smo se nastanili v hotelu »Rond Point d Arbois«. Sele naslednje jutro sem si lahko ogledal čudovito lego Megeva. Dolina leži približno od severa proti jugu in ima mnogo sonca. Dolga je najmanj 15 km in ima na obeh straneh gore visoke do 3000 m. Za smučanje še zdaleč ni izkoriščena vsa. Megžve ima mnogo hotelov, pokrito drsališče v isti stavbi, tudi zimski bazen, mnogo žičnic in ustvaria videz velikega zimskega centra, ki se še vedno razvija. Čez vrh Arbois prideš v sosednji St. Gervais in od tam čez Bellevue v Chamonix. V neposredni bližini so torej tri velika zimovišča, ki so medsebojno povezana z žičnicami in asfaltiranimi cestami. V ozadju kraljuje Mt Blanc, ki skrbi s svojo bližino zci pravo alpsko klimo z mrazom in obilico snega. Cel meter ga je ležalo v dolini Megšve, 1100 m nad morjem. Vsak dan sem nanovo božal s pogledi lepoto okoli Mt. Blaricc. Lepe alpske doline in nešteto vrhov v vsej bližnji in daljni okolici najvišje gore v Centralnih Alpah. Iz Meažva smo šli še naprej v Chätel v Franciji, nato v Margins v Švici. Oba imata lepo lego, okoli 1100 m nad morjem z lepim smuškim svetom in napravami. Vreme je bilo sončno in razmeroma toplo podnevi. Vračali smo sa s taksijem v Chambery. Čez Modane, Torino, Milan in Trsi smo prišli domov. Cervinia 1968 ovsod po svetu so leae gore, čeprav se nam domače zde najlepše. Na praznik 29. nov., v petek ob štirih zjutraj smo odpotovali s tremi osebnimi avtomobili iz Jesenic čez Trbiž proli Cerviniji. V temi sicer ni prijetno potovali, toda rana ura zlata ura. Se pred Vidmom se je zdanilo. Tedaj je nastopila druga nevšečnost, megla. Ta se nas je držala čez vso Padsko nižino, prav do Santhie, kjer se odcepi pot proti Chatillonu. Tu so se pokazali hribi. Pri Ivre smo zopet zavili na avtocesto, ki teče po sredi doline, zvečina kot viadukt, vse na stebrih ali skozi predore. Tako gre proti Aosti in naprej proti Courmayeuru, ni pa še povsem zgrajena. Ta cesta je tako gotovo veliko zahtevnejši objekt kakor predor pod Mt. Bloncom. Ko bo zgrajena, bo veliko olajšanje za potovanje po dolini Aaste in tudi veliko olajšanje za žepe, ker |c zelo draga. Tu je taksa najvišja. V Chatillonu se končno obrneš v Marmorno dolino in po njej 16 km strmo navzgor na 2000 m v Breuil ali Cervinio. Avto je bil prekomerno naložen, štirje ljudje in šest parov smuči in še vsa osebna oprema. S težavo mi ie vlekel okoli 100 km/h, v breg seveda počasneje. V enem zamahu smo prevozili blizu 800 km. Od štirih zjutraj do pojšestih zvečer. Počasi je šlo samo pri Bresci zaradi obvoza, na avtocesti se je primerilo mosovno trčenje, več kot 50 vozil je bilo razbitih. Žalosten pogled na zvito železje in na razbite stroje, vse zaradi megle. Marmorna dolina, ki se strmo napenja do Breuilla - Cervinie, kar diha od alpinističnih spominov. Valtournanche, kjer so bili doma vodniki, ki so naskakovali Mont Cervin-Matterhorn, je sedaj lepo letovišče in zimovišče. Do Valtournanche pripelje ena od najdaljših smučarskih prog s Plateau Rosa, z višine 3500 m na 1800 m, v dolžini okrog 20 km. Breuil-Cervinia je prijetna dolino z mnogimi hoteli. Pivotne kmetije so skrite zc hrbtom mogočnih hotelov in jih komaj še opaziš, čeprav je preteklo komaj dobrih 10 let, ko še m bilo nobenega hotela v tem zaprtem svetu. Tu so morda najbolj prostrana smučišča v Evropi. Kot v nekakšen orjaški lijak se stekajo vse proge v Cervinio in Vallournanche. Poleg tego ne zmanjka vse leto snega in lepe smuke, na višini iznad 3j00 m. Izpod Breithorna (prek 4100 m) vodijo lepa smučišča na Plateau Rosa, kjer |e možno poletno smučanje. Nastanili smo se v hotelu Lo Stambecco na višini 2600 m. Od tu smo se vsak dan z zicnicami potegnili na Plateau Rosa 3500 m in uživali smuko 6-7 ur. Tekmovalni trening seveda ni isto kot turno smučanje. Tu je potrebno tveganje, tu je več nevarnosti in garanja. Trener ni gospodar svojega časa. Stojiš ob stezi in kritično motriš tekmovalce, |im popravljaš napake in paziš na eventualne poškodbe. Popravljaš nevarna mesta na progi, tlačiš, zasipaš in odmetavaš sneg. Vse zaradi preventive. Kljub lemu sem presmučal vsaj trikrat na dan vso progo, ki je dolaa skorai kot triglavski smuk. Nepozaben je razgled na vso mogočno rajdo vrhov v bližnji in daljni okolici. Lepo število stiritisocakov se vzpenja v neposredni bližini, v ozadju se drži kot krona nebotičnikov Mont Blanc. Vsako jutro znova sem stal kakor vkopan na Plateu Rosa in strmel v barvno igro sonca in senc, vsako jutro znova sem strmel v škrlatni r.adih Mont Cervina, ki ga je poljubil prvi sončni žarek. V tem ogromnem smučarskem raju se l|ud|e porazgube kakor mravlje v gozdu. Zvečer sem navadno sem ovijal vijuge v mraku navzdol Ko zadnji oddrse mirno, tedaj se šele izplača popraviti tekmovalno stezo. Nan|0 vaereio zelo radi tudi turisti, čeprev redki. To je za tekmovalce, ki drve v snnem tempu po slezi, zelo nevarno. Filmal in fotografiral sem s polno paro Izkoristiti se |e izplačalo lepo vreme. V takih razmerah mine osem dni, kol bi ustrelil. Nisem smel pomisliti na najbolj mikavno turo, na Breithorn. S Plateau Rosa dosežeš Breithorn v 2-3 urah. Užival 'sem tako rekoč mimogrede le turno smučanje, vedno z nahrbtnikom, kajti trener mora imeti marsikai vedno pri roki, od filmske kamere do orodja in prve pomoči. Tudi na povratku domov smo prevozili v enem mahu vseh osemsto km in se v polnočnih urah razveselili domačih krajev. NEKAJ ZGLEDOV DUŠAN NOVAK ot strokovnega delovca me pot večkrat zanese iz naše ožje domovine pa tudi v zamejstvo, kjer spoloma opazujem prizadevanja naših kolegov, turističnih delavcev in prebivalcev nasploh, za varstvo okolja z ene strani, z druge po, kako znajo približati vsako najmanjšo posebnost ali prirodni pojav občanu, turistu, šolarju... O tem sem že nekajkrat pisal. Turistični vestnik 1971/73 je temu prisodil žal zadnjo stran. Večjo pozornost je posvetil temu vprašanju Proteus 36/34-35. Naj na ta vprašanja^ opozorim še na straneh Planinskega Vestnika. Prepričan sem, da zadeva zasluži vso pozornost. Ko smo se lani udeležili 6. mednarodnega speleološkega kongresa v Olomoucu, smo na Moravskem obiskali med drugim znamenitostmi tudi znamenito Zbrašovsko arago-nilno |amo, ki je nastala v območju enega cd termomineralnih vrelcev pri Hranicah ob Bečvi. Postal sem pozoren na lo, da je bila večina izvirov lepo poimenovana in turistu predstavljena ne le z imenom, tudi s podetki iz kake globine voda prihaja kakšne izdatnosti je izvir in temperatura. Na drugi strani Bečve je nekaj hektarov obsegajoč rezervat Hurka. Na orientacijski tabli ob vhodu so opisane poleg orientacijske skice tudi geološke, botanične in favnisticne posebnosti tega območja. Ob veliki cesti proti Liptovskem Mikulčšu na Slovaškem je ob manjšem vrelcu mineralne vode parkirni prostor, kjer se turist lahko ustavi in odžeja. Spomnil sem se na naše vrelce pri Negovi, Lormanju, Benediktu, Sratovcih ild., ki sameva:o zapuščeni in z bo |šo vodo, kot pa je bila ta, ki smo jo pili... pa na Močilnik, Pekel pri Borovnici, Rakov Škocjan itd., kjer poleg zgolj orientacijske table ni drugih podatkov o zanimivostih. Med drugi mi smo obiskali tudi znamenito dobšinsko Ledeno jamo, kjer napisna tabla ne opozarja le na jamo. Opisane so še druge značilnosti območja, nadmorska 436 rnff/nmmm mr. DOBSlNSKA LAOOVÄ JASKYNA ■'C »tfvi Ts;icr* /C« 1 -••• ----------tO W-KWIli "jtitmv,«.,^ ^rmmjMHUU - it j t cwchkomitl ■tw.wi'u, te^f^TS-aOcmÄÄlS-i^S; MtNtMC Hn;u Odi« .^u. ,-„ *••*•••< ■ «ti«« ^ SS «tVWIC «Ä-tSY UA.V^J , 1: t UK- -i: tLÖRA - nirtilH : c:- Ä iXoatewrv M- j ®ijr,ii •»«■«■M .!*>-:!> «MnuIMl (WS».«,«. . STiTOU CMRANENČ CZEMIE. POiKO0ZDVdr. Rostko Stoja-noviče. Njihov okvirni cilj je nacionalni park Ya-semite v ZDA. HINDUKU5 75 Komisija za odprave v tuja gorstva je na pobudo Aleša Kunoverja in v soa'elovan|u z našo komisijo pričela pripravljati II. jugoslovansko kadrovsko odpravo, katere cilj naj bi bij Hindujtuš (skupina NoSakaj. Ker bo edpreva prav golovo zelo zanimiva za vse jugoslovanske AO in ker bodo morals priprave steči čimpreje, pripravljamo ludi že uraden razpis, s kate'im vos bomo poučili o vseh podrobnostih. Zaenkrat naj omenim le to, do bo zopet nemenjena predvsem mladim, per spektlvnlm alpinislom iz fislih AO, ki Se nimajo posebno bogatih organizacijskih izkušenj - bo toroj nadaljevanje dela, ki smo ga zastavili z letošnjo odpravo na Kavkaz. KOLEDAR AKCIJ Izkušnje iz Slovenije kožejo - verjetno pa |ih imate tudi v drugih republikah — rin postajajo nekoiere akcije, ki jih organiziramo vsako leto v is'em času, izredno popularne in privabljajo vedno več ljudi. Noj rašteiem samo nekatere i Zimski pohod na Stol (2238) v Karavankah je letos Imel že skoraj 1000 udeležencev, bil pa je na programu že devetič. Na programu je navadno zadnjo nedeljo v februarju, orgenizira pc ga AO Jesenice v sodelovanju s številnimi družbenopolitičnimi organizacijami Gorenske. Ker se planinci pozimi težko somi odpravijo v gore, bi verjetno veljalo lo akcijo posnemali in razširiti na čim več primernih vrhov v Jugoslaviji, morda pod nuzivom izimski don (planincev)«. Da bi lahko pričeli konkretne priprave, prosim vodstva vseh AO, da razmislijo o tem in do svoje predlog [oz. pomisleke čimpreje sporoča republiškim KA, le pa KKA. Smučarsko prvenstvo alpinistov SRS poteka že več let. KA PZS je izbrala tri tradicionalno plen nsko-smučarska tenmovanja in na njih se dosežena mesta ločkujelo po določenem sistemu (kot za svetovni pokol). To tekmovanja so: Kramarjev smuk pod Storžičerr, ki ga orgonizira vsako zadnjo neceljo v rnarcu AO Tržič. Stuparjev memorial na Kamniškem sedlu organizira tretja nedeljo v aprilu AO Kamnik. VTK memorial pa vsoko zadnjo nedeljo v maju pod Jalovcem orgonizira Akademsko PD. Prov gotovo obstoji interes za podobne pri-editve tudi v drugih republikah, zalo bi veljalo razmisliti o lern n izdelati morda celo sislem za smučarsko prvenstvo alpinistov Jugoslavije. Vsaka KA bi lahko organiziralo republiško prvenstvo, na katerem bi določili tudi (3-člansko) zastooslvo, ki bi o izbrali vsoko leto posebej za alpinistično smučarska prvenstvo Jugoslavije. Razen gornjih smučarskih prireditev naj navedemo še nekoteie: Memorial Zvoneta Koflerja, ki ga prvo neceljo v maju organizira postaja GRS Mojstrana v Vratih. Triglavski turni smuk izpod Rii (Staničev dom) konec aprila in ga pripravljala PD iz Gornje Savske doline. GRS tekme, ki jih organizira komisijo zo GRS PZS. Ekipe (2 člana) letos prvič ne bodo tekmovale z akia čolni, pač pa s »kanadkami«. Srečanje alpinistov v Veliki Pakltinici (med prvomajskimi prazniki) je poslalo že Iraiiicionalnn. Nanj slovenskih in hrvaških olpinistov niti ni več potrebno posebej vabili, sredi aprila sa lansko leto prišli ludi Angleži in Danci, ki so se napovedali ludi za letos, prihajajo po tudi Avstrijci, mani.P? ž°J. iz drugih republik. Za lelos zagrebški alpinisti obljubljajo večern z izbrenimi diapozitiv,, lahko bi organiziraji tudi diskusijske večere o posameznih temah, ki zanimaic alpiniste. Alpinistične tabore v poletni sezoni organizirajo skoraj vso KA, posebej pa še nekaleri AO. Več;ih zveznih taborov verjetno nimo pcmena posebej organizirati, spomnili bi le na sklep, da vsa republiška vcdsfva čimpreje obveste ostale KA {in KKA1 o svojih nočrlih in povabijo k udeležbi tudi ostale, seveda v njihovi organizaciji (samostojne skupino) in financiranju. Organizulorii so seveda dolžn pripravili čim popolnejši pregled že preplezani^ smori na izbrcnem področju in opise s fotografijami in včrlammi smermi. Se nadalje pa oslane odprto vprašanje organizacij skupnih ledeniških taborov (v skupini Gross-glockncrja, oz. Zohodrih Alpahl. Dokler ne bomo našii primerne skupne oblike, se vsaj pravočasno obveščojmo, da bi se organizatorjem eventuelno lahko priključile manjSe samostojne skupine. Skoraj pavsem isto kol za ledeniške labare velja ludi za zimske tabore [oz. tečaje). S terr v zvezi pa opozorjamo na obliko, ki sla jo ra začelku lega mcseco hoteli preskusiti KA Hrvatske in Slovenije. Pripravili sla prehodne tečoje »ekspedicij-skega lipa v šotorih«. Piva naj bi ga imela v Velem polju, druga pa pri Kiiških jezerih 2cl pa sla obe akciji propodli zaradi slabega vremena. REGISTRACIJA PRVENSTVENIH VZPONOV O zhiranju in registriranju prvenstvenih smeri smo na KKA ie velikokrat govorili in sprejeli šlovilre sklepe, žal pa so se le redki uresničili. Alpinistični odsek PD Komnik je pred kratkim na pobudo Boiora PoMoka dal lep vzgled, kako lahko na cenen način izpopolnimo občutno vrzel. Tiste KA, oziroma AO, ki še nn razpolagote s knjižico »Plezalni vodnik - KAMNIŠKE ALI SAVINJSKE ALPE - Korošica«, naročite ga (cena jr Is 15 din) pri AO Kamnik. Dobro si ga oglejte m razmislite, ali sto pripravljeni kaj podobnega napravil: tudi za svojo iepubliko, svoj plezalski okol iš. Tovariši iz Komnika In drugi vam bodo radi pomagali z nasveti. Kor pa vem, kakine težave sa z zbironiem podatkov - td prav sedaj občutijo tovoiiš. v Sarnjevu, ki prosijo pomoči — ponovno oživljam sklep, na vsi AO (oz. KA) pregledajo svoje arhive in spo-roče vse podatke o prvenstvenih vzponih, ki so jih njihovi člani opravili v drugih republikah. V premislek predlagam še zamisel, naj bi KKA izdajala pregled prvenstvenih vzponov 'po republikah in gorstvih - s palrnbnimi podatki), ki so bili opravljeni v preteklem letu. Te p-eglede bi posredovali vsem AO in čo nnnj v enem le'u ne bi prejeli pripomb, bi go šteli za dokončnega Seveda ca bi Io obvezovalo vse AO in KA, da bi sprem Ijoli aktivnost svojih članov (knjiga vzponov] in rtttlno poročali. Posebna komisijo UIAA je že pred čosom sprejela obliko in zasnovo opisov ter dopolnilo mednarodno težovnastno lestvico. Oba predpisa bomo skušali posredovati vsem naäim AO, soj ste zo vse članice (tudi našo!) UIAA obvezna, pri nos pa žol še premalo uveljavljena. POROČILA O AKTIVNOSTI Ker smo doslej prejeli poročila večine AO, bomo skušali v najkrajšem času pripraviti pregled rad alpinistično dejavnostjo v Jugoslaviji za Felo 1973. Posredovali bon a ludi enolen formulor za poro-čonje AO ter še nekatere evidenčne primerke. Pripominjamo pa naj. da PZJ prav sedai pripravlja obliko porodila republiških zvez, v kelerih bo grobo zajeta tudi alpinistična dejavnost (število AO in AS, št. alpinistov in pripravnikov, število vzponov - doma in na tujem, število instrukto-jev, potrebe po opremi). S lern v zvezi opozariamo no nakalera nerešena vprošonia: - Koga lahko štejemo za alpinista in koga zo pripravnika? Ali imajo vsi AO enotne kriterije zo sprejem? Kaj pa aktivnost? Nc moremo šteti za alpiniste vse, ki so kadar koli izpolnili pogoje, potrebno je tudi določena letna aktivnost. - Kdoj lahko uslunovi PD olpinističri odsek in kdaj sekcijo? Lahko pa AS np'. uslonuvi tudi AO iz kakegu drugega kraja (ali KA) in pomago pr razvoju do osamosvojitve i Soj imamo šc vedno volika področje, kjer ni tovrstne dejavnosti. - Kaj pa inštruktorji? Tega vprašanja še vedno ni smo rešili, zalo pričakujmo o tem tudi največ pripomb in predlogov. KA PZS pa je pmd časom že obljubila, da bo letos jeseni skušala organizirati obnovitveni seminar povezon z izlnti za inštruktorje, do katerega pa bi se morali še veliko dogovoriti. LITERATURA Čeprav gotovo nimam popolnega pregleda, koj vse pripravljajo za izdajo v letošnjem letu, noj novr. dem nekaj podotkov: Hrvatska! izšel je vodnik PLANINE HRVATSKE (dr. 2eljko Poljak). Ima 544 strani, 24 kart v pri-iogi in 10 v tekstu, številne fologralije ild. Naročilo sprejema PZ Hrvatske Kozcrčeva 22, 41 ODO Zagreb. Tiskali so- v nakladi 300C izvodov, cena za člane planinske organizacije je 70 din Maja meseca bo v zoložbi PD «Ravno goro« lAd/ijin Irg 7, 42DOC Varaždin izšel priročnik PLA-NINARSTVO I ALPINIZAM, ki ga je napisal ing. Zlotko Smerke, Formet bo 23 X K cm, 400 strani, šlevilne skice in fotografije. V prednaročilu je cena 50 din (nakožile na žira račun 34 800-678-885) če pišeta na naslov društva, lahko dobite ludi prospekt z naslovi vseh predavanj. Slovenija: za poplavljen, izpopolnjen ponatis je pripravljen priročnik HOJA IN PLEZANJE PO GORAH. V končni redakciji ie hidi novi vodnik SLOVENSKA PLANINSKA TRANSVCRZALA, ki jo rndnkcij-sk ortbor pripravlja no osnovi vodrika »Po slovenskih goreli«, ki ie doživel v preteklih letih kor Iri izdoje. V zbirki »Planinski vodniki« bo izšel tudi pre-potreben planinski vodnik JULIJSKE ALPE, ki ga je p-iprovila več avtorjev. Marko Gabroviek iz Celja je pripravil prvi vodnik iz zbirke »Jugoslovanske gore« in sicer D'JRMITOk Jože Mihelič pripravlja za Planinsko založbo priročnik TELESNE VAJt ZA PLANINCE (alpiniste, turne smučarje). Pred krotkim je prišla na dan zanimiva edicija BIL SEM NA TRIGLAVU, o ostalih edicijah, ki jih imo na zalogi »Planinska zeložba PZS« pa se lahko poučite iz seznama (»Plezalni vzponi -- JULIJSKE ALPE« so praktično že pošli). Komisija za GRS pri PZS je izdala težko pričaka vani »Priročnik zo gorske reševalce«. Edicija je bila pripravljena kot službeni lisi, zalo ne bo v i ovni prodaji. Prejeli jo bodo vsi reSevalci v Sloveniji in republiške komisije za GRS, vsem pa jo bodo redno obncvljoli. Priročnik vsebuje naslednja poglavja: pravilnik GRS in PZS, naloge in dolžnosti članov GRS na orgonizircnih izlelih. osebna oprema reševalca, nevarnosti v gorah, strela v go-oh, plazovi, prva pomoč v gorah, Iransport, izčrpanost, šok, preh-ona v go-oh. higiena v gorah, poškodbe zaradi mrazo, navidezna smrt in oživljanje in ugotavljanje smrti. OPREMA Pisarna PZJ me je obvestila, da nhstoji možnost brezcarinskega uvoza za nekaj najvažnejše alpinistične in rešrvolne opreme. Zal ne razpolagamo s spiskom potreb, zalo predlugam, da vsi alpinistični odseki sproti javljale potrebe (čim bolj na- tarčno: število, tovorno, znamko itd.), pa listih rekvizitih, ki jih ne morete nabavili. Kolikor bo v raSi rr.oči, bomo skušali izvršiti skupno nobovo cli vsaj svetovali, na koga se obrnile. Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je izvedela, da podjetje BACKA PRODUKT iz Subotice izdeluje za SSR in Kanado specialno dvojno puhasto obleko 'hleče in veston}. Izdelano ie tako, da je spodnji komplet nekoliko tanjši( prek njega pa pride če eden zo spoznanje tople ši. zo ro'nizje temperature. Okvirno cena kompleta je 2030 din, izdelujejo pa jih menda ludi v več barvah (leža kompleta okoli 2,6 kg) iz uvoženega materiala. Tovarna »Induplali - Jarše« vedro pogosteje izdeluje šolore zo razne (ludi luje!) olpin slične odprave, tako da razpolaga že z bogatim' izkušnja mi, preskušenimi modeli in Ijdi pestrim izborom maleriola. To si velja zapomnili, mar ne? Franci Soveitc predsednik KKA 11 MEDNARODNI KONGRES ZA SMUČARSKO TRAUMATOLOGIC IN ZIMSKO ŠPORTNO MEDICINO Mednarodno združenje za Irovmclolopijo, ki gc seslavljojo zdravniki olpskih dežei, Francije. Italije, Švice, Zahodne Nemčije in Avsl-ije, prireja vsako drugo leto mednarodni kongres za smučarsko trovmalo-logiio in zimsko špnrtnn medicino. Tega kongresa se skoroi redro udolcžu:njn zdravniki gorske reševalne službe iz Jugoslavije, predvsem slovenski Iravnclologi, Tudi letos smo bili na tem kongresu dr. Totraž Ažman, dr. Oskar Končan in dr. Evgen Vavken. Razen držav ustanoviteljic so se lelos udeležili lego kongresa še Španci, Švedi in Avslrolci. Na teh konoresih običajno obravnavajo peleg problemov smučarske travmatologije in zimskih športov ludi še problematiko gorskih reäevalnih služb s stališča zdravniško^ oskrbe, pa tudi izboljšanja pri reševanju. Te probleme prikazujejo tudi s prakličnrn reševanjem. Poleg čistih medicinskih vprašanj obravnavajo na kongiesu tudi športno in turistično problematiko. To prikažejo na obširnih in zanimivih referalih iz teh poa-očij Teko nenehno spremiianjs in raziskovanje problematike prinaša že opazne rezultate. Tako so ravno na leni kongresu ugotovili, do se je npr. število smučarskih poškodb v toku 20 Inl zmanjšalo za 80%. Letošnji kongres je bil v največ em smučarskem centru v Franciji v Val D Isere od 25. do 28. aprila 1974^ V prvi temi jn dr Allaria iz Corline d'Ampezzo poročal o vrslah in pogostosti smučarskih nesreč od I. 1964 do 1974 v Cartini. Govcril je o co. 18 000 poškodovancih. Zajel je vse poškodbe pri smučoniu. hokeju, drsanju in bobu. Po lej statistiki zajema smučanje 90% vseh poškodb. Upofavlja, da je veliko več poškodovanih moških kot žensk, da se poškodbo najpogosteje zgodijo pri ljudeh med 25. in 30. letom, da so najčešče poškodbe v predelu kolena in goleni, v zadnjem času ludi poškedbe v ramenskem predelu. V koreferal h so se sodelavci dotaknili tudi različnih smučarskih lehnik in dolžine smuči. Danes je povprečna dolžina smufi pri moških od 180 do 190 cm, pri ženskah po okrog 170 cm. Seveda po lo ne velja za tekmovalne smuči. Močan vpliv na poškodbe ima tudi tehnika, opremo, predvsem čevlji in police. Vrsta poškodbe je odvisna tudi od splošne kondici e in Dd trenutne utrujenosti, nemalo po_ ludi od vremenskih razmer. Refe'ent iz Španije je govoril o 3000 poškodbah iz srruških centrov Španije in ugotavljal nenehno neraščanje števila poškodb. Avstrijski referent je govoril o upadanju števila smučarskih nesreč v Avstriji predvsem zaradi boljšega vzdrževanja smučarskih terenov, zboljšanja smuške opreme in kontrole posebnih reševalnih potrul; nn srruških terenih. Vsi so govorili o postopnem raroščanju števila srruških poškodb, vendar po moramo ludi upoštevali naraščanje števila smučarjev. V drugi glavni temi, ki jo je Imel prof. dr. Baumgartner iz Innsbrucka, se je govorilo o različnem zdravl|enju zlomljenih goleni. Nekateri zagovarjajo v glavnem konservativno zdravljenje z mavcem, nekateri izključno operativno in !o s ploščicami, vijaki, žeblji in cerklažo (povezovanje z.žico). Vsaka melodo je po svoje dobra le, če jo uporoblja izkušen strokovnjak in so za njo dani najboljši pogoji. Ob vseh leh referatih smo se lahko prepričali, da so ncle domače melode še najbolj pravilne In uspešne, ker jih izbiramo n'ndn na vrsto poškodbe. V trelii temi so francoski cvtorji govorili o poškodbah meniskusov in vezi v kolenu. Z novo tehniko in z moderno opremo ja postalo koleno nojboli ogroženi organ. Prikazali so izredno lep film o mehaniki kolenskego sklepe, o delovonju kolenskega sklepa pri smučanju. Najbolj so bili zanimivi prikazi smuških tekmovalcev v dokaj neugodnih položajih in obremenitvah kolenskega sklepa. Na la način smo si lahko razložili, kaka današnje poškodbe koleno sploh nastanejo. Prikazali so ludi nekaj novih diagnostičnih metod. Med te spadajo artroskopija, to ie opazovanje notranjosti sklepov z optično nap-avo. Morda je zanimivo tudi to, da številni avtorji priporočajo pregled kolenskega sklepa le v omami (anesteziji), ker je le tako možno ugotoviti stopnjo poškodbe. Znani vodilni travmatolog Švicar prof. M. Müller je govoril o izoliranih okvorah kolenskega hrustanca in o zdravljenju z novo metodo v poškodovani hrustanec izvrta številne luknjice, kar povzroča boljša regeneracijo hrustanca. V četrti temi je bi!o govora o posledicah zlomov pri smučanju. Dr. Buff iz Švice je govoril o maščobni emboliji. On in njegovi sodelavci so cbdelcli dokaj problematično vzročnost. Največ obolenj je pri ljudeh med 18 in 27. letom, v višjih starostih zelo malo. Obolen e povzročajo zlomi stegnenice in medenice. Ce sta ti poškodbi še kombinirani, rastopi po njegovem mneniu ta komplikacija skoraj redno. Vsi ovtorii so lepo pr kazali dokaj različno ugotavljanje te bolezni, do nedovnega še skoraj neznane komplikacije pri smučarskih nesrečah, ki se javlja zlasti po dolgih in težavnih transporl h ob neadekvatni imobilizaciji. Zanimiva je bila ugotovitev avtorja iz Münchna, da osleosinleza (spajanje kosli) večkrat izzove maščobno embolijo. Vsi avtorji pa so bili mnenja, da dobro transportna imobilizacija, takojšnja osleosinteza in dobra stabilizacija zmanjšujejo možnost te pogosto še danes lahko smrtonosne komplikacije. V peti temi je bil govor o organizaciji gorske reševalno službo v Val D Iseru. Tu se udejslvujejo predvsem profesionalne službe, ki rešujejo za plačilo in uporabljajo zelo pogosto helikopter. Za tako reševanje imajo dobro izdelan načrt organizoci|e. Rešcvalci pripeljajo ponesrečenca ^ na ločno določeno meslo, lu helikopter pristane lahko ludi v slabem vremenu. Tak način reševanja je sicer ze'o drag, vendar najbolj uspelen in najmanj prizadene ponesrečenca. Francozi uporabljajo pri svojem reševanju posebne reševalne sani, ki so še najbolj podobne kanadskim. Vendur so te francoske toko prirejene, da varujejo ponesrečenca z raznimi blazinami in pokrivali tudi v zelo slabem vremenu. Zanimiv je bil prikoz posebnih kanadk, prirejenih za prevoz lavinskih psov na mesta nesieče. Perien iz Zermatla je govoril o organizaciji prostovoljne gorske reševalne službe v Švici. Prikazal je opremo in nač:n reševanja s holi- in cvioncm V 5vici vzletcvojo helikopterji, če jc potrebno, tudi ponoči, vedno slo v toknrr vo-ezisl n Irgvmclolop. Fantastično je bi o predvajanje filma iz rozličnih reševalnih akcij v stenah, WKrhnfl tphnkn 7 rrrmi»n- :a u!L.un __I__1:1___* . _ -l. i-. I kopterjem zilu aneslezist ____ ________............. ,o>cYuniin 0™ v »icuuu kjer so s posrhno tehniko f* nihanjem se' ja rešJvatnc"'vise«'"no"He'likop'leri'u!, prTb'Tlal''ponesrečencu'v „klifii rSVpjli! i,en,l'1 90 .osk,lJfl in, potegni nato iz stene]. Neka'eri toh prizorov so bili naravnost srhi ivi. V codatku filma |e prikazal Ijdi helikop'ersko reševan e iz okvarjene gondole ca 400 m nad zemlio. Vsakega potnika so potegnili v helikopter in odpeljali v dolino. Prikazane so bile nove melode zri imobilizacijo poškodovanih udov. Tako nekje v Nemčiji uporabljalo stekleno volno (fiberglos), ki se slrd, v ullrcvioietnem soju in ki je idealno sredstvo za imobilizacijo. Ima namreč lo prednost, da te izredno larka, prepustna za zrak, odporna proti mokroti in izredno čvrsta, b lako imobilizacijo se poškodovanci lahko tudi kopljejo. Avsliijcj na čelu 7 dr. Floro še vedno zogovorjajo reševani čoln akia. Veliko je bilo govora o načinih helikopterskega reševanj in resevama s posebej zato prirejenimi uvioni. Te naši sosedi Avstrijci uporab ; a,o » n«koi tel Uporabtiajo helikopterje, ki zaradi svojo moči dosežejo višino tudi preko 5C03 m (lipa alouetle III). Povsod ima|o zgiajens heliodrome zo pristajanje helikopterjev. Tu moramo povedati, da noš moderni klinični center v Ljubljani takega heliodroma navktiub poaostim razpiavam in urgcncam 5e vedno nima. V šesti temi je bil govor o smuških tekih. Ta vrsta športa se v zamejstvu zelo razvija, ker ga lahko t , V '3 4M '°u tek ni potrebna kaka posebna oprema ali posebej pripravljeno smučišče. Upamo, da se bo tudi pri nus ta šport uspešno razvijat. Pri praktičnih prikazih reševanja ,e bilo najprej lekmovanje udeleiencev kongresa v veleslalomu. Na stopi In |Q preko 150 udeležencev. Slovenci nismo zasedli zadnjih mest. dr. sc. Evgen Vavken EVROPSKA DALJINSKA PE5POTA V Sloveniji se pripravlja daljinska peipot, ki bo potekala od Radetjskega pretozo do Kostvc na Hrvatskem oziroma do Reke, Pot bo nadaljevanje avslr jske peäaoti sevLr-,Sg, ki teče od češke me™ do Eib.swolda Ivmka na Šta|erskem. Prva naša daljinska pol |e brez dvoma Iransverzalol. Ta ie predvsem planinskega znaca|a in n. zu vsakogar, saj terja določeno mero izkustev za hojo po visokonorm Nova pol po ba speljana pretežno po sredogo^u in predgorju, tako do bo doslopna Unkomur. OFgani-z rali n spel|oli 10 bodo gozdar|i Slove.nie ter gozdno gospodarstvo iz Kosiva no Hrvclskem. Daljinska pota so po vsej Evropi močno razširjena, najbolj po v Nemčiji. Tam jih imenujejo Fernwan-darw«öB Avstrric. pa Neitwanderwege. V Nemö|, so izdali posebno znamko za 30 pfeningov, na kateri ,e upodobi I enoi shlizirana pokra|ina z napišem »Wardern macht Lebensfreude« - »Pešhoia daie vemlie do življenja«. Daljinska pota organizirajo in markirajo razna popolna druSIva in planinske organizacije ki 10 včlanjene v Eviopsko popolno združenj - Europäische Wandervereinigung. Sedež organizacije je Irenutro v Stuttgart., v Nemčiji. Po statutu ,e sedež v kroju, kjer biva predsednik. Sedanj predsedn k ie dr. Georg FaVbcch Večino yčlon:en,h organizacij se hkrati bovi z zaščito noiove in ckol|o, spomeniškim varstvom in podobno. N|em člani so trudip za razumevanje med narodi. Združenj je ustanov la leta 1?69 v Nemčip manjSa skupina evropskih popolnih organizacij, ätevilo se e v neka 1 letih zelo naglo večalo. Po stenju 1. aprila 19/4 jo sedaj včlanjenih 25 organizacij iz 12 držav z milijon dvestotisoč člani in okoli 330 000 km markiranih pešpolav. Planinska zveza Slovenije :e od I mnuaria 1974 tudi člomca Evropskega popolnega združenja. ii namen združenja je ožje sodelovanje popolnih in planinskih organizacij vseh držav Evrope lomzac |8 noi iiri|0 vo!|o do pcShojs in odpirajo nova pešpoia, ki naj se širijo preko državnih lo brez potnih listov ter carinskih ovir za predmelo osebne porabe. Popotnik naj bi smel preko e z osebno Irtrntimnriin Rlrm .i i» nn/Ki rT.n^ ,n.:n: U: ---1___: i t _ _ i • 1. januarja 1974 tudi člonica Evropskega popolnega združenja Bistveni nami Te organizac meja, lo bre; , ___________ _________________ wawKiiv wmIIS „. me|e le z osebno legitimacijo. Blaga, ki je podvrženo Carini, ne bi smePnosiliT seboj Planiranih je S evropskih daljinskih pešpotov: St. 1 - Ostsee-Bodensee-Gothard-Sredozemsko morje . . 2100 km (al. Flensburg-Konstonz-Genuo) 51. 2 - Sredozemsko morje-Nizozemsku . . . 1450 km (ali Nizza-SIrasburg-Bergen -Op-Zoom ali OslendeJ št. 3 - Atlantik-Ardeni-Ceški gozd..........2350 km (ali Rajran—Luksemburr Morktredw Iz) št. 4 - Pirer " 1 " ' " 'ireneji-Jura-Neusiedtersee .... 2050 km (ali Bourg Madame-Konslanz-Neusiedel] šl. 5 - Bodensko jezero-Jadran .....£00 km (oli Kons'anz-Bolzan-Benelke] šl. 6 - Ostsee-Wachau-Jadran..........1300 km (ali Flensburg-Lübeck-Eibiswald-Rijeka) Razen polov št. 4 in 6 so ostala pola že zaznamovana in odprla. Poli 5t. 4 in 6 bosla odprli 22. junija 1975 na Seebergsatlel na avstrijskem Štajerskem. Predvideno pa je, da se peli 1 in 6 podaljšata od Flens-burgu od Severnega rta, poli 2 in 3 pa naj bi se nadaljevali po Angliji. Pota se markirajo loko, kot je običajno v posamezni deželi, kjer potekajo. Na važnih meslih posebno na križiščih po se names! jo enolni evropski kažipoti v enaki velikosti 2 X 22 cm. Osnovr.o barva kažipota je bela, napisi so črni. Besed/lo je v jeziku države, po kateri pot leče. Kolikor se besedilo nanaša npr. rta slovenski del polo, bodo kraji navedeni v slovenskem jeziku. Enoten ba tudi napis: tEvropska daljinska pešpot« in sicer v jeziku liste države, po kaleri teče pot. Za tem besedilom lahko sloji Se številka pola. Vsaka pot bo imela svoj popis, v katerem bodo navedeni kroji na poti, mimo lega pa še opozorila na posebne znamenitosti, razgledne točke, morske višino, oddaljenosti, možnosti perročevanj in zemljevidi. Vse pa le na kratko, ker bi bil vodnik sicer preobširen. S priključkom naše poti na evropska pešpota se bo naš svet še bolj odprl svetu. Pričakovati je, da bo obisk le poti presegel pričakovanja. Kol sem že omenil, pol ne bo zahtevno. Vordo bo po višini nekoliko zahtevnejša Mala Kopa no Pohorju in Snežnik, ki po bo najbiž samo varianta in neobvezen za obisk. V svetu se pešhoja večno bolj širi in propagira. Ljudje spoznavajo, da se premalo gibljejo in da tedanji način življenja prinašo razne r.eviečnosti, ki se dajo z gibanjem omiliti, če ne celo odpraviti. Na daljinski poll pa si človek krepi organizem n samega sebe discipliniro. Vsaka toka pol terja od človeka precej vzdržnosti in volje, kdoi jo hoče začeti in kančali. Stanko Kos JOSEF NYKA: TATRV Pričujoči vodnik je izpopolnjeno izdojo avtorjevega vodnika Tatry Potskie iz leta 1569, dopolnjena s češko-slovaškim delom Tater. Je bogata ilustrirana s preglednimi grebenskimi kartami za vsak večii kraj in slronsko dolino. Seznam grebe iskih kart in ponorom šteje 90 celostranskih in polstranskih črtežev! Posebnost je, do črno-bel,h niti borvnih fotografij ni (na sieben papirju bi ne prišle do izraza), zalo pa je več risanih panoram, ki morda I jnkcionalneje in bolj nazorno lustrirojo pisane opise tur Kljub temu menim, do bi vodnik pridobil, če bi na zodnjem delu inel par črno-betih pejsožev. Res pa imajo Poljaki kol Cehi in Slovoki pester izbor albumov in planinskih kart v več barvah, ki so v dopolnilo vodnikom. Poljski vodnik po Talrah 'orej zajema dol ne, kraje in gore z obeh slroni poljsko-čehoslovoške državne meje. Kot celoto lo ozemlje zojema ludi Tolranski narodni park. Na 600 straneh žepnega formota zajelo gradiva o Tatrah (žal na papirju, ki pn leren&ki uporabi ni ustrezen) na pregleden način razčlenjuje dostope in opise lur. Stevilčneje in podobno kol pri nemikih oz. slovenskih vodnikih. Sam opis tur ni kompliciran z minutno natančnostjo. Zgodovinske in naravne znamenitosti so med besedilom opisane v drobnem tisku, kar učinkuje tudi lepo za oko. Splošni del obravnavo standardne podatke o Visokih Totrah. Kot se za temeljite vodnike spodobi, tjdi to vodnik ne more mimo zgodovinskih podotkov. Koliko opozarja na muzeie vseh vrst in na zaslužne moiel V vodniku so tlorisi večjih krojev z označenimi javnimi, kulturnimi, turističnimi, prometnimi in zdravstvenimi ustanovami, kar pomeni vsestransko jpciabnosi vodnika. Ker so Totrc zelo obiskane tudi pozimi, je no kortoh vrisona zgornja meja zlazovitih področij in smeri plazov. Legenda k zemljevidom je poleg poljščine še v angleščini in nemščini. Za informacijo in v pouk naiim založbam — vodnik je izšel v nakladi 30 250 izvodov, slane 51 zlotov, izšel je pri založbi Sport i lurystiyka, Warszcwa 1972. Ima ga ludi naša Cenlralna planinska knjižnica pri PZS. Tone Strojin DR. UUBO MIHICs PRENJ I ČVRSNICA Zajetno gradivo o dveh najvišjih hercegovskih planinah je v prvi vrsti temeljita zasnovano delo, pravo monografija teh Slovencem odmaknjenih področij. Navedena literotura ob koncu kaže, da je predmet mikal mnoge avtorje Delo dr. Ljuba Mihiča bralcu ponuja obilo gradiva predvsem s področij fizične geogrofije, etnografije in zgodovine. Četrti turistični del na 50 straneh razgrinja pristope na Prcnj in Cvrsnico z mostarske in jablaniške strani in to v več variantah. Beležka o hercegovski planinski transveizali samo okvirno naka zuje traso te poli, kar jc prava Skoda, saj bi sc podrobnejši opis dobil brez težav in le povečal uporabnost monografije tudi v planinske namene. Poglavje o alpinistični dejovnosti na Prenju in Cvrsn.ci zgolj okvirno poaaja informacijo, kaj jc alpinizem [ali je to trebo?], našteva nekatere plezalne smeri na vrhove, ima črteže s slobo zraženimi plezalnimi smermi. Priloženi sta grebenski karti Pienja in Cvrsnice. Res škoda, da turistično-planinski del ni bolj planinsko obdelan, čeprav se avtor v uvodu zahvaljuje številnim bosanskim :n hercegovskim planincem ter planinskim društvom. Sicer jo res, da jc delo izšlo v omejeni nakladi in ni v prodeji, zalo priporočamo, da bi se ob ponatisu za širšo javnost upoštevale tudi planinske polrube. Tu je pnložnosi planinskih društev zn sorlrlovanjc, za cvtarjo pa možnost za izboljšavo monogralije, kakršne ostale bosanske in hercegovske planine ie najbrž nimo|0. V delu je lepa število planinskih pejsažev — dober del njih je stvaritev znanega bosanskega planinca in fologrefa Uzeira Besiroviča. Le kdaj bemo dočokoli somostojno Izdajo izbranih foto-posnetkov lega odličnega snemalca gorskih Ittpul? 2al so tudi njegove folografiie tiskane na slabem papirju, kor je prava sramota za liskarno in za založnika, da ni pravočasno interveniral. Cena tu ne bi smela igrali vloge, kakršno najbrž je. Priložena karta področja Prenja in Čvrinice v merilu 1 ; 100 000 kljub enobarvnosti ni pregledna. Tane Slrojin ZA PRIMORSKO PLANINSKO POSTOJANKO NA VREM5CICI 1000 N DIN Ob poroki najmlajše hčerke, s pozivom 10 000 primorskim planincem k sodelovanju, ob prvi dobri planinski ali družinski priložnost . N. N. (Neimenovani nono) OBVESTILO GORSKIM VODNIKOM V jeseni bodo izpili za gorske vodnike. Planinci, smučarji in alpinisti, ki žele opravljali izpile, naj pošl|ejo pismene prijave do 25. 8. 1974 na naslov ROMAN ROBAS, PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana. Poleg osebnih podatkov pošljite ludi izčrpne podatke o vašem dosedanjem delu v planinski organizaciji in v gorah. Podatki morajo biti obdelani kronološko, vsi z dalumi. Podatke in pri|ave naj potrdijo matična PD. O izpitni snovi vas bomo pravočasno obvestili. 1 Grintovc s komn škego polja - Foto Morion Gorhnj'. 2 Komnik s svojimi gorami - Feto Marjon Gcrbti|s 3 Na Pianinki, v ozedu Črni vrh - Polo Fr. Vngslmk ■I Pogled no zimsko Kočno in Grirtovec 5 Motiv z Jezerskega - Foto Ferde P-emro \i\sKra . sVl&teS^0 " dri» na ya° ancVja ... o1 tfS^S^...... 2 Inozemska zastopstva Avgust Knor Blindenstrasse 33 A 1020 WIEN Telefon 246-93-12 Telex 75-171 Priporočam se čevljarski industriji za prodajo vseh vrst zgornjega usnja in podlog Planinci na vrhu Triglava se boste počutili še prijetneje, če vas bodo greli jopiči iz islandske volne, ki jih izdelujejo za vas pletilje Iz Sirogojna. Trikotažo in obleko najboljše kvalitete lahko nabavite samo v razstavnih salonih in trgovinah Jugoexporta Ljubljana: Trg revolucije 10 (pasaža »Maximarketa«) Beograd: Kolarčeva 1, Knez Mihailova 10, prolaz kod »Albanije«, Tarazije 2, Makedonska 4 in Čika Ljubina 17 Zagreb: Vlaška 75 a Titograd: Nemanjina obala 1 Skopje: Gradski trgovski centar Po vrnitvi s težke ture se boste najbolje odpočili na pohištvu Jugoexporta, ki ga lahko nabavite v razstavnih salonih: v Beogradu: Kolarčeva 1 Rulevar revolucije 84 Generala 2danova 78 v Titogradu: Nemanjina obala 1 v Splitu: Kupališni prilaz 12 v Sarajevu: Mis Irbina G2 v Zagrebu: Zagrebški velesejem Paviljon 12 v Skopju: Ul J LA 66 in Gradski trgovski centar v Novem Sadu: Ul. JLA 25 v Nlšu: Balkanska 2 BEOGRAD — KOLARČEVA 1