Obseg: Kralj Peter I. Osvoboditelj - umrl. — O izdelovanju trdega;sira po eniendolskem načinu. — Odlomki pismov, poslanih iz Južne Bavarske. — Kisanje in cikatije vina. — Prodaja vina po alkoholičnih stopinjah. — Ljubljanski veliki semenj. — Kmetijskošolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — K netijske novice. [ - Listnica uredništva. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.	fVi.;^
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na '/. strani 300 K, na '/» strani 150 K, na strani 100 K, na Vt, strani 50 K. Vsaka beseda"v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba • Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 16. Ljubljana. ŠTavgus^^
Krali Peter I. Osuoboditelj - umrl.
V torek, 16. avgusta 1921. ob polšestili popoldne je Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. izdihnil svojo plemenito dušo. Ta žalostna vest se je bliskoma raznesla po vsej Jugoslaviji 111 napolnila vsa srca s tugo in z žalostjo. Kralja Petra, osvoboditelja vseh Ju-goslovenov ni več med nami! Cika Pero je zapustil svoje vojake! Cika Pero, t. j. oče Peter so ga zvali srbski vojaki. Bil jim je pravi oče; še več; bil jim je sodrug, ki se je ž njimi boril, ž njimi trpel in prenašal vojne težave kakor vsak preprost vojak.
Umrl je! Toda umrl je zadovoljen, kajti ob koncu njegovih dni mu je bila izpolnjena največja želja njegovega življenja: videl je na kraju svojih let ujedi-njen v eno močno državo narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta njegov ideal je našel odmev v mladih idealnih dušah že junija 1913. leta, ko se je po 451etnem izgnanstvu vračal kot od naroda
j izvoljeni kralj v Srbijo in ga je na njegovem poto-I vanju skozi Dunaj pozdravilo nekoliko stotin srbskih, hrvatskih in slovenskih dijakov, pri kateri priliki se je prvič slišal proroški klic: „Živio jugoslovanski kralj!" Petnajst let pozneje se je ta glas uresničil. Kralj Peter 1. je dočakal ujedinje-nje treh jugoslovanskih plemen, dočakal je konsolidacijo države, ki se je postavila na trdno podlago s sprejetjem ustave, dočakal je, da so se vsa tri plemena izjavila pripravljena z vsemi silami delovati za prospeh države in da smatrajo kot predstavitelja te države kraljevsko dinastijo Karadjordjevičev.
Novejša zgodovina ne pozna vladarja, ki bi ga narod ljubil in spoštoval tako globoko, kakor je ljubil naš narod kralja Petra. Popularno ime „Čika Pera" razodeva vso prisrčnost razmerja med ljudstvom in kraljem, ki se je vedno zavedal, da je kri naše krvi
in ki je v vsem svojem mišljenju in delovanju globoko koreninil v svojem ljudstvu, kateremu je bil brat vsak Slovenec, Hrvat in Srb.
Naravno je torej, da napolnjuje srca našega naroda jloboka žalost, in da ga ob mrtvaškem odru svojega največjega sina navdaja bridka tuga. Dokler bo obstojala na šal Jugoslavija, nc pobledi ime Petra Osvoboditelja, ker Jugoslavija je kraljestvo duha Petra Karadjordjeviča.
Kralj Peter I. je bil vnuk junaka Jurija Petroviča, zvanega Karagjorgje „Črnega Jurja"", prvega osvobide-telja Srbije. Narodil se je 29. junija 1S44. leta v Beogradu kot sin Aleksandra Karagjorgjeviča. 1858. leta je moral zaradi spletk Obrcnovičev z očetom pobegniti iz Srbije ter je šel v Ženevo študirati. Po treh letih jc šel na Francosko in stopil v vojno akademijo Sen-Sir in pozneje dovršil še francosko generalno štabno šolo. 1870. 1. jc vstopil v francosko vojsko in sc boril proti Prusom. Pri tem se je obnašal zelo junaško. Ko so Nemci obkolili francosko vojsko, je bil tudi Peter vjet. Toda np dolgo, kajti posrečilo se mu je ubežati navzlic kroglam, ki so ga obletavale. Vsi so se čudili njegovi smelosti in drznosti.
Po končani francosko-neinški vojni je princ Peter izstopil iz francoske vojske in odšel v Švico, da se posveti nadaljnjim študijam. Toda niti tukaj ga ni zadržalo dolgo. Ko je namreč 1875. leta slišal, da se v Bosni in Hercegovini raja 'punta proti krvoločnim Turkom ter da se jih hoče rešiti, je smatral za svojo dolžnost boriti še za svobodo raje, za svobodo svojega naroda. Hrvatje in Slovenci so hiteli srbski raji na pomoč, a med prvimi je bil knez Peter. Naskrivaj je odšel v bosansko krajino in v Orahovca na svoje stroške zbral veliko četo vstašev in se postavil pod imenom Petar Mrkonjie na čelo borilcev za svobodo potlačenega naroda. Kako plemenite so bile^ njegove misli, kako nesebični njegovi nameni, je dokaz njegovo pismo, ki ga je v onem času pisal Milanu Obre-noviču. V njem prosi Milana, naj pozabi vse rodbinske prepire in ga poziva na skupno borbo za osvobojenje Bosne in Hercegovine. Toda namesto odgovora mu je Obrenovič poslal troje morilcev, ki so imeli nalogo ga za-vratno umoriti. Toda Bog je kneza Petra čuval in dopustil, da so preje morilci poginili, nego so mogli izvršiti svojo peklensko nalogo.
Toda Avstrija in Obrenovič so tako rovaii proti knezu Petru, da so ga naposled ustaši sami naprosili, da se umakne iz bosanske meje. Ker je uvidel, da bi ga prej ali slej vendarle zadela morilčeva roka od strani Obrenovi-čev, se je žalosten umaknil z bojišča in — ustaja je bila končana — brez uspeha.
Živel je pozneje nekaj časa na Dunaju, v Parizu in na francoski Rivijeri. 1883. 1. je bil več časa na Cetinju, kjer se je poročil s kneginjo Zorko, hčerko črnogorskega kneza Nikole, poznejšega kralja. Kneginja Zorka je Petru rodila kneginjo Jeleno, princa Jurija in današnjega kralja Aleksandra. Ko je 1890. leta kneginja Zorka umrla, je knez s svojo dčco odpotoval v Švico, da ji priskrbi primerno izobrazbo.
Petar Karadjordjevič kralj.
1903. 1. so Srbi napravili konec zločinskemu ravnanju Obrenovičev in so odstranili kralja Aleksandra in kraljico Drago. Narodna skupščina v Beogradu je enoglasno izbrala Petra Karadjordjeviča za vladarja Srbije.
Že 1904. 1. pred kronanjem je naslovil kralj Petar svoje vabilo na ves troedini jugoslovanski narod, na Srbe, Hrvate in Slovence, pozivajoč jih na slavlje v Beo-
gradu ne kot goste, nego kot člane enega naroda. Že takrat je kralj Petar jasno in glasno izrazil svoj cilj, da hoče zediniti vse Jugoslovene v enotno državo. In ko jc poleg svojili rojakov sprejel tudi Slovence in Hrvate, je ž njimi govoril prijazno in skromno, kakor govori brat z bratom.
1912. 1. je zbral svojo dobro opremljeno vojsko in šel reševat svoje rojake izpod turškega jarma v Staro Srbijo in Makedonijo. Na Kumanovem je potolkel Turke in se maščeval za Kosovo polje. V kratkem času so bili Turki poraženi na vseh koncih. Ko so pozneje Bolgari, podpi-hovani od Avstro-Ogrske, ki so Srbom zavidali njih bojno slavo, zavratno napadli Srbe, so jih ti temeljito potolkli na Ovčjem polju in na Bregalnici. Kralj Petar je osvetil Kosovo in Bregalnico.
Zgodil se je umor v Sarajevu 1914. 1., ki je bil neposredni povod svetovne vojne. Kaj je kralj Petar v tej vojni storil, je vsem že znano. Kralj ni zapustil svojih vojakov niti v najtežavnejših časih; ko je morala srbska vojska bežati čez Albanske gore, je kralj Peter bežal ž njimi ter prenašal vse težave kakor vsak dru vojak. O tem bo zgodovina imela veliko pripovedovati.
Po porazu Nemčije, Avstrije in Bolgarije se je stari kralj zmagonosno vrnil v Srbijo, toda telesno je bil strt. Prepustil je vladanje svojemu sinu Aleksandru, ki je zadnje dve leti vodil državno krmilo. Sam pa je pazljivo zasledoval razvoj dela za utrditev državne moči v Jugoslaviji. Njegov najsrečnejši dan je bil letošnji Vidov dan, ko je bila ustava sprejeta in je bila podana trdna podlaga za našo novo državo.
Kralj Peter in kmetje.
Kralj Peter je bil kmetskega pokoijenja, doma iz Šu-
madije, v bližini Topola. Tega kralj Peter ni nikdar pozabil in je celo po svoji smrti hotel biti med svojimi zvestimi Šumadijci. V Topoli si je zgradil svojo grobnico. V ponedeljek, 22. avgusta 1921. so ga pokopali. Pogreb v Beogradu in na poti do Topola je bil veličasten in gin-ljiv, kakršnih moderni vladarji navadno nimajo. Narod je plakal in se poslavljal od svojega očeta. V Topolu so od krste odstopili vsi vojaški in civilni dostojanstveniki in na njih mesto so stopili preprosti šumadijski kmetje, ki so ga potem nosili in spremili do grobnice. S tem je bilo najlepše pojasnjeno, kako tesna vez je spajala kralja Petra z njegovimi podaniki kmeti, vez, ki temelji edinole v ljubezni naroda do svojega kralja, oziroma ljubezni sinov istega naroda do svojega očeta.
Narod, ki tako ljubi svojega kralja, ne more propasti! Pa tudi kralj, ki tako ljubi svoj narod, se sme z mirno vestjo zanesti na svojega najzadnjega podanika.
Slava kralju Petru I. Osvoboditelju in mir njegovi plemeniti duši J	_
Po določbah vidovdanske ustave preide po smrti kralja Petra I. kraljevska oblast na njegovega drugoro-jenega sina, dosedanjega prestolonaslednika - regenta Aleksandra.
Naš narod se ravno s takim zaupanjem in tako ljubeznijo obrača na kralja Aleksandra, kakor jo je izkazoval njegovemu pokojnemu očetu. Pozna ga že kot človekoljubnega in ljubeznivega vladarja in pričakuje od njega, da bo svojemu očetu vreden naslednik.
Živel kralj Aleksander!
O izdelovanju trdega sira po emendolskem načinu.
Ena najtežjih in po znanju najobširnejša obrtna panoga v kmetijskem gospodarstvu je sirarstvo. Isto je odvisno od toliko važnih okoliščin, da se ta kmetijska obrt, izvršujoča razumno in pravilno, lahko prišteva k umetnosti. Naše zaostalo sirarstvo bo potreba v bližnji bodočnosti temeljito izboljšati in povzdigniti na stopnjo, da nam postane v živinorejskih krajih dobičkanosni vir v kmetijskem gospodarstvu. Pri tem delu pa bo potreba razumne organizacije in obilo strokovnega znanja, katerega ravno ta obrt v prvi vrsti potrebuje. Naše sirarje se bo moralo temeljito poučiti tako v praktičnem, kakor v teoretičnem delu. V tem oziru imajo naši mlekarski in živinorejski inštruktorji dokaj rodovitna tla, da marsikaj plodovitega zasejejo med neuke sirarje. — Ravno na vprašanje v pričujoči št. „Kmetovalca" se težko odgovori brez got6vega • predznanja kemije, katero bi moral vsak dobri sirar vsaj v temeljih dobro poznati. Glavna naloga sirarstva je, iz mleka koloidno1) raztopljivo beljakovino kazein popolno izločiti. Potom natančne kemične analize je dokazano, da se v kravjem mleku povprečno nahajajo v odstotkih sle-
deče snovi:
vode ........................87-60	%
tolšče............3-40	„
beljakovin ..........3-50	„
mlečnega sladkorja.......4'60	„
citronove kisline........0-14	„
drugih org. snovi . .......0-01	„
pepela (rudninskih snovi) . . . . .	0'75	„
Skupaj . . 100-00 %
OPOMBA: Koloidno raztopljive imenujemo one snovi, ki ne prehajajo skozi ultrafilter drobnogleda. Vse raztopine delimo v 3 skupine: 1. v one, katerih delci so v tekočini razdeljeni v velikosti do 0'1 /i. (1 /i = 1 mikron == ''iooo milimetra = 0:001 m'm). Delci se še vidijo pod navadnim mikroskopom. Take raztopine se imenujejo grobo disperzne in njih delci se merijo z mikroni. 2. V one raztopine, katerih dcici so v tekočini razdeljeni v velikosti od 0'1 /t do 1 ,»/< = 1/i,ooo.ooo del 1 milimetra. Take raztopine se imenujejo koloidno raztopljive in se njih razdeljeni delci lahko opazujejo le z uhtramikrosko-pom. Delce koloidov merimo z ultramikroni, in sicer so od teh submikroni še v ultramikroskopu vidni; njih velikost znaša do 15 /Afi. Manjši od teh se imenujejo amikroni. Te se lahko opazuje le s pomočjo Tyndallovega svetlobnega stožca. In slednjič je še 3. skupina raztopin, katerih delci so manjši kakor 1 /</«. To so molekularno disperzne raztopine, katerili delci se ne morejo z dosedaj nam znanimi pripomočki opazovati. Ako opazujemo v mleku nahajajoče se snovi, se iste razdele sledeče:
1. Mlečna tolšča je razdeljena v mleku grobo disperzno; delci tolšče se lahko opazujejo z navadnim mikroskopom, ter so veliki od 1-6 [i do 10 n. 2. Kazein je koloidno raztopljiv. Njegovi delci so submikroni in amikroni. Število kazeinovih ultrami-
kronov znaša po opazovanju Gr. VViegnerja v 1 ccm 5-1012 = 5 bilionov submikronov, dočim je število amikronov nemogoče oceniti; gotovo pa je, da je njihovo število še veliko večje. 3. Lak-talbuminovi drobci se nahajajo v mleku bržkone kot amikroni.
3. Mlečni sladkor je molekularno raztopljiv v posameznih mo-lekulih. 4. Mineralne snovi se nahajajo v mleku, deloma kot submikroni in amikroni, deloma pa kot molekularno raztopljive spojine.
Od 3-5% beljakovin se nahajajo sledeče v mleku: 3-00.000 % kazeina, (širine), 0'50.000 „ laktalbumina (sirarske skute) in 0:00.035 „ laktglobulina skupaj . . 3-50.035 % vseh beljakovin. Beljakovina kazein pa se ne nahaja v mleku kot taka, temveč je spojena z apnom. Glavna vsebina svežega ementalskega sira tvori takoimenovano parakazeinovo apno, ki se izloči, ako prilijemo mleku raztopino sirišča, ki se pridobiva iz telečjih želodcev. To sirišče vsebuje gotove fermente ali encime, ki posedujejo lastnost izločiti v mleku se nahajajoče koloidno raztopljivo kazeinovo apno. Med glavnimi fermenti, ki povzročajo zasirjenje mleka, se nahajajo v sirišču: pepsin, khnozin in parakimozin; zadnjima dvema se pripisuje posebni učinek zasirjenja. Koloidno raztopljivo kazeinovo apno v mleku se po vplivu gori omenjenih fermentov izpremeni v parakazeinovo apno, ki kaže popolnoma drugo svojstvo, kakor prvotno. Ta se namreč vsled netopljivosti v mleku izloči in tvori sirnino, kateri izloček se potem po znanem načinu predela v sir. Ker je parakazeinovo apno v vodi neraztopljiva spojina, tudi sveže izdelani sir nima onega prijetnega okusa; iz tega vzroka se pusti ementalski sir dalje časa zoreti, da postane goden in dobi dober okus in prijeten duh. V tem času se v siru nahajajoče snovi potom kemičnih in biolo-gičnih procesov razkrajajo v nove spojine, katere pravzaprav povzročajo poseben okus in duh. Pri teh procesih igrajo glavno vlogo različni sirovi in mlečnokisli bakteriji, dalje bakteriji, ki povzročajo peptoniziranje in tvorbo različnih plinov. Končno sodeluje pri godenju sira še cela vrsta različnih drugih malih bitij, ki pa naj ostanejo tukaj neomenjena. Najvažnejši proces pri goditvi sira naredi ravno parakazeinovo apno. Iz tega se tvorijo polagoma spojine, ki se v siru nahajajoči vodi raztopijo, dajo siru gotovi okus in trdoto.
Naj nakratko omenim še druge snovi, ki se prvotno nahajajo v mleku in ki utrpijo gotovo izpremembo pri zoritvi sira. Množina vode v siru se vedno zmanjšuje, in sicer na eni strani vsled izparevanja, na drugi strani pa se ista kemično spaja z novo nastalimi spojinami. Mlečni sladkor ostane pri zasirjenju mleka le v majhnih množinah v siru in se po vplivu mlečnokislih bakterijev že po preteku 2—3 dneh izpremeni bržkone v mlečno kislino, katera pa se spoji dalje z-apnom v miečnokislo apno ali pa z arnoniakom. Pri mehkih sirih pa se mlečna kislina še dalje razkraja, in sicer v mravljično, očetovo, propionovo in masleno kislino. Tudi mineralne snovi se v siru precej izpremene, a o njih pretvarjanju je še malo znanega. En dei tolšče se po novejših kemičnih preizkušnjah razkraja v glicerin in proste tolščne kisline. Prvi se takoj razkraja in ga je v dozorelem siru nemogoče dokazati. Razkroj tolšče povzročajo zopet gotovi bakteriji, ki izločajo fer-ment lipazo, katera ima svojstvo, da tolšče razkraja. To razkrajanje tolšč se vrši v siru od zunaj na znotraj. Tudi proste tolščne kisline ne ostanejo kot take v siru, temveč se razkrojijo še nadalje v nove kemične spojine, katere dajejo v glavnem siru značilen okus in duh. Da je okus sira odvisen tudi od množine tolšče, ki se v njem nahaja, je samoobsebi umevno.
Kakor je posneti iz opisanega, zavisi dober okus in prijeten duh sira od navzočnosti gotovih bakterijev ali glivic. Da se lahko na razvoj. istih v gotovi meri vpliva, je odvisno od znanja in obilo praktičnih izkušenj razumnega sirarja. Prvi pogoj k izdelovanju dobrega in okusnega sira pa je, obila snažnost v sirarni in pri delu, ker ta prepreči razvoj škodljivih bakterijev, ki s® povečini vzrok slabemu okusu in duhu pri siru.	P-j
Odlomki pismov, poslanih iz Južne Bavarske.
p
Piše Ciril Prijatelj.
W e i 1 e r , 28. julija 1921.
II.
Stremljenje našega živinorejca po izboljšanju mlečnosti pri kravah je do malih izjem le v odbiri telic, katere izvirajo od dobrih krav-molznic. Gotovo je, da se po tej poti izboljšuje mlečnost plemenske živine, a ta pot je dolgotrajna in marsikateremu živinorejcu mine potrpljenje vzreje še preden vidi pozitivne uspehe pri svoji živini. Posledica tega neuspeha pa dovede živinorejca na drugi strani tudi do tega, da priveže živinčeta kar tjaven-dan na slepo srečo k jaslim, ne oziraje se na kakovost potomstva ter ga vzreja za plemensko živino. Ako v takih slučajih popolnoma izostanejo uspehi v vzreji plemenske živine, se mu ne more nihče čuditi.
Ako hočemo mlečnost naših krav hitro in povoljno izboljšati, treba je, da krenemo na drugo pot, ki je krajša in ceneja. Ta pot je: pravilna in skrbna odbira plemenjakov, kateri način so živinorejci naprednejših dežel že zdavnaj spoznali kot najboljši pripomoček za dosego hitre izboljšave mlečnosti.
Če obiščemo naše živinske sejmove, nam je dana najlepša prilika spoznati, kako naši živinorejci izbirajo ple-menjake. Žival se opazuje le na zunanjost, po obliki in mogoče še vpraša, kar se pa že malokdaj sliši, kakšna je bila mati po oblikah, rasti in čvrstosti. Edino pri nakupu telic se skuša poizvedeti mlečnost matere, o kateri pa seveda še ni bilo nikdar slišati slabega. Da bi se pa kupca slišalo vprašati po dobri ali slabi mlečnosti matere kupljenega bika, bi gotovo tako vprašanje začudeno spravilo prodajalca v smeh. Kaj šele, da bi se kupec drznil vprašati po odstotkih maščobe v mleku bikove matere!
Drugače je stvar na tukajšnjih plemenskih sejmovih. Predkratkim sem imel priliko opazovati živinorejca, ki je kupoval plemnjaka za bikorejsko zadrugo za svoj domači okraj. Ni stavil nikakih vprašanj, temveč prodajalec mu je samodsebe dokazoval z uradnimi potrdili izvirnost potomstva svojega bika. Iz uradnih izpiskov čredne knjige, v katero je vpisana vsa plemenska živina, jc razvidna starost, potomstvo, namreč, da je ta plemenjak sin krave, ki je molzla na leto 4460 litrov mleka z 3-8% maščobe, dalje, da je bil njegov oče priznan plemenjak, ki je dobil pri zadnjem premiranju prvo nagrado itd. itd.
Po ugoditvi teh dejstev je bila kupčija sklenjena in bik prodan za svoto 11.000 mark ali v našem denarju približno 22.000 kron. Na obrazih je biio opaziti, da sta bila kupec in prodajalec zadovoljna.
Dejstvo, da tudi plemenjak podeduje po svoji materi slabo ali dobro mlečnost in jo prenaša na svoj zarod, je našemu živinorejcu še malo znano. Nele obilno mlečnost, temveč tudi visoko odstotnost maščobe v mleku prenaša plemenjak na svoje potomce.
Zanimalo me je pregledati stare zapiske o povprečni letni mlečnosti tukajšnje algajske pasme in se prepričati, ako se je v resnici po načinu odbire pletienjakov v zadnjih 30 letih ista povzdignila. Opazovanja niso ostala brez začudenja. Letna povprečna moiža od 3000 krav pred 30. leti je znašala 2470 litrov mleka. Najvišja mlečnost se jc dognala pri kravi s 4280 litri. Povprečna molža, iz-računjena lansko leto, pa je znašala 3113 litrov mleka in najvišja mlečnost je dosegla krava s 6008 litri mleka.
Iz teh podatkov sledi, da so Algajci potom skrbnega Odbiranja najboljših plemenjakov v tej kratki dobi 30 let
dobro razumeli, kako povzdigniti mlečnost pri svoji plemenski živini.
In ravno danes je nujno potrebno, da pričnemo s skrbno odbiro plemenjakov, katerih matere so se posebno odlikovale v množini mleka in visoki odstotnosti maščobe v istem. S to odbiro pridemo hitro do zaželje-nega cilja, in ta nam dvigne tudi dobičkanosnost v živinoreji, katera je danes žalibog še na tako nizki stopinji, da je dvomljivo, če krije stroške.
Da izkazuje slaba mlečnost naših krav-rnolznic izgubo v živinoreji, naj navedem odgovor, ki sem ga predkratkim čital v nekem švicarskem kmetijskem listu, na vprašanje, ki ga je stavil neki živinorejec na upravništvo lista, in sicer: Katera množina mleka je potrebna za dobičkanosnost pri reji krav-molznic? Odgovor: Pri celoletni množini mleka krave, ki znaša štirikratno živo težo živali, je dobičkanosnost slaba, pri 5kratni množni mleka — srednja, pri šestkratni — dobra, sedemkratni — prav dobra, in osemkratni — izredno dobra.
Ker pri naših kravah-molznicah ne znaša celoletna množina mleka niti štirikratne žive teže, si lahko vsak živinorejec po zgorajšnjem odgovoru naredi pravo sliko o rentabiliteti naših slabih molznic.
Kisanje in cikanje vina.
V vročem poletnem času se često dogaja, da se vino skisa. Naš vinogradnik pravi, da se je vino scikalo. Cikanje je pa pravzaprav izraz za neko drugo, sorodno po-kvarjenje vina, zato je treba, da oba pojma ločimo. Vino se skisa ali skisne, ako se vsled delovanja bakterija ocetne kisline (bakterium aceti) ali drugih, sorodnih bakterijev izpreminja v kis ali ocet (jesih), medtem ko se vino scika, ako se v njem vsled delovanja raznih bakterijev razvija večja množina mlečne ali celo maslene kisline. Prvo bolezen bi tedaj lahko imenovali ocetni cik, drugo mlečni cik.
Pravo cikanje (mlečni cik) se v kletarstvu veliko redkeje pojavlja, zato pa prav pogosto pravo skisanje.
Kisanje vina
se najčešče pojavlja na jugu, to je v krajih z visoko jesensko in poletno toploto in z zanemarjenim kletarstvom. Tu so cele pokrajine (v Dalmaciji, Srbiji itd.), kjer je ski-sano vino nekaj čisto navadnega in se je okus domačinov skisanemu vinu tako prilagodil, da ga niti ne opažajo, oziroma da ga celo čislajo in smatrajo za neki dokaz o pristnosti vina, to je kot dokaz, da je vino pristno in domačega izvora.
Umni kletar pa šteje skisanje vina med najhujše in najopasnejše bolezni vina.
Kakor že omenjeno, povzroča kisanje vina bakterij ocetne kisline, mala, komaj eno tisočinko milimetra dolga gli^ica-cepljivka podolgasto-okrogle oblike.
Treba je torej, da spoznamo način življenja tega škodljivca, kajti le tako se ga bomo lahko obvarovali, oziroma preprečili, da se nam v vinu ne zaredi in raz-plodi. Ocetni bakterij se nahaja v zemlji in pride odtod obenem s kipelnimi in drugimi glivicami na grozd. Ako najde tu kako počeno ali od os oziroma muh najedeno jagodo, se prične na njej takoj razvijati, posebno če je toplota prikladna. Najrajšc se hrani z alkoholom, ki ga pretvarja v ocetno in ogljikovo kislino.
Vendar se hrani tudi naravnost s sladkorjem in napravi iz njega ocetno kislino, kar se zgodi najbrže že na grozdju. Z grozdjem vred pride ocetni bakterij v mošt, kjer se hitro razplodi pod ugodnimi razvojnimi pogoji,
Prvo kar potrebuje poleg hrane, je zrak (kisik), drugo toplota. Kjer ima do vina, mošta, tropa itd. dostop zrak, tam se torej ocetni bakterij lahko v večji meri zaredi in povzroči kisanje. Na površini vina, ki kisne, najdemo svetlo tenko, skoraj prozorno mrenico (kožico), ki obstoji iz ogromnega števila ocetnih bakterijev. Zovemo jo ocetna mrena (klobuk). Pod njo se vino zelo hitro skisa. Najhitreje se razvija bakterij, torej kisanje, pri toploti 34° C. Pri toploti pod 15° C in nad 45° C deluje bakterij zelo počasi. Zato si lahko razlagamo, zakaj posebno poleti in v nepolnih sodih vino rado skisne. Najčešče se zaredi kisanje v vinu že v času trgatve. Če mošt dlje časa na tropu kipi, se trop dvigne in vsled vpliva zračnega kisika silno segreje. Pri visoki toploti se v rahli masi, ki jo tvori trop, bakteriji ocetne kisline hitro in močno razmnože, osobito, ako se ni odbralo najedenih jagod in se je tako zaneslo bakterije ocetnega vrenja v mošt. Lahko pa se zaredi kisanje v vinu še na drug način, in sicer vsled rabe po ocetnih bakterijah okuženega orodja ali okužene posode, ali pa vsled primešanja skisa-nega vina zdravemu.
V mladem vinu se skisanje navadno še toliko ne pozna, pač pa se okusi, ko se vino sčisti. Ako se hrani okuženo vino vrhutega še v nepolnem sodu se — posebno v gorkem letnem času — sila hitro pokvari in postane lahko popolnoma neužitno. Mlada, lahka vina z 0-8 do 0*9% ocetne kisline so že razločno skisnjena. Pri navadnih belih vinih se smatra kot skrajno dopustna meja 1-2 do l-3°/o°, to je 1'2 do 1-3 gramov ocetne kisline v litru. Ako vsebuje vino večjo množino ocetne kisline, je skisano in se ne sme prodajati kot vino, če se skisanje pozna tudi po okusu. Rdeča, zlasti pa močna črna vina prenesejo nekoliko več ocetne kisline, in sicer rdeče do 1-4 g in črno do 16 g na liter.
Vino, ki se kisa, se navadno tudi skali, često pa tudi nekoliko počrni. Okus je neprijeten, v grlu praskajoč, zoprn.
Kisanje vina se lahko prepreči, nikdar se pa skisa-nega vina ne more popolnoma ozdraviti. Zato bodimo oprezni in natančni pri pripravljanju in negovanju vina, da se v njem ocetni bakteriji ne zarode.
Ob trgatvi skrbno odbirajmo gnile, pokvarjene ali počene jagode. Pokvarjeno grozdje nikdar ne mešajmo z zdravim, temveč ga zmastimo posebej, takoj izprešaj-mo in napolnimo mošt v močno zažveplano posodo. (1 azbestni trak žvepla na 1 do 2 lil mošta.)
Po preteku 24 ur pretočimo zažveplani mošt, prezračimo in mu pridenimo na vsak hI en liter dobrega, zdravega, kipečega mošta, oziroma mošta, ki kipi z nastavljenimi čistimi drožmi. S tem v njega vsejemo dobrih kipelnih glivic, ki ne puste, da bi se razvile ocetne ali druge škodljive glivice.
Dalje pazimo na to, da se nam trop v kadi ne segreje in da ne stoji dlje časa na zraku. Če ga obletuje jata drobnih mušic, ki jim pravimo ocetne mušice, je to dokaz, da se je kisanje tropa že pričelo.
Zato premešajmo trop v kadi vsaj vsaki dve uri in ga tlačimo v mošt nazaj, kad pa pokdjmo s pokrovom, da ostane pri kipenju razvijajoča se ogljikova kislina v kadi in brani trop pred dostopom zraka, ki pospešuje kisanje. Ako mora mošt dlje časa na tropu kipeti (pri na-pravljanju črnine), potem vdelajmo v kad preluknjeno, jalovo dno, ki naj drži trop vedno pod površino mošta, ali pa se poslužimo zaprtih (francoskih) kipelnih kadi, oziroma v to svrho predelanih sodov z vratcami.
Skrbimo pa tudi za to, da mošt gladko pokipi (pri toploti 12° do 14" R), kajti ako se alkoholno kipenje pred-
časno ustavi, je nevarnost, da priče ocetno kipenje in vino se skisa.
Paziti je tudi, da ne rabimo po ocetnem bakteriji! okuženega orodja (škafov, lijev, stiskalnic, cevi itd.), predvsem pa ne skisanih sodov. Ako rabimo pokvarjeno, to je od ocetne glive okuženo posodo ali orodje, prenesemo glivo na zdravo vino, ki se nam skvari.
Ne pozabimo nikdar, da so vinske bolezni ravnotako nalezljive, kakor bolezni ljudi ali živali, zato pazimo, da se vino s škodljivimi glivicami ne okuži.
Sode ali orodje od skisanega vina je treba temeljito razkužiti preden jih rabimo zopet za vino. To naj si zapomnijo posebno gostilničarji. Poznam gostilne, ki imajo po ocetni glivi okuženo posodo in vsledtega točijo vedno le skisano vino. ---—-	(Dalje prih.)
Prodaja vina po alkoholičnih stopinjah.
Že toliko se je pisalo o tem problemu, toda le od strani strokovnih učiteljev, tedaj naj se enkrat čuje glas tudi od producenta, vinotržca in konsumenta. Jasno je, da ima vsaka stvar na svetu svojo slabo in dobro stran. Vprašanje jb le, kje je večji utež, in kje se končno konsu-ment lažje izogiba zmote ali bolje rečeno, prevare. Res je glavna podlaga vinu dober okus, ali glavnejši temelj vinu je neovrgljivo alkoholična moč in le po tej se že odnekdaj ravnajo svetovne cene vinu. Priznam pa tudi, da se lažje umetno pomnoži alkoholična moč, nego plemeniti okus, in da navadne vinske tehtnice niso vedno povsem zanesljive, posebno cevkaste. Najzanesljivejša sta saleronov preiskovalni aparat in ebulijoskop. Le-ta kažeta pravilno alkoholične stopinje brez ozira na tuje primesi, ki druge tehtnice kolikortoliko motijo, ker s saleronom in zebulijo-skopom se vina preiščejo hlapilnim potom, t. j. s preku-hanjem. Res je tudi, da se alkoholično šibka vina sama kvarijo, ne pa tudi vina s šibkejšim okusom, brez ozira na že pokvarjena smrdljiva vina. Že kolikortoliko bo vinopivec (in to je edini konsument vina) kakortudi vino-tržec takoj spoznal, če je predloženo mu vino slabega okusa ali celo sprijeno itd., ne bo se pa mogel prepričati je li vino s 7, 8, ali celo 12% alkohola. Gotovo je močnejše vino tudi mnogo več vredno, tako za konsumenta, ki ga za to manj konsumira, še posebno pa za trgovca-gostilničarja, ker si je svest, da se mu močnejše vino ne bo pokvarilo in ima mnogo manj ostankov ob koncu točenja, kar je zelo važno. Sicer pa čimveč naravnih alkoholičnih stopinj v vinu, tem bogatejši je naravni buket. Za pripomniti imam le še, da je pri nakupovanju za kupca zelo mučno pokušanje vina. Le pri prvih pokušnjah vina se bo še kolikortoliko spoznal, ne pa pozneje, ali vsaj glede alkoholične moči ne, ker mu čut na jeziku nekako otrpne, četudi ne toliko glede okusa. V takih slučajih si mora torej z alkoholometri pomagati. Kako naj se drugače kupuje v jeseni takoj iz kadi mošt, kakor zopet po sladkorni tehtnici, ko je znano, da daje vsaka stopinja sladkorja v moštu 0*6 (šestdesetink) stopinj alkohola v vinu? Iz vsega tega sledi, da je nakupovanje vina, vsaj v večjih količinah, po alkoholičnih stopinjah vsekako priporočljivo, seveda le poleg okusa, za katerega pa še ni aparatov, marveč človeški čut v ustih.	J. P.
Ljubljanski veliki semenj.
Vinski sejm v Ljubljani. Povodom trgovsko - obrtnega velesejma v Ljubljani od 3.—12. septembra t. 1. priredi vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo vinski sejm v zvezi z veliko razstavo vin iz vse Slovenije. Zastopani
bodo vsi vinarski okoliši z najznamenitejšimi vini letnikov i 917., 1919. in 1920. Pripravljeno je nad 60 udeležnikov-produ-eentov z nad 150 sortami raznih slovenskih vin. Razstava se vrši na velesejmskem prostoru v kmetijskem paviljonu, v katerem se bodo dobivale tudi pokušnje v majhnih kozarčkih od vsakega razstavljenega vina proti zmerni odškodnini. Na podlagi vzorcev se bodo tudi.lahko sklepale vinske kupčije!
Ker bo prireditev nudila takorekoč celotno sliko vinskih pridelkov iz Slovenije, od najnavadnejšega do najboljšega vina, se vsi p. n. vinski trgovci, krčmarji in vinotočilci iz vse Jugoslavije in sosednjih držav, posebno pa iz bratske Češkoslovaške in Poljske prijazno vabijo, da posetijo vinski sejm in se uče poznavati naše izborne vinske kvalitete. Ravno tako prijazno povabljeni so pa tudi vsi konsumenti in čestilci izborne vinske kapljice, da se sami prepričajo, kaj premore naše slovensko vinogradništvo.
V zvezi z vinskim sejmom, ozir. z vinsko razstavo, priredi imenovani odsek na veseličnem prostoru velesejma v dveh paviljonih svojo vinsko točilnico, kjer se bodo točila za čas velesejma najboljša slovenska vina za brezkonkurenčne cene (tudi buteljke z vinskega sejma se bodo prodajale).
Prireditev vinarskega in sadjarskega odseka obeta nuditi, kar se tiče organizacije, čisto nekaj novega in bo gotovo največja atrakcija ljubljanskega velesejma.
Vstopnina za ..Ljubljanski veliki semenj". Vstopnina za enkratni vstop v vse razstavne prostore »Ljubljan-skega velikega semnja" bo znašala 5 dinarjev. Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom. Sejmske legitimacije s sejmskim znaktai so dobiti za 25 dinarjev pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu ljubljanskega velikega semnja. Za polovično vožnjo po železnicah upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica za enkratni vstop. Da pri blagajnah na sejmišču ne bo gneče, se bo prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 dinarjev poverila tudi nekaterim trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Office-ju v Ljubljani, Dunajska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom.
Ugodnosti za obiskovalce »Ljubljanskega velikega semnja" v Ljubljani od dne 3. do 12. septembra. Upoštevajoč velik pomen ..Ljubljanskega velikega semnja" za naše narodno gospodarstvo, so naše državne oblasti priznale razstaviteljem in obiskovalcem številne ugodnosti. Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo in sejmskim znakom, plačajo v času od ?0. avgusta do 20.. septembra 1921. za vožnjo do Ljubljane in nazai v vseh razredih vseh potniških vlakov in vseh železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, polovično vožnjo. Ako pa imajo razentega potrdilo ministrstva trgovine in industrije, da posetijo ..Ljubljanski veliki semenj", so v času od 3. do 12. septembra 1921. upravičeni uporabiti na progi Beograd-Ljub-Ijana tudi bržovlake proti polovični vozuini. Ta ugodnost bo prišla zlasti posestnikom iz vzhodnim delov naše države v prilog. Za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano in nazaj se plača polovično železniško voznino na ta način, da se zaračuni za pot od izhodišča do Ljubljane celo tovornino, dočim se bla£o na povratku iz Ljubljane nazaj brezplačno odpravi. Razstav-ljalno blago, ki dojde iz inozemstva je uvozne in izvozne ca-rane oproščeno, ako se izvozi tekom treh mesecev po uvozu. Razentega je priznalo obratno ravnateljstvo Južne železnice na Dunaju obiskovalcem ..Ljubljanskega velikega semnja" 50% popust na. vseh potniških vlakih avstrijskih prog Južne železnice, ako se izkažejo s sejmsko legitimacijo, ki je v redu kole-kovana. Zaeno je dovolilo za razstavno blago goraj navedene prevozni/ ugodnosti. Legitimacije s sejmskim znakom, ki upra-vičujejo imetnikom do vseli navedenih udobnosti, se dobe za 25 dinarjev pri vseh sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih, ali pa neposredno pri uradu ..Ljubljanskega velikega semnja" v Ljubljani.
Urad ..Ljubljanskega velikega semnja" razpošilja te dni vabila za poset »Ljubljanskega velikega semnja" od 3.—12. septembra 1921. na vse kraje naše države. Ker nudi »Ljubljanski veliki semenj" pri priznanih nizkih cenah v Sloveniji nele najugodnejšo, temveč tudi najboljšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga, se je nadejat poseta vseh pridobitnih krogov cele države, trgovcev, industrijcev, obrtnikov in v veliki meri tudi kmetovalcev. Za naše pridobitne kroge je poset semnja toliko važnejši, ker se ga udeleži v velikem številu tudi inozemstvo. Te dni se je začel plakatirati širom kraljevine umetniški plakat kot vabilo na »Ljubljanski veliki semenj". Plakat je umetniško delo mojstra gospoda profesorja Vavpotiča! natisnila pa ga je »Mariborska tiskarna d. d." v Mariboru. Plakat predstavlja v ozadju Ljubljano, v ospredju pa je zobato kolo, znamenje za industrijo, na kojega se Merkurjeva roka z žezlom krepko opira.
Velikost »Ljubljanskega velikega semnja". Dasi se ta semenj letos priredi prvič ter se je bilo boriti z mnogimi težko-čami in ovirami, bo vendar »Ljubljanski veliki semenj razmeroma jako velik. Sejmišče obsega 25.000m"', od katerih je 10.000 m2 razstavnega prostora. Prvi semenj v Londonu (leta 1915.) je imel samo 7500 m2, drugo leto se je celo zmanjšal, letos je obsegal 23.000 m2 razstavnega prostora.
Zaščita industrijske svojine na »Ljubljanskem velikem semnju". Minister za trgovino in industrijo je z odtokom z dne 7. avgusta 1921., Pr. br. 1118., odredil, da se prizna za predmete industrijske svojine, izložene na »Ljubljanskem velikem semnju" v času od 3,—12. septembra 1921. pravo prvenstva v zmislu paragrafa 60. uredbe o zaščiti industriske svojine in paragrafov 94.-99. izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo ministra za trgovino in industrijo je »Ljubljanski veliki semenj" priznan kot oficielna razstava, dočim ima za razstav-ljalce ta odločitev svoj velik pomen v tem, da jim ic zasigurana za njihove izume prvenstvena pravica ne glede na to, da so izumi javno razstavljeni in vsakomur na vpogled.
»Ljubljanski veliki semenj" se otvori nepreklicno v soboto, dne 3. septembra 1921. ob desetih dopoldne. Treba je vsled tega, da je vse blago, ki ga nameravajo posamezne firme razstaviti, najkesneje do 29. avgusta 1921. na sejemskem prostoru. Vsaka tvrdka pa mora svoje prostore najkesneje do dne 31. avgusta t. 1. popolnoma opremiti.
Za »Ljubljanski veliki semeni" vlada širom naše kraljevine velko zanimanje. Čujemo, da se v Beogradu pripravlja za posetnike »Ljubljanskega velikega semnja" iz Srbije in Makedonije poseben vlak. Svojo udeležbo je med drugim prijavila tudi državna trgovska šola v Subotici, ki poseli »Ljubljanski veliki semenj" z vsemi svojimi gojenci.
»Ljubljansik veliki semeni" bo nudil popolen pregled vse-1 ga tega, kar poljedelstvo proizvaja in potrebuje. Ker tvori poljedelsko prebivalstvo poglaviten sloj naše dižave, je bilo prirediteljem semnja na tem ležeče, da se ravno kmetijski oddelek čimnajbolj spopolni. Letošnja suša je sicer povzročila, da kmetovalec-razstavljalec ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel in želel. Ne glede na to, bo pa posestniku-kmetovalcu dana prilika videti in .kupiti na »Ljubljanskem velikem semnju" vse, kar potrebuje. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, mlatilnice, čistilnice za žito, stroji za sejanje in za košnjo, vsakovrstne črpalnice, posnemali',iki za mleko, garniture za mline, različno poljedelsko orodje kakor motike, lopate in drugo. V obratu bo tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto naša dobra vina, zastopana pa bode tudi mlevska industrija, med, vosek čebelarske priprave in vsi drugi naši deželni pridelki.
Prodajo sejmskih legitimacij In znakov za poset »Ljubljanskega velikega semnja", ki opravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in do brezplačnega vstopa v vse sejmske prostore za ves čas tra-| janja semnja, so prevzele med drugimi podružnice Jadranske
banke v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Met-koviču in Šibeniku, dalje podružnice „Ljubljanske kreditne banke" v Sarajevu in Splitu ter spedicijska tvrdka „Balkan", delniška družba za mednarodni transport v Beogradu, Zagrebu, Mariboru in Rakeku. Za Črnomelj iii okolico razprodaja sejin-ske znake ..Mestna hranilnica v Črnomlju". V Metliki razprodaja znake in legitimacije g. Leopold Gabrijan in Anton Rajmer. Za Ptuj in okolico je prevzela razprodajo legitimacij in znakov Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju, v Cerknici pa gremij trgovcev. Legitimacija z znakom stane 100 Kron.
KMET. ŠOLSKI VESTNIK.
Na državni kmetijski šoli na Grmu se prične novo šolsko leto 1921/22. 4. novembra t. 1. Na zavodu je celoletna vinarska in sadjarska šola ter zimska splošna kmetijska šola (dva tečaja čez zimske mesece). Prva je namenjena učencem vino-rejskili in sadjerejskih krajev, druga pa učencem živinorejskih in poljedelskih krajev. V šolo se sprejemajo predvsem kmetski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na lastnem gospodarstvu. Oskrbovalnina znaša mesečno 125 dinarjev in se vplačuje naprej v dveh enakih polletnih obrokih. Učenci iz drugih pokrajin izven Slovenije plačujejo šolnine letnih 125 dinarjev v naprej. Sinovom ubožnih posestnikov je oddati v celoletni šoli nekaj prostih in polprostih mest. Prošnjam za spie-jem je priložiti: domovnico, krstni list, zadnje šolsko izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo, izjava staršev ozir. varuhov o plačevanju stroškov šolanja; oni, ki prosijo v celoletni šoli za prosta mesta, imajo priložiti uradno potrjeno ubožno zpričevaio. S 7 dinarji kolkovauo prošnjo je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu najkesneje do 1. oktobra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne kmetjske šole na Grmu pri Novem mestu.
Kmetskemu sinu treba strokovne vzgoje! Vsak stan se danes trudi, da bi napredoval in več dosegel za svoj obstanek. Vsak stan skrbi za boljšo odgojo in boljšo izobrazbo svojih otrok. Le kmetski stan, ki ga je največ in ki je mimo vseh drugih stanov najbolj zaostal, skrbi še najmanj za svoj naraščaj. To se jasno vidi, če pogledamo na pičlo število naših kmetijskih šol in na pičlo število učencev, ki pohajajo te šole. Namesto, da bi se trlo učencev po teh maloštevilnih zavodih, trpi ena in druga šola na pomanjkanju učencev in mora sprejemati — da se število popolni — tudi take prosilce, ki ne spadajo notri ne po svojem poklicu, ne po drugih svojih lastnostih. Kmetijske šole bi morale šteti najboljši naš naraščaj, tako kakor po drugih deželah. Potem se bo tudi na kmetiji marsikaj na bolje obrnilo. Kmetski stan potrebuje napredka! Za napredek pa treba pouka in vzgoje. V kmetijskih šolah — in sicer v številnem obisku teh šol, kakortudi o dobrem materialu — bi se morala zrcaliti naša zavednost, naša stanovska skrb za naš naraščaj in za našo bodočnost, pa se vsega tega premalo čuti in vidi. Vsa naša javnost bi se morala brigati z£i obisk kmetijskih šol toliko časa, dokler ne prodre potreba strokovne vzgoje kmetijske mladine v najširše plasti našega kmet-skega prebivalstva, dokler se ne napolnijo šole z najboljšim materialom učencev. Danes se še vse premalo stori v tem pogledu in zato se ni čuditi, da pri tej splošni nezavednosti trpi vsa stanovska in strokovna vzgoja naše mladine. Naj se tudi tukaj obrne na bolje in naj skrbe poklicani činitelji po deželi, zlasti pa starši, da pridejo ukaželjni in nadebudni sinovi — namenjeni za dom — v kmetijsko šolo!	R.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetljsko-iospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med ,,Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena
znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vpraševalčeva imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na pozneje došia vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če je pismu priloženo 4 K v znamkah kot plspevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 68. Od česa zavisi dober okus in prijeten duh trdega sira, izdelanega po emendolskem načinu, kakor ga delamo pri nas, a se glede okusa in duha precej močno razlikuje od pravega emendolca? (R. L. V B.r
Odgovor: Dober trd sir v hlebih, ki se koliKortoliko bliža kakovosti pravega emendolca, se da povsod narediti iz dobrega mleka, toda izdelovanje takega sira ni tako preprosto in mora imeti sirar veliko izkušenj ter se natančno ravnati po izkušenih predpisih. Izdelovanje emendolskega sira je takorekoč umetnost, ki pač sloni na teoriji, a imeti je treba veliko prakse ter se vsega tega ne da naučiti iz knjig, ampak le v sirarskih šolah, ali pa pod vodstvom popolnoma veščega sirarskega mojstra. Da pri Vas nima Vaš sir vsaj približno pravega okusa po emendolskem siru, je vse polno vzrokov, ki tiče v površnem izdelovanju in ker se zlasti pri godenju sira ne držite pravih predpisov in ne skrbite, da sir zore oni bakteriji, in sicer na pravi način, kakor je pri emendolskem siru potrebno. Pri Vas je glede sirarstva še silno veliko pomanjkljivosti in pravilno bi Vaši si-rarji morali biti še vedno pod nadzorstvom veščih sirarskih mojstrov, ki bi kar naprej opozarjali na napake in vpeljavah strogo pravilno izdelovanje. Sirar mora jako veliko vedeti in znati, kar morete posneti iz spisa, ki ga priobčimo v pričujoči številki „Kmetovalca", ki Vam sicer ne bo mnogo koristil, a Vas bo vendar poučil kakšna znanost in umetnost je izdelovanje sira po emendolskem načinu ter Vas bo morda privedel do prepričanja, da so Vaše sirarske zadruge dolžne zahtevati od vlade, da dobite zopet sirarskega mojstra, ki bo Vaše sirarstvo spravil na boljšo pot.
Vprašanje 69. Nekatere izmed mojih kokoši ležejo jajca brez trde lupine. Jajca so obdana samo s tenko kožico. Zakaj ležejo kokoši jajca z mehko lupino in kako se temu odpomore? (A. O. v Č.)
Odgovor: Jajčja lupina je sestavljena iz apna, torej potrebuje kokoš te snovi, ako hočete imeti od nje jajca s trdo lupino. Vzroki mehkim lupinam so različni. Največkrat je krivo pomanjkanje apna v krmi in na tekališču. Proti temu si pomagate, če pokladate kokošim dovolj apnenih snovi, na primer: apneni pesek, apneno vodo in podobno. Proti mehki lupini pomaga tudi dodatek koščenega zdroba, zdrobljene ali zmlete kosti, krede ali klajnega apna h kokošji krmi. Drugi vzrok leži v premočni krmi, ki pospešuje debelenje, torej v preveč belja-kovinastih in tolstih krmilih. Ob jajčniku in ob žlezah, ki izločujejo apno za lupino, se nasede preveč masti, ki omejuje delovanje žlez. Posledica tega so jajca z mehko lupino. To se večkrat opazuje pri kokoših v spomladi, ko pridejo od zrnate krme na pašo, kjer se hranijo povečini s črvi in z žuželkami, torej z mesno hrano. Posebno pa tedaj, ako se krmi kokoši s samimi hrošči. Jajčnik dobi toliko beljakovine na razpolago, da se jajca preje napravijo, pretolste žleze pa ne morejo podelati zadostno množino apna za lupino. Edini pripomoček je menjati krmo in dati dovolj apna na razpolago.	S.
Vprašanje 70. Lisica mi je vzela 10 kokoši. AH smem od najemnika lovišča zahtevati povračilo škode? (T. D. v M.)
Odgovor: Lisica je sicer lovska žival, ki je last najemnika lovišča, a ne uživa varstva. To pomenja, da jo sme vsak pobiti. Za škodo, ki jo take živali povzročajo, ni odgovoren najemnik lovišča, zato ni dolžan povrniti škode. Na svojem domu in v njega bližini smete lisico na katerikoli dovoljen način ujeti ali pobiti, morate jo pa odstopiti najemniku lovišča, ker je lisica
njegova last. Ce tega ne storite, Vas lahko najemnik lovišča toži za povračilo škode, ki jo ima s tem, da ste si prilastili njegovo divjačino.
Vprašanje 71. Moja mačka se je nahajala na njivi. Prišel pa je najemnik lovišča in jo ustrelil. Ali ima najemnik lovišča pravico ustreliti mačko, ki se nahaja na njivi? (T. D. v M.)
Odgovor: Domača mačka je občekoristna žival, ker iovi in pokončuje miši ter podgane po hišah, hlevih, skednjih, vrtovih in tudi na polju. Ce pa mačka pride v gozd, se loti tudi malih ptičev v gnezdih, zajcev ter jerebic, vsled česar napravi škodo. Lovski zakon za Kranjsko sicer ne omenja, da se take mačke, ki se odstranjujejo od hiš, smejo pobijati, vendar je bilo v načrtu novega lovskega zakona za Kranjsko sprejeta določba, da se postavno dovoli streljanje po gozdih pohajajočih mačk v oddaljenosti 400 m od hiš. Lovski zakon za Češko ima kot določbo, da se smejo v lovskem revirju ugonobiti mačke, ki so oddaljene od bližnje hiše najmanj 380 m. V Galiciji se smejo pobijati v daljavi 300 m. Na Goriškem, Moravskem, Gornje Avstrijskem in v Trstu se smejo vobče zatirati mačke, ki se klatijo po polju in gozdih. Na Koroškem pravi zakon, da se smejo po gozdu, na Štajerskem pa polju in gozdih pohajajoče mačke ugonabljati. Kaka posebna razdalja od hiš pa ni predpisana.	-
KMETIJSKE NOVICE.
Požari in zavarovanje kmetijskih stavb. V zadnjem času se je posebno zaradi nastale- suše pomnožilo število požarov, pri čemur so se dogodile tudi katastrofalne nesrečp, da so pogorele cele vasi in vse imetje kmetovalcev. Žalostno pri tem je dejstvo, da prebivalstvo pri zavarovanju proti požaru ni upoštevalo padca denarne vrednosti in da so posestniki zavarovani proti požaru z vsotami, ki komaj odgovarjajo predvojnim časom. Predkratkim se je namreč pripetilo zopet nekaj požarov, pri katerih gre škoda na milijone, a zavarovalnina znaša le nekaj tisoč kron. Prebivalstvo, posebno kmetski posestniki sc nujno pozivljejo, da v svojem lastnem interesu zvišajo prostovoljno zavarovalnino. Premije, ki se plačujejo, so primeroma tako nizke, da jih bo vsakdo lahko utrpel. Predsedstvo pokra-iinske uprave daje z razpisom z dne 3. avgusta 1921., št. 7963, v vednost, da bo pokrajinska uprava pri vseh prošnjah za podporo pri požarih itd. upoštevala v prvi vrsti le one prosilce, ki bodo dokazali, da so primerno sedanjim razmeram zvišali tudi zavarovalnino. Kdor pa noče sam v svojo korist ničesar storiti in se primerno zavarovati proti nesreči, naj tudi ne pričakuje, da mu bo država priskočila na pomoč, kadar ga zadene nesreča. — Okrajno glavarstvo Ljubljana.
!	Poizkusi s čilskim solitrom. One, ki so prejeli spomladi
čilski soliter v svrho poizkusnega gnojenja opozarjamo, da vpošljejo poročilo o uspehu in o letini sploh kakor so se svoječasno zavezali. — Delegacija proizvajalcev čilskega solitra: Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, sedaj Knafljeva ul. 15.
Zložba poljedelskih zemljišč. Deželna komisija za agrar-ske operacije v Ljubljani je izdala brošuro o zložbi poljedelskih zemljišč, ki popisuje namen in koristi zložbe za udeleženega poljedelca in uradno zložbeno postopanje. Brošuri priklopliena sta tudi dva načrta, iz katerih se razvidi, kako izgleda zemljišče pred in po zložbi. Ker je zložba velike važnosti za naše kmetijske razmere, se kmetovalci opozarjajo na to brošuro, katero dobe tisti, ki se resno zanimajo za zložbo, brezplačno pri deželni komisiji za agrarske operacije v Ljubljani.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zakon O opštoj carinskoj tarifi je bil tiskan v Zagrebu v tiskarni Ign. Granitz, stane 40 kron in se ga naroči v Knjigarni jugoslavenske akademije S. Kugli v Zagrebu, Ilica 30, (I. M. v T.)
Odškodnina za posekano drevje. (I. Š. G. d. S.) Po osmih letih ne morete zahtevati odškodnine za drevje, ki Vam ga je posekal sosed. Ce iinate svoj gozd v redu, ste morali to škodo že davno zapaziti in čimprej zahtevati odškodnino. Sedaj je za to prepozno.	_
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Dovje, v nedeljo, 11. septembra 192L ob enih popoldne v hiši
načelnika podružnice. Oplotnica, v nedeljo, 18. septembra 1921. ob treh popoldne v
prostorih Ljudske hranilnice. Sv. Trojica v Halozah, v nedeljo, 18. septembra 1921. po rani
službi božji (polosmih) v župnišču. Kovor pri Tržiču, v nedeljo, 18. septembra 1921. ob štirih popoldne v hiši načelnika Hudo št. 6. Šmarje pri Jelšah, v nedeljo, 25 septembra 1921. ob devetih zjutraj v gostilni g. Habjana v Šmarju. Predaval bo družbeni strokovnjak. Moste, p. Komenda, v nedeljo, 18. septembra 1921. ob polštiiih popoldne v Mostah št. 42.
Ponudniki in kupci plemenske živine.
Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik ln tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prlglašati jc nakup in ponudbo vseh vrst moških in ženskih plemenskih živali ter naj vsak prlslašenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, število i. t. d.
NA PRODAJ SO:
Telice, montafanske pasme, dobrih mlečnih krav in junčke-vo-le proda oskrbništvo graščine v Marenbergu ob koroški železnici.
Kobila z žrebetom, mrzlokrvnega plemena, premovana, 5 let
stara, lepe postave, žrebica, 4 mesece stara, črne barve, z liso, zadnji nogi beli,
premovana, mrzlokrvnega plemena, lepe postave, kobila, 26 mesecev stara, črne barve, z liso, zadnji nogi beli,
premovana, mrzlokrvnega plemena, lepe postave, merjasec, hešove p^sme, 10 mesecev star, a se pri Mariji Rozman, Nemški Rovt 3, pošta: Bohinjska Bistrica. Bik, pincgavske pasme, 2 leti star, ljcencovan in z državnim darilom obdarovan, dober plemenjak, se proda takoj. Naslov pove: Anton Mesaric, posestnik, Selnica ob Dravi. Bik, montanske pasme, dve leti star, lep iu krotak, ie naprodaj
pri Jožetu Vidmarju, posestniku, Glinek. p. Mirna. Montaionska plemenska živina, nekaj krav, telic in bikcev prvovrstnega mlečnega pokoljenja, je naprodaj v Radvanju pri Mariboru. Naslov: Oskrbništvo Radvanje pri Mariboru. Bika, čiste montafanske pasme, osem mesecev starega, in kravo, montafanske pasme, dobro molznico, šest "let staro, pet mesecev brejo, proda Josip Žužek, posestnik, Velike Lašče na Dolenjskem.
Žrebca, 12 let starega, brez vsake napake, mirnega pri spuščanju in pri vožnji, cena po dogovoru proda Ivan Pušnik, veleposestnik v Šmartnem, p. Slovenjigradec. Kravo pincgavske pasme, dobro molznico, ki bo teletila novembra,
2 kravi muricodolske pasme, 4 in 8 tednov po teletih, dobri voznici, proda posestvo Narpel, Trška gora, p. Krško.
1ET0VALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« Izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto.
Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na »/» strani 300 K, na '/, stiani 150 K, na V« strani 100 K, na strani 50 K Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. -r Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
St. 16. Ljubljana 31. avgusta 1921 Letnik XXXVIII.
JHala naznanila.
ga vaako besedo Je naprej plačati dve kroni v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 20--sicer se naznanila ne objavijo. Upravnlitvo ne prevratne posredovanja.
Mlinske kamne, r»r!S°i?eedbnneo°d8"S
do 100 cm ilroke, po naročilu tudi večje, Izdelujem zopet In prodajam "" «»l«l*«ti <-«n*h a ntamern
"m stroke, po naiocuu mm vcujc, liuciuitu-j prodajam po najniijih cenah s pismero garancijo. Leskovšek Anton, posestnikih kamnoivk. Sv. Juri) ob južni železnici pri Celju.	60
Priporoča se tvrdka tf««.^
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sed-larje. ___I2L_
Proda ie bencin motor
larno žago pripraven tudi.za poljska dela. Vpraša se A. Drame, Ljubljana, Zabjek, 2/11.
240
Lep, močan brek, p^avena2sa veVu o^tiii
ali za kako hotelsko podjetje je ugodno naprodaj. Vprašati je pri upravništvu .Kmetovalca*, 244
Dobra in tečna krma
katero ima v zalogi tvrdka Viljem Steinherc, Lju-• bljana.	247
_247
nlsfp predmete, verižice, _________porabne alOlli prstane, obeske, zapestnice, uhane itd. — kateri predmeti Vam ležijo doma in lih ne nosite, — tvrdki F. Čuden, trgovina zlatnine in srebrnine, Ljubljana,
Ponuditevse ne
ur, ulica Itev.
1.
Prešernova
293
štedilnik, vratca za vetrno peč (Wlnd-_ _ ofen), žična vrv za gugalnico in nov ročni mlin. Poizve se v Ljubljani, Karlovška cesta 30. I. nadstropje.____295
B mulam radi preselitve kravo, izvrstno mleka-rranam rlco, 3 mesece brejo s 3. teletom.
Ferdo Lavrinc, Radovljica 53. Gorenjsko.
302
Kupujemo suhe gobe, i
priporočamo pa vse vrste se- i menj za poletje in jesen! Se- E ver & Komp, Ljubljana WoItova = ulica štev, 15.	231 j
Šibre (Sreteljne), piie,
oljnate barve, lake, firnež, oki
obročno železo, klano apno, suhe in . okras za rakve (truge), nudi najcenejše manjše in večje množine L. Fiir-sager v Radovljici, trgovina «prc. jedilnega, oblačilnega galanterijskega, steklarskega, barvnega in materjalnega blaga.	291
Dnhie+iin za vse sloje dovTieno, trpežno in ceno rUlIlolVU kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SEVER, Ljubljana, Gosoo-svetska cesta 13. (Kollzej).	300
HiSico z vrtom
na deželi, najraje v kakem kraju ob Savi kupim. Ponudbe na upravništvo, Kmftovalca" pod .Zdrava lega 202".	311
Miatllni stnni velik^ z *>e"Cin motorjem 12 niinilllll aimj konjsk h moči kompleten v dobremstanju Cena 85000 kron. Odda se tudi posamezno. Sesalxa za vodnjak z dvema močnima kolesima, 18 m cevi (Garvenswerke) kompletna ln tudi stranske cevi za vodovod. Cena 7500 kron. Franc Podlipnlk, Tezno 37, Maribor. 294 • -----L—
Cficbalnirn (prešo) za seno v dobrem stanju UllanailllbO proda Anton Lovrenčič, Sodražica.
310
Rakovi Jelši proda I an do • "
S parcel travnikov ^ntVidovdanskac^.
(gostilna Možina).	311
Pojasnila daje Jože Stangelj, mesto.
obsegajoč 2 orala v Hrušici pri Stopičah. Gotnavas, p. Novo-312
Rupim star gepeli, lahkega za močnejšega,
Ivan Konda, Praproče, d. Semič.	313
lllanra h konjem in goveji živini se sprejme (IlOpia takoj v službo. Plača po dogovoru. Pismena ponudbe sprejme: Marija Rozman, Nemški Rovt 3, pošta Bohinjska Bistrica.	314
Čnlaitinn iz boljše kmetke hiše se vzame v JUluriLU Ljubljani na stanovanje in hrano pri uradniški rodbini. Ponudbe poslati na upravništvo .Kmetovalca",	315
za lahka dela (začetnica stara 16 do 17 let) dobi takoj trajno službo v Ljubljani pri rodbini brez otrok. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati tskoj ua naslov: Hišna posestnica, St-eliška ulica 8, v Ljubijani.
NaDPndai '"il 4 m?le,- G tednov stare pra-110(11 UUBJ St£ke kaker tudi jedno brejo svinjo in Jedno jalovo,.obe jeseikl. Cena po dogovoru. Matej Svetina, Žirovnica 7, Gorenjsko.
______ 317
ZtnJfci bnhili .in sicer P""tru)ava, stara 11 let IG6I1I nudili in preja že večkrat premovf na, druga črna. stara 4 leta se proda. Pojasnila daje Ivan Hodnik, župan v Bohinjski Srednji vasi.
_118
Hženl rožički
magaj" M. Levstek, Resljeva c. t
v Ljubljani. Ponudbe i navedbo najnižje cene.
______319
Pnnrifl CP okr°S>i kovaški meh, nakovala, kla-riuun an dlva, precepi (šranbštokil £000 kg raznega železa. Anton Belec, v §t. Vidu nad Ljub-ljano.	320
Lepe
sune gobe	"aš®
Omahen v Višnji gori.
V--V" —/ »H^ujb p U 1 1 a ) VI J J •
dntvni ceni tvrdka Mihael
321
lifp 5P Hlnnra "ženjenega, na veleposestvo. '■»» »■ III0|Jln, Žena in s uč»jno dorasli otroci dobijo vedno zaslužek. Prosto stanovanje in kurjava, depLtatno polje in piača po dogovoru. Naslov pove uprava lista.	322
na dva kolesa se proda za 14000 kron. Ključavničar Meglič, Ljubljana, Prule.	323
Dobra slamoreznica
Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino— Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija 3HT0H MMC
UaMjana. Židevtka ulica l ?
s s
N
S
^
s
s >
s s
KOLESA in VSE POTREBŠČINE
KUPITE NAJCENEJE PRI STARI DOMAČI TVRDKI
J. GOREČ,
LJUBLJANA,
GOSPOSVETSKA C. 14.
- TOČNO - SOLIDNO -PRVOVRSTNO BLAGO POCENI.
4 4
Vabilo
na
oboril
Kmetske posojilnice ia hranilnice na Vrhu pri Yinici, Belokrajini
ki se vrši
dne 2. Oktobra 1921, v občinski pisarni na Vrhu, ob 3. uri popoldne.
DNEVNI RED:
Poročil« načeistva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Izvolitev nadzorstva.
4.	Predlogi članov.	(69)
V s(učaju nesklepčnosti, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljaven ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.
Pipe lesene za vino(60)
vseh velikosti na]-boljše kakovosti
od 10'- do 18'- H,
kakortudi medene pipe za vodovod in vse druge potrebščine nudi
9. SUŠNIH,
žeieznina Zaloška c. 21, Ljubljana.
Bmgtoualci i
Skrbite »a kar največje razširjenje ..Kmetovalca" 1 Stremite za tem, dasegalehhočlta v vseh gostilnah ln javnih prostorih. 30.000 nas je že v Kmet, družbi, pa bi nas bito lehko Se enkrat več, Čim več nas bo, več bomo doseglil
Svinjerejci in živinorejci!
Sigurno učinkujoče odvračilno sredstvo proti svinjski kugi, rdečici, kugi na parkljih go-(66) veje živine itd je
„S V i ML6«
Cena zavitku K 40.— Dobiva se v medic, drogeriji
,A.drfja' v Ljubljani,
Šelenbnrgova ul. 5.
Sospodarsha zveza
v Ljubljani
Dunajska eesta - Bavarski dvor.
Velika zaloga vsa-tovrstnih poljedelskih strojen (5)
iz najslovitriftih tovarn.
Zastopstvo za paru kotla ziailk tarife .Wilsia';
I Samo I
za
IMlM!
pošilja
Smet. dnifea za Slov. o [iubljani
ilustrirano knjižico
Jzrejevanje :: matic" ::
ki je neobhodno po trebna vsakemu čf-belarlu.
David & Lobeok
Hambupg 3.
Generalni zastopnik
prvih spec jalnih tvornic, modernih aparatov in naprav ter vseh potrebščin za žganje, špiritne, likerske, drožne in marmeladne tvornice. Destilacijske aparate za gospodinjstvo od 10 do 50 litrov. Zaztopniki se sprejmejo. (67)
0
Primaiaj krmi Masti«* i
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v LJubljani z dne 18. julija 1899., St. 10.595, ki ml ga je mestni magistrat ljubil, izporočil dne 18. Jurija 1899., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglaien. V Ljubljani, dne 3. av-
gusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poiti. TS zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom.	(3)
Mazilo zoper garje
(naftomazHo) uniči pri ljudeh gaijt, ,.=»1, srbečico, kožne bolezni, Izpuščajt Pri
živini uniči garje. 1 lonček po potil
[- « —j
Lekarna Trnkčcasy
Ljubljana, Slovenija. Zraven rotovfsi |
Onim, ki ljubijo napredek! Stoterokrat poplačan trud!
Opozarjamo kmetovalce na zelo dobro in lahko vporabljivo
galično pasto „Bosna",
ki je najbolj pripravno in po strokovnih izkušnjah najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo in druge rastlinske bolezni. Vporablja se lahko tudi mesto galice za škropljenje krompirja. Dobi &e v čebrih po 25, 50 in 100 kg pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Kmetska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
s v LJUBLJANI •
ljubljanske okolice
' Lastnem zadrti smem domu na Dunajski cesti fetev. 18.
Obrestuje hranilna vloge po 3	(2)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v sveži t Čekovnim prometom tur tth obrestuje ob dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron.
Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron.	=
Kmetijska družba za Slovenijo
priporoča udom
iz svoje zaloge v Ljubljani
kaj nit kostno moko
surovo in razklejeno
superfosfat apneni dušik Q kalijeva sol £
:: Gnojilna štupa iz mezdre ::
po izvirnih cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista. Tvornice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo,
še po starih cenah izvrSila.	10
ne zamudite prilike I
* Kmetijska družba za Slovenijo Ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, tnrščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po i kilogram za 120 kron, pol kilograma za 70 kron, četrt kilograma za 40 kron, osminko kilograma za 25 kron, 50 gramov za 15 kron.
Apneni dušik po K 400"— sto kilogramov.
Brusni kamni iz Bergame so pošli in v zalogi so ostali še domači umetni brusni kamni po K K komad.
Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbero po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Gnojilna štupa iz mezdre, ki vsebuje povprečno 8% dušika, po 260 K 100 kg z vrečami vred. To visokovredno gnojilno moko priporoča družba zlasti za gnojenje po njivah in vrtovih in sploh povsodi. kjer primanjkuje gnojnice.
Grahora, kg K 7-—.
Kajnit; v vrečah po 100 kg K 200-—.
Kalijeva sol 4%, po K ^0"— za JOP kg.
Kose. Družba zopet oddaja udom kose iz dobrega štajerskega jekla in sicer 65, 70 in 75 centimetrov dolge, takozvane „kranjske" oblike. Cene kosam so sledeče: 60 cm po 50 K, 70 cm po 52 K. 75 cm po 54 K komad.
Kostni superfosiat po 380 K sto kilogramov z vrečami
vred.
Lanene tropine so pošle in jih za enkrat ni mogoče dobiti. O nadaljni oddaji bomo pravočasno poročali.
Moštne tehtnice po K 50-— za komad.
Poklajno apno vsebujoče 38% fosforove kisline od koje je 80% po novi metodi Petermanovi citratno raztopne, je Kmetijska družba sedaj zopet kupla v inozemstvu. Tega prvovrstnega precipitiranega (ne žganega) krmilnega apna iz kosti pri nas dolgo let ni bilo dobiti, dočim so udje močno zanj povpraševali. Cena poklajnemu apnu je v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po 13 kron kilogram, v manjših množinah po 14 kron kilogram. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 28 K za poštnino, zavoj, vozni list itd. Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. Opozarjamo, da je poklajno apno nujno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo dovolj rudninskih snovi; zlasti losforove kislisie, in da precipitiranega pokiajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi, a dragimi redilnimi štupami za živino.
Rafija, majunga extrissima, po K 38 kilogram.
Rafija, druge vrste po 26 K kilogram.
Razklejena kostna moka z 30—33 odstotki fosforove kisline v vrečah po 100 kilogramov z vrečami vred K 260:—.
Ribja moka. Odslej ima Kmetijska družba v zalogi zopet priljubljeno ribjo moko, ki je izborno močno 1krmilo za prašiče in perutnino in ki je je. oddala družba pred vojno vsako leto svojim udom mnogo vagonov. Pri ribji moki, ki naj bo primerna za krmljenje, je najvažnejše, da zanesljivo nima v sebi preveč tolščobe in tudi ne preveč soli. Taka ribja moka vsebuje 50—60% beljakovin, 20—30% fosofovokislega apna, le 1 do 2% tolščobe in največ 3% soli. Povprečno vsebuje norveška ribja moka le po 2 odstotka soli, je torej absolutno revna na soli, kar je zlasti važno pri reji mladih prašičev, ki je sol zanje zelo kvarna. Cena ribji moki pri odjemu 100 kg v originalni vreči K 13 za kg, na drobno K 14 za kg. Opozarjamo na zanimivi strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, ki ga je spisal družbeni predsednik g. Gustav Pire in je izšel kot št. 41 Gospodarskih navodil.
Rožena moka. Družba ima tega gnojila le majhno količino v zalogi, 100 kg stan K 280"—Vreče dostaviti.
Surova kostna moka po K 200-— za sto kilogramov z vrečami vred.
Škropilnice za trte so pošle. V zalogi je še nekaj drevesnih škropilnic razne kakovosti na izbero. Te škropilnice so izvrstno vporabne tudi za belenje in razkuževanje hlevov itd.
Tobačni izdelek imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po
5 kg K 120:— brez poštnine.
Vlnometri po .K 50:— za komad.
a
Zdrobova moka, (Brechermehl) 20 odstotkov fosforove kisline, 5 odstotkov dušika K 260 za sto kilogramov z vrečami vred.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek gali-čnemu škropivu, ima Kmetijska družba v zalogi ter jo oddaja po 4-— K kilogram. Izkušnje so pokazale, da lahko z dobrim uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico žvepleno- ' kisle gline in si na ta način prihranimo polovico drage gaKce. Namesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotoliko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo gotovo popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo zaradi tega, ker dež ne odpere te brozge raz listje in trte tako hitro kakor navadno brozgo.
Žveplene ploščice ali žvepleni nabiček na juti za žvep-ljanje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 130 kron kilogram.
Živinska sol. Družba je prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol stane K 5-20 za kilogram, pri odjemu pol vagona K 5-— za kilogram. Prijave se sedaj sprejemajo.
Žveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
RMETI3SR9 DRUŽBE
e ZA SLOVENIJO
je izdala in prodaja naslednje		
		Ona K
2.	Fr. stupar: Apno v knatljstvu	1-20
6.	Fr. Stupar: Navodilo, kako |o	
	sestavljati poroilla o letini .	1—
8.	M. Kostanjtvcc: 0 nžltaliel	
	od vina In ani . . .	6-—
8.	Boh. Skalick? Siljenje ali	
	kaljenje ameriških kljufiav	1-20
10.	B. Skalicky: Kvetijtkc ru-	
	men na Čeikem . .	280
IS.	Pridelovanje In razpečevanje namiznega grozdja ter zgoja trt na ipallrjo.	
	(B. Skalick?).....	2-
IS.	0 sestavljanju li setvi Iravelk	
	nsianlc. (W«inziorl-Turk)	4-—
16.	Stouert - Jamnik: Soseda	
	Razumnika konjereja . .	4-
	Izrejanje matic . . . .	4— j
	Živinozdr. Lovro Tepina:	
	Podkovstvo, pouk kova-	I
	čem in konjerejcem . .	45- |
KRANJSKA HRANILNICA y Ljubljani
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
3%
obrestovanja in dovoljuje hipotečna posojila po
♦V/o
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v LJubljani, Knafljeva ulica štev. 9.
Pozor!	Pozor!
Reklamna ponuda!
Vpije d i samo 20 dana!
Radi napuštanja moje zalihe satova šaljem ja unutar 20 dana svakom priposlatelju ovog iz novinog izrezanog oglasa jedan krasni remontor.aat (za gospodu), valjana udešen 30 sati iduči, uz 3 godišnju pismenu jamčevinu uz reklamnu cijenu od 40. umjesto 85 dinara franko uz napredno priposlanje dotičnik iznosa po preporuče-nom listu. Dostava sata obavlja se odmah preporučeno. Pouzetbe obavljaja se jedino kapara od 10 dinara. Skladište satova
GJURO POLLAK,
Zagreb, Tkalčičeva ul. 27.
IHSTDSU DRUŽBA U SLOVENIJO
je dala naslednja
»GOSPODARSKA NAVODILA"
10
posebej ponatisniti iz .Kmetovalca* in jih oddaja komad po 1 krono. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
J. £ataj vino črni, kaj je temu **• Napenjanje govedi, vzrok in kako se odpotnore.
2. Kiavcnje vina.
I. hiko se iz gnilega grozdja na-ctavl dobro in stanovitno vino.
I. Cikle drože ln njih raba v klc* tnistvu.
1L V crokl neplodnosti pri govedi.
Ig. Suzavost ali vlačljivost vina.
M. Armijenje z oljnimi tropinami.
20. CUčenje in precejšnje vina.
2S. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
ML prava petiota ali domače pijače.
81. O bistvu alkoholnega vrenja flci-penia) In o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina.
18. Vietje vimena ali volili na vimenu.
K. Nova naredba kranjske e. kr. deželne vlade glede zvrievanja Te-arstva.
II. ttMost (klslobaj in razkisanje vina.
41. Moino krmilo .Ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev.
49. Dolžnost vzdrževanja ograj v
obrambo kulturnih zemljišč pred
<k(.do po živini, ki se pase.
45. Kaj je j>resnavljanje v živalske«
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem.
54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
50. Kako živi žitni molj in kako Sc pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
58.	Kako se jajca ohranijo.
59.	Natrijev bisuifit kot nadomestna sredstvo za žveplo.
60.	Kako se obnavljajo in popravljajo meje?
81. Kdo se nal ie zglasi za državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ?
62. Presojanje krmil po ikrobnib vrednotah.
03. Oarje pri konjih.
64.	Apneni dušik.
65.	Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože)?
66.	Duh in okus vina po žveplu.
67.	Zatiranje tftnih bolezni spomladi.
68.	Tobak.
69.	Seinl kamni pri živalih.
70.	O prijavi sekanja v gozdih.
ZiMo
SOL
rdečo zdrobljeno
dobavlja podružnicam najceneje
Brnet, družba za Slovenijo
v Ljubljani.
Pozor, mlinarji II
Pristna volnena
24 in 32 cm široka po znatno znižani ceni, kakortudi prvovrstna svilena aita svetovnozna-ne švicarske znamke »Albert Wydler« priporoča trgovina
AVGUST CflDEŽ
ei Ljubljana
Kolodvorska ul. 35,
nasproti »Stare Tišlerjeve gostilne«
Zahtevajte cenike!!
sprejema (8)
primerne inserate
po c£nah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kajti »Kmetovalec«, izhaja dvakrat mesečno) v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah.
za vino, žganje, olje, mast, med, petrolej,
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
FranjoHepič
sodarskl mojter
Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila
Solidno delo!
Cene zmerne! Točna postrežba! 62
Cementa
strešna opeka
najbolj trpežne vrste se dobi prt tvrdki
Ivan JolaftSu, Ljubljana, Emonska cesta št. 2.
Upravništvo »Kmetovalca"
sprejema le
primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavja.
Objavljenje bo imelo vedno povoljen uspeh, kajti .Kmetovalec" izhaja (dvakrat mesečno) v 30.000Izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih pokrajinah v Jugoslaviji.
Pozor I
Poštnina znaša :
za zavoje do 5 kg K 30-— » » »10 » » 50'— » » »15 » » 70*— » » » 20 » » 90 — Za povzetje se računa :
do K 100 K 3 — » 200 » 4 — » 400 » 6 — » 1200 » 8 — » 2000 » 10.— » 4000 » 14 — kar naj blagovolijo cenjeni naročniki pri naročbah upoštevati. Vsled teh visokih poštnih pristojbin priporočamo skupno naročanje blaga po podružnicah.
Naročajte in širite
! JflETOMLCr!