L'DK 886.3.015.19 Franc Zadraoec Fi lozofska f a k u l t e t a , L j u b l j a n a REALISTIČNA ESTETIKA P O EKSPRESIONIZMU Y SLOVENIJI O l i t e r a r n e m rea l izmu, k i j e v t eo r i j i in p r a k s i na S lovenskem p r e v l a d o v a l v 30-ih let ih, še n i m a m o s i s temat ične r azp rave . Naša poskuša reg is t r i ra t i in opisat i vse g lavne t e rmine , k i so po eksp res ion izmu hotel i o b v e l j a t i kot l i t e r a r n o t e o r e t s k a in f i lozofska določi la rea l izma. T h e l i t e r a r y rea l i sm which was bo th in t h e o r y and in p rac t i ce in Slovenia p r e d o m i n a n t in t he th i r t i e s has not ye t been sys t ema t i ca l ly e x a m i n e d . O u r s tudy a t t e m p t s to reg i s t e r and to desc r ibe al l the p r inc ipa l t e rms which since the express ion i sm t r ied to es tab l i sh themse lves as l i t e r a r y - t h e o r e t i c a l and phi losophica l d e t e r m i n a n t s of rea l i sm. Prvo slovstveno generacijo iz dvajsetih let je slepilo tudi prepričanje, da je duhovne in moralne poraze v prvi svetovni vojni in po n je j zakri- vila racionalistično-pozitivistična miselnost, pretirani scientizem 19. in 20. stoletja. Zato je zavračala tudi slovstvene smeri, ki so zrasle ali iz znanstvenih pobud, kot npr. naturalizem, ali pa so človeka odrinile v pasiven odnos do sveta, naredile iz njega preobčutljivo membrano za vtise, kot npr. impresionizem. Generacija je te slovstvene stile in nazore hotela premagati z mislijo, da mora nova umetnost biti popolnoma du- hovna. Zatajiti snov, objektivnost, kakršna se kaže izkušnji, pognati se do »bistva« vsega, priti do prave, to je duhovne resničnosti človeka, družbe in sveta, ta misel je hotela preustrojiti besedno umetnost, z njo pa preroditi človeka in družbo. Tokrat nas ne zanimajo podrobnejše poteze ekspresionističnega umet- nostnega nazora v Sloveniji. Izognili se bomo tudi konstruktivizmu in drugim slovstvenim zamislim, ki so tedaj pomenile odmik od realistične estetike ali pa so jo tudi eksplicite zatajevale. Zanimalo nas bo le, kako se je oblikovala realistična slovstvena misel v času, ko je bil ekspresio- nizem še vodilno geslo, še bolj pa, kako se je oblikovala v tridesetih letih, ko je ekspresionizem v slovstvu naglo zatoneval, skratka, kako so slo- venski pisatelji ponovno iskali pot k realizmu in do kakšnih definicij realizma so prihajal i po večdesetletnem prevladovanju romantične smeri. 1 a) Prvi ugovori zoper ekspresionistično načelo poduhovljanja so pri- hajal i od umetnostnih zgodovinarjev Vojeslava Moleta in Izidorja Can- kar ja , ki sta bila desetletje in več tudi sama pisatelja. Ker sta priznavala predvsem antični in renesančni umetnostni ideal, sta poudarjala , da zgo- dovina umetnosti dokazuje, da je bila narava zmerom izhodišče in merilo za pomembne umetnostne smeri in stile. Molè je zapisal, da je načelna negacija narave le teoretska muhavost in filozofska zmota, tem bolj, ker razsnovlja vsaka resnična umetniška osebnost, torej tudi vsaka umetnostna smer, zaradi česar se smeri ločijo med seboj le po stopnji razsnovljanja. Zato se hudo motijo bojevniki, ki bi radi naturalizem razvrednotili kot »brezdušno, fotografično kopiranje narave, v katerem ne igra umetnikova individualnost nobene vloge«.1 Izidor Cankar je po- duhovljajoče pesnike opozarjal, da se vdaja jo utvari, če zares mislijo, da bodo premagali vse snovno. Njihova utvara je toliko hujša, ker je prav pesništvo čisti t ip snovne umetnosti in ne more obstajati »brez komplek- sov misli in čustev«, ne more se odtrgati od konkretnih snovi, tudi takih ne, kot sta sociologija in religija.2 Oglasil se je tudi marksist iz Trsta, Vladimir Martelanc, ki je bil t eda j estetski mentor za pesnike iz delavskih vrst. Aktualiziral je termin rea- lizem in ga postavil proti duhovni umetnosti. Zanimivo je, da mu spo- znavno načelo kot pogoj realizma ni zadoščalo in da je od tako imeno- vanega socialnega realista pričakoval, da svet tudi spreminja, ne le razlaga.3 Ko pa je marksistično gnozeologijo presajal v slovstveno umet- nost, ga je zaneslo, čim je preveč poudar ja l socialni faktor, premalo pa upošteval, da umetnost presega razredne meje in da odpravl ja razred- nega duha. Kvalitetni pesnik ekspresionizma in konstruktivizma, Srečko Kosovel, je sredi dvajsetih let zavračal dva pojava: prezasanjane pesnike, ki so hoteli služiti le »Duhu« in »Besedi«, v resnici pa so se izgubljali v osam- ljenosti in mistiki, ter kritično načelo mladega Josipa Vidmarja, ki se je opiral na Kantovo misel o umetnikovi nezainteresiranosti in pasivnem zrcaljenju resničnosti. Menil je, da ti smeri ovirata in zabranjuje ta »res- ničnosti vstop v umetnost«, ker se pravi umetnik ne sme niti osamiti niti izbirati kakšnih drugačnih pasivnih vlog. Umetnik nekomu mora služiti. Na izbiro pa ima v danem trenutku le dvoje: resnico in buržojizijo. Umet- 1 Vojeslav Molè, Umetnost in narava. LZ 1922. г Iz idor C a n k a r , Dialog o snooi in obliki. DiS 1923. 5 Vlad imir Marte lanc , Moderna umetnost in njene naloge. Uči tel jski list 1922. — Isti, Razredni moment o umetnosti. Uči tel jski list 1923. niško služiti resnici pomeni izražati in opisovati vso resničnost, ničesar v n j e j prikrivati, ničesar olepševati, predvsem pa ne biti vzvišen nad vsakdanjostjo. Prava umetnost nikdar ni vzvišena nad vsakdanjostjo, ampak se ravna po načelu: »Ne mimo realnosti, ne nad realnostjo, ampak skozi realnost proti te j realnosti«.4 To je bil zelo avtoritativen glas za pisateljev realistični filozofski odnos do življenja in družbe, za odnos, ki zavezuje za socialna in narodna vprašanja in preprečuje umike v to ali drugo mistiko. Ker je Kosovel urejal Mladino, so nekateri že tedaj menili, da se njeni sodelavci slovstveno vračajo k realizmu. Sam ga je vračal zlasti tudi kas- nejši dramatik Bratko Kreft , ko je v esejih o Emilu Zolaju in Jacku Londonu5 pisatelje zadolževal za kritično analizo socialnih nasprotij . Y prvi polovici dvajsetih let, torej v samem zenitu ekspresionizma, sta realizem kot estetsko vrsto poskušala definirati Ivan Pr i ja te l j in Josip Vidmar. Očitno pri tem nista imela namena vplivati na dogajanje v slovenski literaturi. Pr i ja te l j je zapisal, da realizem lahko srečujemo skozi vso zgodovino umetnosti, zda j »kot prirojeni, posameznim umet- nikom lastni način gledanja in izražanja, ali kot cele generacije med- sebojno združujoč in navdušujoč pravec«. Realistični način pisanja »je gledanje, posnemanje in prosevanje« prirode in družbe.6 Vidmar pa je poudarek premaknil na prirojeni način gledanja in menil, da je osnovo za stil iskati predvsem in mnogo bolj »v praosnovah umetnikove narave« kot v pisateljevem odnosu do narave in družbe. Lev Tolstoj je realist le zato, ker oblikuje »v mejah vnanje resničnosti, v soglasju z re- alnim svetom«, Dostojevski pa ni realist zato, ker »realnost sveta defor- mira v groteskno zgoščene oblike«. Njun različen oblikovalni način pa izvira predvsem iz njune različne umetniške narave. Umetnikova narava je odločilni dejavnik, ki določa stil in tudi obliko umetniškega dela. Ko govorimo o realizmu, opredeljujemo zato le pisateljev oblikovalni način, in sicer način, ki človeka in naravo oblikuje v vsakdanjih, naravnih, neekstatičnih stanjih in oblikah, nič pa nam ni treba govoriti o pisate- ljevem prosevanju prirode in družbe. Realizma, skratka, ni moč opre- deljevati s pisateljevo bližino do prirode in družbe.7 — Ne glede na Pri- jateljev in Vidmarjev zgolj teoretski interes pa je mogoče domnevati, da 4 Srečko Kosovel, O umetnosti, 1926. — Isti, Razpad družbe in propad umet- nosti. Mladina 1926. 5 Bra tko Kref t , Jack London. Mladina 1925—1926. — Isti, Emil Zola, Mla- dina, 1927. " Ivan Pr i j a te l j , Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. L j u b - l j a n a 1921. 1 Jos ip Vidmar , loan Prijatelj. Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Kr i t ika 1925. — Isti, Opazke k naši kritiki. Kr i t ika 1925. je zlasti Pri jatel jeva knjiga o ruskih realistih sredi slovenskih ekspresio- nističnih zanosov krepila in ohranjala misel o nujnosti realističnega pi- sanja in o nedvomnem etičnem pomenu takega pisanja. b) Medtem je ekspresionistična smer, posebno religiozna in individua- listična, doživljala hude dvome o lastnih izhodiščih in namenih. Kato- liške pesnike je povrh zadela nezaupnica iz lastnega ideološkega tabora, ki je bil bolj praktično usmerjen. Ko je hotel dokončno streti liberalizem, obenem pa uspešno zaustaviti razmah marksizma, je ironično zavrnil tudi romantiko »čiste duše«, »hojo v notranjost« in podobne odmike, ki niso marali za vsakdanji boj za oblast v kulturi in politiki. Zaradi tega pritiska, pa tudi zavoljo odbojev, ki so nastajali v smeri sami, so se med religioznimi ekspresionisti sredi dvajsetih let pojavili glasovi, ki so na- povedali ukinitev absolutne duhovnosti ter spravo med dušo in telesom, duhom in snovjo, med človekom in svetom kot »stvorom božjega razuma«. Začeli so pisati o »religioznem doživljanju telesa-duše«,8 verze, kot sta »O duša. ljubi svoje telo! / O telo, ljubi svojo dušo!«,' ali pa so prepri- čevali. da so že doumeli, »da je treba nov svet ustvariti iz zemlje in duše«.10 Skratka, priznali so snov, predmetnost, in bili pr ipravljeni zdru- žiti jo z dušo v nekakšno mistično sintezo. Začeli so uporabljat i termin realizem, vendar z omejevalnimi atributi, ki so usmerjali vstran od de- janske filozofske in estetske vsebine, ki je vezana na ta termin. Katoliški pripovednik Ivan Pregelj je že leta 1920 uporabil izraz »metafizični realizem«.11 To geslo je zda j začel ponavljati rod katoliških ekspresionistov. France Vodnik je leta 1925 menil, da je že Ivan Cankar odprl pot k takšni sintetični umetnosti, ki združuje katoliško duhovno romantiko in realizem, duha in snov. Religiozni ekspresionisti, ti svojski novoromantiki, na j bi v pesmi poslej peli tudi o »poveličani materiji«. Medtem ko je bila »stara romantika platonska«, je nova religiozna. »Po njenih cestah vriskajoč hite na delo zidarji pr ihaja joče umetnosti bodoč- nosti — metafizičnemu realizma«,12 Na »moment konkretnosti« je med ekspresionisti zelo jasno opozoril tudi Stanko Majcen, ko je leta 1923 in 1924 v Domu in svetu in Ljubljanskem zvonu objavil cikel pesmi iz ne- objavljene zbirke »Zemlja«. Preduhovno smer so spodkopavale tudi po- bude Claudelove lirike, Chestertonova iracionalno-predmetna podoba sveta pa tudi nemška idealistična in radikalna »Neue Sachlichkeit«. Ob razstavi ekspresionističnih slikarjev Toneta in Franceta Kralja je umet- 8 Anonimno, Etos ljubezni. Križ na gori 1925—1926. 9 Edvard Kocbek, O duša. o telo. Križ na gori, 1925—1926. 10 F r a n j o Čibej, Naša življenjska forma. Križ na gori 1925—1926. 11 Tine Debel jak , Ivan Pregelj v prvi dobi. Križ na gori 1925. 11 F rance Vodnik, Slovenski dokument človečanstva. Križ na gori 1925—1926. nostni kritik France Stelè leta 1927 menda prvi v slovenski publicistiki zapisal izraz »nova stvarnost«.13 F ran jo Cibej je istega leta zapisal, da se mladina »od povojnega ekspresionizma dviga navzgor k neke vrste hiperrealizmu«.14 Leta 1927 so pesniki ekspresionisti vseh smeri soglasno menili, da je realizem spet na pohodu in ga bo treba priznati tudi v Sloveniji, pri lastnem ustvar janju . Miran Jarc je trdil, da le še realizem ustreza času. »Zastrmeli smo se v onkraj , potrebna nam je reakcija na bolno stanje. Znak novega realizma n a j bo tudi — odsotnost subjektivizma.« Tone Se- liškar je izjavil, da vidi v »neorealizmu . . . ozdravljenje starih zablod«. Religiozni ekspresionist Anton Vodnik je edini ugovarjal ostrejšemu pre- obratu in se zavzemal le za popravek znotraj ekspresionizma: priznati več predmetnosti, več snovi, vendar s pogojem, da snov dobi tudi »več- nostni pomen«, da je torej še zmerom tudi poduhovljena.15 Dopuščal je torej premik le znotraj poduhovljene slike življenja in sveta. Tako je o metafizičnem realizmu v tridesetih letih pisal tudi France Vodnik. Tine Debenjak je konec leta 1926 potemtakem že popolnoma upravi- čeno ločil dvoje zamisli, kako obnoviti realizem. Slovstveniki okrog Križa na gori, torej katoličani, so po njegovem hoteli poslej gojiti »metafizični realizem«, sodelavci Mladine in nekateri drugi mlajši, npr . Tone Seliškar, pa »novi realizem«. Za nove realiste n a j bi bila značilna še zahteva, da se mora pesnik zrasti z vprašanj i socialne skupnosti.10 Repertoar pomenskih odtenkov termina realizem se je stalno večal. Do konca leta 1927 lahko naštejemo vsaj tele izraze: metafizični reali- zem, socialni realizem, novi realizem, neorealizem, hiperrealizem, nova stvarnost. Iz Debeljakovega eseja o Preglju (1925) pa lahko vzamemo še izraz »čisti ekspresivni realizem«. Ti izrazi nakazujejo dvoje poti v rea- lizem: filozofsko materialistično, ki priznava človeka kot sestavino ob- jektivne družbe in objektivnega sveta, in idealistično, ki zahteva kom- promis med duhom in snovjo. To pomeni, da sta se za izraz realizem potegovali dve filozofski smeri, da sta si ga lastili dve občutji življenja in sveta. Lahko bi tudi rekli: marksizem in katoliški idealizem, saj so nekateri pri Mladini bili vsaj že filomarksisti, Martelanc pa marksist. Različni filozofski izhodišči za vsebino termina realizem nista mogli ostati brez velikih posledic, čim sta v tridesetih letih poskušali podrob- neje določiti njegovo vsebino in estetiko. 15 F r a n c e Stelè, Leto 1926 v razvoju slovenske umetnosti. Dom in svet 1927. 14 F r a n j o Čibej , Bog, religija, 'kultura. Križ na gori 1926—1927. 15 J a n k o Traven , Obraz mlade slovenske literarne generacije. DiS 1927. 16 T ine Debel juk , Srečko Kosovel. Križ na gori 1926—1927. 2 Okrog leta 1930 je termin realizem postal glavna beseda slovenske slovstvene estetike. Yes slovstveni tok se je vračal k objektivnim stvarem življenja, meščanskega in kmetskega, za n j im pa ni mogla zaostajati tudi slovstvena estetika. Razmerje med subjektom in objektom, pisateljem in dano resničnostjo je v teoriji dobivalo takšno smer, da je pisatelj dolžan slediti resničnosti, jo spoznavati in oblikovati v njenih naravnih mejah. Poročila o slovstvenih dogodkih v Evropi in Ameriki so pričevala, da se literatura vrača k realizmu in se le deloma usmerja v nadrealizem, da so Nemci razvili silovit odpor zoper ekspresionizem in deloma pisali »be- richtender Stil«, ki se ni menil za duševne odtenke individuuma. Na slovenski razmah realistične slovstvene volje so gotovo vplivali tudi te- danj i prevodi evropskih realističnih in naturalističnih romanov. Da je bila vrnitev realizma v slovstveno umetnost neizogibna, so vedeli vsi in v tridesetih letih Slovenci ne morejo pokazati opaznejšega poskusa, s katerim bi se kdo odločal za bistveno drugačen estetski nazor in stil. Na prehodu dvajsetih v trideseta leta so krščanski socialisti in tudi nekateri marksisti sicer menili, n a j meščansko slovstvo in kulturo zamenja pro- letarska, razredna umetnost. To stališče pa se ni obdržalo, ostal je le njegov termin socialni realizem. Splošni realistični tok je manj opazno krepila tudi radikalna nova stvarnost. Za termin realizem so se v tridesetih letih potegovali katoličani in marksisti. Katoličani so hoteli z obrazcem »metafizični realizem« spod- riniti in prehiteti vsakršno drugačno terminološko razlago, predvsem p a so s tem obrazcem poskušali premagati marksiste, ki so se začeli ukvar- jati z literarnimi vprašanj i tako intenzivno, kot še nikdar dotlej v zgo- dovini slovenskega slovstva. Pred marksisti pa je stala dvojna naloga: izdelati teoretski obrazec, ki bi najbol j ustrezal terminu realizem kot estetski vrsti in še v danem slovenskem družbenorazvojnem trenutku. Druga njihova naloga je bila opredeliti lepoto kot nestatično estetsko kategorijo, jo filozofsko pojmovati in razlagati drugače, keft so jo pojmo- vali in razlagali katoliški kritiki in esteti. a) Preglejmo najpre j , kako je o realizmu razmišljal katoliški s l o v - stveni krog in kakšne teoretske razsežnosti mu je dal. Kako je ta krog nadaljeval svojo misel konec dvajsetih let, nakazu- jejo tudi izrazi, ki sta jih tedaj uporabljala mladi Miško Kranjec in kri- tik France Koblar. Kranjec je lokalnemu prekmurskemu piscu Franju Kolencu v pismih zagotavljal, da je slovstvena preusmeritev tu in da jo je moči približno označiti s sintagmo »ekspresionistični realizem«.17 Koblar je leta 1929 trdil, da je realizem moč obnoviti »samo z idealizmom«,18 dramatika Antona Leskovca pa imenoval »ekspresionistični realist«.19 Za temi in takimi, morda nekoliko osamljenimi znamenji preusmerjanja je prevzel pobudo France Vodnik in vsa trideseta leta vzdrževal tezo o realizmu kot o nekakšni umirjeni inačici ekspresionizma, torej o realizmu z idealistično filozofsko osnovo. Pri te j tezi so mu pomagali tudi drugi. V Uvodu k esejem Obrazi novega rodu (Dom in svet 1931) se je naj- pre j ozrl po nekdanjih ciljih religioznih ekspresionistov, nato pa nakazal, kako n a j tedanji rod zda j umetniško ustvarja. »Naturalizmu in impresio- nizmu smo. . . postavili nasproti ekspresionizem, a prav tako in k a j kmalu smo poudarili tudi nasproti enostranskemu, romantično platoni- stičnemu simbolizmu novo stvarnost metafizičnega realizma . . . vidni svet sub specie aeterni. Izraziti se in sicer izraziti v živi polnosti svoje na- rave ter v neposredni resničnosti doživetja, to je postalo vrhovni umet- nostni princip ekspresionizma, kakor se je v začetku svojega razvoja nazivala umetnost nove stvarnosti ali duhovnega realizma.« Ne glede na njeno objektivno vrednost je Vodnikova teza povedala predvsem to, da je bil že ekspresionizem pravi začetek idealističnega »metafizičnega realizma« in da je bil preveč platonično romantična različica tega rea- lizma. Novost v razvojnem loku pa bodi ta, da n a j pesnik platonično simbolistično romantiko odpravi z več predmetnosti, z več »vidnega sveta«, vendar mora vidni svet doživljati in razumeti pod tenčico več- nosti. Pod takšno tenčico se sicer spet pojavl jajo simbolični pomeni, le da zda j opozarjajo na iracionalna, duhovna ozadja in bistva objektivnega življenja in sveta. Največ filozofske in pesniške snovi za »metafizični realizem« ali idea- listično novo stvarnost je prispeval Edvard Kocbek v pesniški zbirki Zemlja (1934) in prozah Luči na severu (DS 1932) in Krogi navznoter (DS 1934). Jakob Šile je v teh delih našel skoraj programsko gradivo in po- trdilo za idealistično novo stvarnost oziroma z:a odločno iracionalistično smer.20 Kocbek je namreč tu deloma že uresničil, kar so v teoriji meta- fizičnega realizma šele priporočali: predmetom je odkril neko iracio- nalno, duhovno dno, dotikal se je njihovih neulovljivih, skrivnostnih »bistev«, njihovega »duha«. Kot Paul Claudel in Chesterton je ločeval dvojno resničnost sveta: statično ali določeno in dinamično ali nedoločno. 17 Miško Kran jec , pismo Erni Muser, 1929. — K r a n j č e v a p isma F r a n j u Ko- lencu so p ropad la med okupac i jo v Mar iboru . 18 F runce Koblar , Fjodor Gladkoo, Cement. D o m in svet 1929. " Isti, Anton Leskooec. D o m in svet 1930. 20 J a k o b Šile, Od racionalizma k iracionalizmu. Dom in svet 1935. Torej neko snovno spoznanje, ki n a j bi zlasti Chestertonu dozorelo »v veličasten supranaturalizem«.21 Takšno doživljanje in pesniško obliko- vanje sveta je Kocbek označil z izrazi »magični aspekt resničnosti«, »misteriozni aspekt sveta« in »mistični realizem«. Zdaj so se začeli ponavljati terminološki klišeji in hoteli kar najbol j natančno, »znanstveno« opredeliti novo slovstveno težnjo. Kocbekov pe- sniški »supranaturalizem« je Tine Debeljak doumel npr. takole: »Real- nost in usodnost, to je šele realnost vseh stvari, ki jo Kocbek dojema s čudovito razvitimi čuti v vsej polnosti«.22 Y Debeljakovem stavku opozarja nase zlasti izraz »usodnost«. Spada namreč že v območje te- danjih usodnostnih filozofij, zlasti eksistencializma. Slovenska literarna zgodovina sicer še ni podrobneje raziskala odnosa med eksistencializmom in slovensko idealistično novo stvarnostjo, vemo pa vsaj dvoje. Prvič to, da se je nemška idealistična nova stvarnost opirala tudi na krščanskega eksistencialista Karla Jaspersa, in drugič, da so se nekateri mlajši slo- venski katoliški pesniki od leta 1930 do 1935 močno zanimali za krščanski eksistencializem. Zvezo med metafizičnimi realisti in eksistencialisti je kmalu opazil tudi Anton Trstenjak. Zapisal je, da »eksistenčna filozo- fi ja . . . pomenja na področju duhovnih ved nekako isto, kar nova stvar- nost v pesništvu«.23 Trstenjakova analogija je toliko bolj zanimiva, ker je res, da omenjena filozofija in idealistična nova stvarnost zagotavljata prepad med bitjem in mišljenjem, postavljata eksistenco pred esenco, obe vidita »pravo bit v transcendenci« in v mejah, ki razumu niso do- stopne. Obe govorita o mejnih položajih, tveganju in drznih skokih v transcendenco. Med Kocbekovim verzom »na meji večne groze sladka smrt stoji« in Jaspersovo mislijo, da so položaji, ki spravijo človeka »iz gole situacije v svetu . . . tako rekoč na rob sveta, na mejo, na meta- fizično skrajnost, ki meji že na drug, transcendentni svet«, pač ni več- jega miselnega razločka. Kar je France Vodnik leta 1931 torej bolj teoretsko pričakoval kot v slovenskem slovstvu resnično doživljal, se je v Kocbekovi poeziji in prozi začelo uresničevati. Upravičeno je menil, da je prinesla tisto vse- binsko in stilno diferenciacijo, »ki pomeni preusmeritev od skrajnega spiritualističnega ekspresionizma k poduhovljcni stvarnosti« ter jo ime- noval tudi »stilna varianta duhovnega realizma«. Ponovil je, da je bil prva njegova varianta ekpresionizem ali določneje: poezija Antona Vod- nika. Obe varianti tega realizma pa izvirata iz »metafizične" ideje o du- 11 Edva rd Kocbek, Cliestertonoo Večni človek. Dom in svet 1931. 22 T ine Debe l j ak , Sodobna slovenska lirika. Dom in svet 1934. 23 Anton Tr s t en juk , Filozofija >smrtonosne boleznih. Cas 1939. hovnem izvoru in namenu življenja«. Kocbek gleda zemljo »realistično- -metafizično«, predmeti se mu razodevajo »v svoji snovni in duhovni b i tnos t i . . . v njihovi metafizični resničnosti«24. Leta 1938 je znova opiso- val bistvo idealistične nove stvarnosti. Predlagal je, n a j bi namesto izraza »nova stvarnost« uporabljali izraz »nova resničnost«, poleg izraza »idea- listični realizem« pa še izraz »etični realizem«,25 hkrat i je privzel še izraz »sintetični realizem«, ki ga je uporabljal menda tudi František Šalda. Ostro pa je zavrnil izraz »novi realizem«, češ da vodi naza j v slovstveni utilitarizem, medtem ko »metafizični realizem« stoji »onstran vsakršne koristnosti in racionalistične 'idejnosti' ter noče služiti nikomur, razen Duhu in Besedi«. Pisatelji in filozofi iz »ateistično in humanistično na- merjenega socializma« pa leposlovje vračajo na stare naturalistične temelje.26 Zberimo zdaj termine, ki so se razbohotili v katoliški publicistiki in hoteli teoretsko zastopati pravi slovstveni realizem. Ti termini so: metafizični realizem, novi-metafizični realizem, ekspresionistični rea- lizem, novi idealistični realizem, sintetični realizem, idealistični ali etični realizem; duhovno realistična umetnost, nova metafizično-realistična umetnost, supranaturalizem, napredna stopnja ekspresionizma, pomirjeni ekspresionizem, poduhovljena stvarnost, nova stvarnost metafizičnega realizma, sintetična umetnost — in tako naprej . Strinjati se je moč s Francetom Vodnikom, da o neki estetski vrsti ne odloča ime, ampak »stvar sama«. Ni pa mogoče prezreti, da je ta »stvar sama« tokrat dobila vendarle preveč imen in da enega samega ni mogla dobiti oziroma ji ga teorija ni mogla dati. Ta pa ga ni mogla dati zato, ker se je kot post- ekspresionistična teorija polastila termina, ki si z njim ni mogla po- magati. Nadevala mu je različne atribute, iz realizma skovala pravcato meglenico, v kateri se ni mogel nihče prav znajti , ne pesniki ne teoretiki. Zato ni naključje, da je za vso poplavo pojmovnih zvez, ki so hotele določiti estetske in predvsem idejne poteze nekega realizma, kot ga v svetovni literaturi še ni bilo, uspevala še ena sintagma, ki o celotni mcglenici še največ pove: to je sintagma »mistični realizem«, tvorba Nikolaja Berdjajeva, ki so jo nekateri ponavljali že od leta 1931.27 Da bi zaustavili razmah socialno realističnega slovstva, realizem pa zadržali v okvirih krščanskega idealističnega nazora, so katoliki obnovili še en predlog in sprožili še eno polemiko. Sredi tridesetih let je Ivan 24 F rance Vodnik, Obrazi novega rodu 111 — Edoard Kocbek. Dom in svet 1935. 25 F r a n c e Vodnik, K nooi stvarnosti. D e j u n j e 1938. 20 F rance Vodnik, Prevrednotenja. D e j a n j e 1938. 27 Peter Pa jk , Konec modernosti. L jub l junsk i zvon 1931. Pregelj obnovil svoje predloge o domačijskem realizmu28 in poveličeval Finžgarjev »etični racionalizem in realizem«. Predlagal je, n a j njegov slovstveni način in tip, njegov polepšujoči realizem zajame vse slovensko leposlovje o kmetu, vse »naše kmetiško domačijstvo«. Takšen realizem ima posebno narodno vrednost, je narodno specifičen, edini pravi slo- venski realizem. Nasprotni tok realistično kritične kmetske proze pa je Pregelj imenoval »kmetiški materializem v nas, ki se zdi idejno tuj , iz Rusov presajena snovna in miselna motivnost, nikakor pa organsko za- jeto in polno spoznano naše slovensko življenje«.29 Še izzivalneje je dela socialnih realistov napadel in zavrnil Jakob Šolar. Pregljev očitek nji- hovega tujinstva je stopnjeval tako, da je ta izraz vrgel na vso deziluzio- nistično kinetsko literaturo, češ da je »tuja čustvovanju in mišljenju naših ljudi« in da njeni avtorji niso povezani s kmetskim ljudstvom »v živo, čutečo celoto«, ampak zajemajo iz njega le snov.30 Takšni udarci po socialnih realistih so večali splošno zmedo o slovstvenem realizmu, kot si ga je predstavljala katoliška stran. b) In kakšne teoretske razsežnosti so dali realizmu marksisti in tisti pisatelji, ki realizma niso marali zamegljevati z mističnimi določili? Ka j se je godilo s tem terminom v okvirih radikalne nove stvarnosti in proletkulta? Za slovensko idealistično novo stvarnostjo ali metafizičnim realizmom stoji poleg Claudela in Cliestertona tudi nemška »idealistische neue Sach- lichkeit« in seveda nekateri idealistični filozofi. Toda slovenska publi- cistika je več poročala o »radikale neue Sachlichkeit«. Izvirno nemško ime te smeri je k nam prodrlo leta 1930 prek češke slovstvene publi- cistike. Božidar Borko ga je vzel iz knjige Frant iška Götza Tvar stoleti in pripomnil, da je Götz uvrstil v to smer tudi novi nemški naturalizem in novo sovjetsko pripovedništvo.31 Avtentično poročilo o radikalni novi stvarnosti pa so Slovenci dobili 26. juni ja 1933. Teda j se je Ernst Toller vračal s kongresa PEN v Dubrovniku in predaval v l jubljanskem dram- skem gledališču. Iz beležke v »Sloveniji« (1933, št. 27) je videti, da je označil tudi »umetnostni nazor ekspresionizma, reportažq in nove stvar- nosti«, ki ji je t eda j sam pripadal . Poročevalec pravi, da je »Toller novo stvarnost v književnosti pr imerjal z naturalizmom« oziroma da »Neue Sachlichkeit« po Tollerju teži k doslednemu realizmu. Pripadniki tega stila oblikujejo življenje brez olepšav, »s pozivom in klicem množice. 28 Ivan Pregel j , Nekaj misli o slovstveni izobrazbi slovenskega ljudstva o bodočem. Mladost 1916. гд Ivan Pregel j , F. S. Finžgar, Zbrani spisi VIII. Dom in svet 1936. 30 Jakob Šolar, Kaj je z našo ljudsko povestjo? Ljubljana 1939. 31 Božidar Borko, František Götz, Obraz stoletja. L jub l j ansk i zvon 1930. Ona jili predvsem zanima, ona jih inspirira, njene zahteve, boli in tegobe glasnik so«. Podobno sta radikalno novo stvarnost razlagala tudi Hein- rich Mann32 in Božidar Borko. Ta je dodal, da za smerjo stojijo levičarski pisatelji.33 Četudi vsi radikalisti niso oznanjali tegob množice, je res, da so vsi odločno zavračali ekspresionizem, zlasti njegovo poduhovlja- jočo tendenco. Nemška težnja po izostreni podobi »gole stvarnosti« (»nackte Sachlichkeit«) je bila v Sloveniji znana tudi nekaterim pesni- kom, npr. Božu Vodušku, pri katerem je moč naj t i zveze z Erichom Kästner jem, in Bogomilu Faturju.3 4 Nekateri pisatelji in publicisti so na začetku tridesetih let izraz rea- lizem vezali na »proletarsko umetnost«. Bogo Teply je menil, da bi me- ščansko romantiko moral zamenjati »socialni realizem«.35 Eni so bili pre- pričani, da proletarska umetnost že obstaja (Bratko Kreft , Ivan Vuk, Tone Seliškar, Angelo Cerkvenik, Anton Tanc-Čulkovski), Mile Klopčič pa je priznaval predvsem drugi del tolikanj poudar jane sintagme, torej »proletarsko umetnost«.36 Miško Kranjec jo je v celoti zavrnil. Trdil je, da proletkultovski »socialni realizem« ni niti umetnost niti realizem, sa j v pripovedni prozi posnema vse najslabše: goji črno-belo tipizacijo, fa- bulira romantično, vsiljuje idejno tendenco in hlasta za učinkovitimi, le polresničnimi dogodki. »Ljudje niso več l judje, temveč so lutke«, junak pa, »postavljen visoko v zračne sfere«, izraža p re j meščansko kot prole- tarsko zavest. Skratka, proletkult ne prinaša realistične umetnosti.37 Izraz »socialni realizem« je torej dokaj močno živel v načrtih za pro- letarsko kulturo. Njegove prave idejnovsebinske in estetske lastnosti pa so bolje opisali šele publicisti v Književnosti, Sodobnosti in Ljubljanskem zvonu. Marksistični publicisti so v Književnosti na jp re j določali odnos, ki si ga pisatel j mora ustvariti do družbe. Boris Ziherl je opazil, da so mnogi pisatelji modernih smeri izgubili posluh za vzročnost pojavov, prezrli so vzroke, ki v meščanski družbi pora ja jo hude moralne motnje. Me- ščansko družbo so sicer obsojali, nič pa niso ukrenili »proti socialnim odnosom, ki so to moralo ustvarili«, kar lahko pomeni, da ali niso marali 38 F r édé r i c Levèvre, Eno uro s Heinrichom Mannom. Prevedel Mirko Ja - vornik. Modra pt ica 1933—1934. 83 Božidar Borko, Upor proti razumu. L j u b l j a n s k i zvon 1933. 34 Bogomil Fa tu r , O sodobni sloDenski liriki. Sodobnost 1936. 35 Bogo Tep ly , Slovenska socialna književnost. Koledar C a n k a r j e v e d ružbe 1930. 30 Proletarski pesniki o sebi in proletariatu — Mile Klopčič. Slovenski na rod 1930, št. 120. 37 Miško Kran jec , Delavska kultura in književnost. Beseda o sodobnih vp ra - šan j ih 1932. ali pa niso znali spreminjati socialnih odnosov. Predvsem pa pomeni, da so nujno morali gojiti umetnost zaradi umetnosti.38 Odnos pisatelj — meščanska družbena struktura je Ziherl tu obravnaval podobno kot Ple- hanov v študiji Umetnost in družbeno življenje.3e — Tudi Dušan Ker- mavner je poudarjal , da se tako imenovani meščanski pisatelj preveč brezbrižno vede do socialnih nasprotij . Zato pa je naloga socialnega rea- lista izpovedovati in opisovati prav ta nasprotja. Ko je priporočal »idejno razvito socialno literaturo«, se je Kermavner skliceval tudi na Srečka Kosovela.40 Marksisti so razpravljal i tudi o objektivizmu socialnega realista in o tendenci v besedni umetnini. Edvard Kardel j je trdil, da se dramatik nujno izgubi v enostransko ožino, čim se odloči, da bo pojav le zanesljivo ugotovil in opisal, čim torej dramsko osebo izvede iz okolja le hladno objektivistično. Hladni, pasivni izraz, ki temelji na načelu: vse vedeti in vse opisati, še zdaleč ni primeren za socialno književnost in za socialni realizem, ki mora oživljati humanizem. Od socialnega realista »zahte- vamo nekaj več kakor samo objektivno slikanje. Ne zadostuje konsta- tacija, da so l jud je zrasli iz razmer. Treba je naj t i v razmerah tendenco, ki vodi ven iz njih, treba je pokazati pot iz teh razmer v druge, ki bodo spremenile tudi človeka. Brez dialektike ni socialne literature«.41 — Boris Kidrič pa je Tonetu Čufa r ju ugovarjal, ker je roman Polom popleskal »z zunanjo tendenco«. Kot socialni realist bi moral vedeti, da realistična umetnost zavrača vsakršno vsiljeno, idealistično tendenco. »Ne meha- nično nizanje dejstev in idealistična razlaga razvoja, kar oboje je pogla- vitna značilnost meščanskega realizma, temveč realno podajanje na višji stopnji, to se pravi podajanje stvarnosti z odkrivanjem njenih vsestran- skih odnosov, razvojnih tendenc in perspektiv v bodočnost.«42 Y teh formulacijah je jasno povedano, da socialni realist ne opisuje le pojavov, ki v sedanjosti odmirajo, ampak vidi tudi razvojno tendenco in odpira pogled v prihodnost, da je torej dialektični in zgodovinski ma- terialist. To je določno povedal tudi Bratko Kreft , ko je zapisal, da se »današnji socialni realizem ali če hočete naturalizem n t naslanja več na mehanični materializem enciklopedistov, temveč na dialektični ma- terializem, s pomočjo katerega skuša prikazati l judi in razmere, družbo 38 Boris Ziherl, Nooa ruska proza. Knj iževnost 1933. яв G. V. P lehanov, Umetnost in literatura. P r v a kn j iga . L j u b l j a n a 1951. 40 D u š a n Kermavner . Ludvik Mrzel in socialna književnost. Knj iževnost 1933. 41 E d v a r d K a r d e l j (Tone Brodar) , Tone Čufar, Februarska noč. Knj iževnos t 1933. 41 Boris Kidr ič (Sever France) , Tone Čufar — >Polom<. Knj iževnost 1935. in človeštvo v dialektičnem razvoju, v gibanju, v nasprotj ih in proti- slovjih in išče vzroke in posledice tega gibanja«.43 Marksisti so se lotili tudi vprašanja , kako n a j socialni realist pride do »tipične individualnosti«. Kermavner se je skliceval na Denisa Dide- rota, ki je zapisal, da dramski karakter mora biti in tudi je družbeni pojav, in na Balzacovo trditev, da »individuum obstaja samo v odnosu do družbe«.44 Tudi Boris Ziherl je dramski značaj vrednotil kot sintezo osebnega in zgodovinskega. K a j je in k a j ni zgodovinski značaj, je jasno pokazala tedanja zgodovinska dramatika s celjsko tematiko. Medtem ko sta Oton Zupančič v Veroniki Deseniški (1924) in Anton Novačan v Hermanu Celjskem (1928) zanemarila zgodovinsko gibalo glavnih oseb, jili izoblikovala brez izrazitejših zgodovinskih razsežnosti, je Bratko Kreft v Celjskih grofih (1933) združil enkratne značajske lastnosti z zgo- dovinsko motiviranimi. V njegovem dramskem dejanju se spopadata predstavnika fevdalnega in meščanskega razreda. Grof Herman in me- ščan Pravdač sta osebi in zgodovinska tipa, zaradi česar je Kreftova drama »vseskozi dialektično zgrajena umetnina«.45 Ko so dramski ka- rakter socialno motivirali, so marksistični kritiki premaknili tudi pojmo- vanje tragičnega. Tragika preproste baronice ne izvira iz nerazrešljivega nasprotja med njenim idealom in stvarnostjo, ampak je predvsem ne- izbegljiva posledica družbenih nasprotij . Videli smo, da so nekateri marksisti nalagali socialnim realistom tudi nalogo, n a j v sedanjosti najdejo in oblikujejo tudi tisto, kar šele nastaja in zagotavlja človeštvu boljšo prihodnost. To je bila težka in tudi dvo- rezna naloga, kaj t i z njo je realistu pretila nevarnost, da oblikuje tudi nekakšnega »novega človeka«, ki ga še ni in je lahko le romantično uto- pična neznanka. Pri iskanju takega človeka so že ckspresionistom osta- jala v rokah le medla tipizirana bitijca brez individualnih lastnosti. Utopija, na j je bila zda j tudi stvarno, razredno revolucionarna, je zlasti šibkim pisateljskim naravam grozila, da jim spodmakne tla, na katerih so hoteli delati, torej tla socialno kritičnega realizma. Za mislijo, da mora napredni pisatelj odkrivati tudi novo, nastajajoče, se je oglašal tudi li- terarni nazor Maksima Gorkega. Tega pisatelja so v Sloveniji čislali že od začetka stoletja, zda j pa so objavljali tudi odlomke iz njegove slov- stvene teorije.40 Ta teorija pa je bila tudi križišče, na katerem so se 43 Bra tko Kref t , Ob Detonijevi mapi. Knj iževnost 1934. 44 D u š a n Kermavner , Vladimir Bartol, Lopez. Knj iževnost 1933. 45 Boris Ziherl, Nekaj besed h Kreftooim >Celjskim grofom*. Knj ižev- nost 1933. 46 Maks im Gorki , O socialni književnosti. Koledar C D 1930. stališča slovenskih marksistov deloma razhajala. Zlasti Bratko Kref t in Ivo Brnčič sta se vedla zadržano do njenih utopičnih prvin. Kref t je socialni realizem opredeljeval tako, da je perspektivo kot soznačnico sicer priznaval, ni je pa absolutiziral, imel jo je za možnost realizma, ne pa za njegov pogoj. Realist se odpira namreč nasproti vsej stvarnosti enako intenzivno, vztraja pri vseh njenih nasprotj ih in šele tako jo resnično razkriva in opisuje v dialektičnem gibanju. Kref t je že t eda j soglašal z Miroslavom Krležo, ki je menil, da se pač moti, kdor misli, da slovstveno besedilo mora kazati pot v prihodnost, če hoče biti umetnina.47 Tako stališče je označil za dogmatično mehanično, le na videz dialektično, sa j hote ali nehote ter ja dnevno aktualistično literaturo. Opozarja l je na misel Franza Mehringa, da sta »politika in poezija dve ločeni polji, n j i ju mej ne smemo zabrisati«. Da pa se Kref t ni do kra ja zoperstavljal umetnini s perspektivo, pove dejstvo, da je poudaril tudi drugo Mehringovo misel: da mora pisatelj poleg starega sveta videti tudi novega, »v vladajoči mizeriji ne sme opaziti samo bede sedanjosti, temveč mora znati odkriti tudi upanje bodočnosti«. S tem pa še ni zametaval npr. defetistične lirike, ampak celo menil, da tudi ta izraža in razkriva družbena nasprotja. Še več: ko jih osvetljuje, jih s tem pomaga tudi že spreminjati.48 Tako stališče je Kref t zastopal tudi konec desetletja v sporu na jugoslovanski slovstveni levici.49 O deležu, ki ga ima pri oblikovanju realistične estetike Ivo Brnčič, bi bila potrebna posebna študija. Tu se moramo omejiti le na nekaj bistvenih točk njegove slovstvene teorije. K vprašanjem realistične este- tike, ki so jih oživili marksisti in njihovi simpatizerji, je Brnčič dodal na jp re j misel, s katero je zadel tedanjo katoliško teorijo lepote. To je bila misel, da je treba zavreči utvare o »večni« in nespremenljivi lepoti, da lepota obstaja zunaj snovi, zuna j človeka, da je »Lepota« nadčasna in da ima izvir v »božji ideji«. Občut je za lepo se namreč spreminja, kot se spreminjata človek in družba, zaradi česar je edino merilo vredno- tenja, ka j je lepo in k a j ni, k a j je umetnost in k a j ni umetnost »najti v stvareh in rečeh poteze in odtenke, ki v nas utegnejo vzbuditi estetske tresljaje in razburjenja«.5 0 Brnčič je lepemu in grdemu, prvinama be- sedne in vsake druge umetnosti poiskal objektivno, dogajalno osnovo v zapletenih duševnih odzivih na zunanjo resničnost. Ko je lepoti spod- maknil transcendentalna tla in jo postavil v človeka, družbo in pred- 47 Bra tko Kref t , Ob Detonijevi mapi. Knj iževnos t 1934. 48 Bra tko Kre f t , Mile Klopčič. Preproste pesmi. Knj iževnost 1935. 48 B ra tko Kre f t . Miroslav Krleža. L j u b l j a n s k i zvon 1939. — Isti, Krleže ve lirične samoizpovedi. L j u b l j a n s k i zvon 1940. 60 Ivo Brnčič, Fragment o umetnosti. Knj iževnost 1933. metnost, v čas in prostor in ji priznal razvojnost, je potrdil, da je mar- ksistu tuje vsakršno mistificiranje umetniškega us tvar janja in umetnine. Pisal je tudi o pogojih socialnega slovstva in socialnega realizma. Za prvi tak pogoj je tudi on imel živ pisateljev odnos do družbenega do- gajanja . Socialni realist mora spoznati in poznati zaviralne in pospeše- valne družbene sile in znotra j nj ih opazovati psihologijo posameznika. A edeti mora, da je človek »posebna, lastna realnost«, da pa doživlja razvoj v družbi; živi z družbeno dialektiko, ki jo izražajo odnosi med ljudmi, in živi dialektiko »skritega psihološkega dogajanja« v sebi. Kdor izpoveduje in opisuje oboje, šele prav izraža celotno »družbeno stvar- nost«. Ker so predstavniki idealistične nove stvarnosti in finžgarjansko polepšujočega realizma marksistom očitali, da se potegujejo za vrnitev nekakšnega utilitarnega naturalizma in ker je naraščala razdvojenost na jugoslovanski literarni levici, je Brnčič pisal tudi o umetnosti in ten- denci.51 Tendenco je razlagal in dopuščal le kot estetsko vprašanje, torej v smislu Engelsove opredelitve tendence in v duhu stavka Ivana Can- kar ja , da je namreč moč pisati tudi tendenčno, vendar le »s silnimi sredstvi lepote«.52 O realizmu pa je največ povedal v kritičnih esejih, kjer je njegov estetski nazor privrel na dan s silo prvega vtisa.53 Analiza ga je prepričala, da je religiozna ekspresionistična lirika zataji la po- membne življenjske plasti in pristno lirsko količino nadomestila z re- dukcijami naravnega, samo da bi kar najbol j ugodila dogmatični idejni resnici in lepoti. Za zbirko, kakršna je Kocbekova Zemlja, pa lahko le nevednost uporablja izraz realizem, zaka j ta izraz si sme lastiti le pe- sništvo, ki se ni iztrgalo iz realnega dogajanja, ni pobegnilo pred člo- vekom kot družbenim bitjem. »Pravi realizem išče probleme dejanskega človeka.« Leta 1941 je še zadnjič polemiziral z idealističnimi esteti. Očital jim je, da družbeno tematiko le po nemarnosti štejejo za pesniško manjvredno. Sam je za majhnega štel pesnika, ki se je sredi evropske krize bil zmožen zamakniti v »nadčasovni« svet, zakrniti v nesocialno držo, se ukvar ja t i le s svojo notranjostjo. Brnčic je socialni tematiki v li- riki zagotavljal enakovredno mesto z vsako drugo tematiko.54 Za realistično liriko se je od sredine tridesetih let zavzemal tudi pe- snik Bogomil Fatur.55 V mislih je imel »humanistično realistično liriko«, ki jo formirajo »etika, pristnost in i sk renos t . . . beseda iz srca, topli člo- 51 Ivo Brnčic, Umetnost in tendenca. L j u b l j a n s k i zvon 1936. 52 Ivan C a n k a r , Pismo Zofki Kvedrovi, 8. m a j a 1900. Pisma Ivana Cankarja. D r u g i del, L j u b l j a n a 1948. 63 Ivo Brnčic, Slovenska povojna katoliška lirika. Sodobnost 1935. — Isti, Razgledi v liriki. L jub l j an sk i zvon 1935. 54 Ivo Brnčič, Misli o liriku. L j u b l j a n s k i zvon 1941. 55 Bogomil Fa tu r , O sodobni slovenski liriki. Sodobnost 1936. veški čut«.56 — Za socialni realizem se je od leta 1936 napre j potegoval tudi Vladimir Pavšič. Realizem mu je pomenil »v umetnost prenešeno metodo znanstvenega raziskovanja pojavov«. Njegov smoter n a j bi bil dokopati se do »čim resničnejše podobe človeške psihe in človeške družbe. Sodobni realizem mora rasti iz tradicije, biti pa mora »psiho- loško prodirnejši , etično brezobzirnejši, pa socialno borben«, biti mora tak »realizem, ki n a j vendar že poseže brez rokavic, z golo roko v naše življenje«.57 Tak realizem ne priznava Proustovega psihologiziranja, upira se tudi Zolajevemu naturalizmu. Njegov ideal je združiti Balzacovo epsko širino s progresivnim pogledom na družbo in zgodovino. Pavšiču se je zdelo, da je šele tisto slovstvo, ki je pognalo iz revolucionarnega gibanja proletariate in »ga po navadi imenujemo socialni realizem«, kritiziralo osnove meščanskega reda in odkrilo vzroke za njegov moralni razkroj.58 Kot novi termin za realizem se je v tridesetih letih pojavil še izraz »socialistični realizem«. Takoj moramo ugotoviti, da slovenski pisatelji o njem niso dosti pisali. Poleg nekaj lastnih pripomb, s katerimi ta rea- lizem prikazujejo kot vrsto podržavljenega slovstva, so slovenski avtorji vse do konca desetletja prepuščali informacije in estetsko vrednotenje tega pojava tujim, največ sovjetskim publicistom. Šele leta 1940 in 1941 sta ga bolj poučeno opisala Juš Kozak in Boris Ziherl. Kozak je v Ljubljanskem zvonu skrbel za publicistiko, ki je razvijala realistično estetiko, pa tudi sam je pisal realistično. Ob sporu na knji- ževni levici se je spet zavzel za realistično slovstvo in trdil, da »umetnost ne more dokazovati političnih teorij«.5 ' Socialistični realizem pa je ra- zumel kot sintezo realizma in revolucijske romantike, torej tako, kot ga je razlagal Maksim Gorki. Menil je, da roman Ostrovskega Kako se je kalilo jeklo potr juje , da so pisatelji te smeri zares »inženirji človeških duš«. Zapisal je tudi, da je moskovski pisateljski kongres (1934) zavrgel utilitaristično geslo proletkulta in povzdignil »umetniško idejo, ki na j bi poveličevala heroizem človeškega dela za novo občestvo«.60 Dogajanje v sovjetski literaturi je ocenil skorajda tako, kot bi levi ideološki publi- cistiki hotel povedati, da so v Sovjetski zvezi že leta 1934 preboleli uti- litarno estetiko in je zato skrajni čas, da se ji odrečejo tudi Jugoslovani. Podobno misel je zagovarjal tudi v korespondenci.61 50 Isti, Konec cinizma. Sodobnost 1936. 57 Vlad imi r Pavšič , Zapiski ob premierah. IDO Brnčič, »Med štirimi stenami«. L j u b l j a n s k i zvon 193". 58 Vlad imir Pavšič , Pogled na slovensko povojno dramatiko. L jub l j an sk i zvon 1939. J u š Kozak, Pogovori na vasi. L j u b l j a n s k i zvon 1940. 00 Juš Kozak, Blodnje za Lepoto. L j u b l j a n s k i zvon 1940. " Juš Kozak, pismo Dušanu Kermavnerju, 22. f e b r u a r j a 1941. Spor s Krležo je silil marksiste, da tudi v Sloveniji povedo, k a j mislijo o socialističnem realizmu. Iz Ziherlovega eseja na to temo je videti, da so nan j naredile močan vtis ideje Maksima Gorkega na moskovskem kon- gresu 17. avgusta 1934. Zapisal je namreč, da meščanski ali klasični realizem XIX. stoletja ni presegel kritičnega opisa družbe, medtem ko realizem Gorkega, Šolohova in Gladkova pomaga spreminjati družbene razmere. »Novi realizem«, kot je imenoval to smer, bistveno spreminja iudi razmerje med romantiko in realizmom, in sicer zato, ker izraža družbeni napor, ki hoče premostiti navzkrižja med svetom notranjih teženj posameznika in njegovega razreda in med splošno, objektivno razvojno tendenco celote. Ta realizem zato opisuje m a n j razdvojene, man j disonantne in m a n j odtujene ljudi, kot sta jih opisovala prejšnj i realizem in prejšnja romantika. Novi ali socialistični realizem je Ziherl razumel in opisal torej kot pisateljevo vizijo in projekcijo takega živ- ljenja, ki človeka razodtujuje. Da ga je tako razumel, pot r ju je tudi njegov poziv, n a j realist stoji »sredi boja množic in oblikuje duše v imenu prihajajoče skupnosti vseh ljudi«.82 V teorijo socialnega realizma se je s tem vrnila revolucionarna utopija Maksima Gorkega. Toda ta utopija je v Sloveniji nujno ostala v okvirih literature, sa j marksisti o n je j niso govorili s položajev vladajoče po- litične sile. Ziherl je socialnega ali novega realista postavil v »sredo boja množic«, kar pomeni, da je od njega pričakoval konfliktno slovstvo. V eseju tudi ni besede o »krasnem človeku«, ne o potrebi po heroizaciji te ali one družbene plasti. Skratka, esej ni odprl vrat za ideologizirani »navdih«, ki je teda j pustošil nemško, italijansko in sovjetsko literaturo in rojeval papirnate heroje. S tem smo pregledali nekaj glavnih točk realistične estetike po eks- presionizmu v Sloveniji. Pregled pove tole. 1. Člankov, ki obravnavajo estetiko realizma, je v obeh desetletjih malo. Predmetni naslov imata dva (France Vodnik, K novi stvarnosti, Boris Ziherl, O realizmu v literaturi), drugi govorijo o realizmu znotraj kritičnih analiz slovstvenih del. Take vzporedne obravnave pa večkrat vsebujejo tudi dokaj prodorne oznake realizma. Tudi dejstvo, da so o terminu v tej in oni zvezi spregovorili skoraj vsi pomembnejši slov- stveni publicisti in pisatelji, dovolj jasno pove, kako odločilno mesto je realizem spet zavzel po obeh novoromantičnih tokovih, simbolizmu in ekspresionizmu. " Boris Ziherl, O realizmu D literaturi. Sodobnost 1941. 18 — Slavist ična rcvi ju 2. Dvajseta leta so zastavila več vprašanj , kakšen n a j bi bil novi realizem in k a j realizem sploh je. Katoliški ekspresionisti so si v nekem razvojnem trenutku izbrali izraz metafizični ali ekspresionistični rea- lizem in pri njem vztrajal i tudi vsa trideseta leta. Idealistično pojmovani duh, duša ostaja glavni pogoj, osnova metafizičnega realizma. Meta- fizični realist priznava snov kot »poveličano materijo«, človeku in pred- metnosti daje večnostni pomen, upesnjuje ju sub specie aeternitatis. Drugo stališče iz dvajsetih let pove, da je realizem stilno oblikovna za- deva, pogojuje ga le pisateljska apriorna narava, nič pa volja po načinu ustvar janja in drugi pogoji časa in prostora. Način je pisatelju dan apri- orno, nič pa ni odvisen od njegove razdalje oziroma bližine do narave iu družbe, nič od tega, koliko priznava objektivno danost kot izhodišče za ustvarjanje. Obe stališči je znotraj omejeval idealistični nazor. Obe sta pisatelja odtrgovali od zgodovinske pogojenosti, ena z večno dušo, druga z apri- orno naravo. Ena je silila v ospredje mistično ontološko določenost člo- veka in sveta, druga se je opirala na vrojene oblikovalne mehanizme v človekovi naravi, zanemarila pa umetniške smeri, nazore, posebno problemske in tematske centre, ki v nekem času navdihujejo, narekujejo oblikovanje, vplivajo na oseben stilni instrumentarij . 3. Potem ko so nekateri katoliški publicisti filozofsko in estetsko bistvo realizma s številnimi atributi v tridesetih letih še bolj zameglili in je iracionalizem ostajal slej ko pre j t rdna osnova njihove estetske teze, so drugi oživili staro idejo o etično racionalnem ali polepšujočem rea- lizmu, ki na j bi uravnaval zlasti kmetsko pripovedno prozo in dramatiko. Obujal i so načelo »trezne«, vzgojno utilitarne literature »za ljudstvo« in z njim hoteli izkoreniniti deziluzionizem ter socialno kritično analizo moralnih in socialnih nasprotij v kmetski prozi. Ta zamisel je bila slov- stveni refleks klerikalne agrarno avtarkične in ruralistične kulturne ideologije. 4. O realizmu so največ povedali marksisti in nekateri filomarksisti. Ponovili so prvine realistične estetike XIX. stoletja in jim dodali nove. Dramski in epski karakter mora biti sinteza osebnega in zgodovinskega, tipična osebnost v tipičnih okoliščinah. Tragično ni posledica le ne- soglasja med osebnim idealom in stvarnostjo, ampak je predvsem po- sledica družbenih nasprotij . Kritični realizem XIX. stoletja je pomanjk- ljiv zato. ker je preveč objektivističen in ker družbe ne pomaga spre- minjati. Novi ali socialni realist jo mora spreminjat i in jo tudi spreminja. To lahko dela zato, ker priznava družbeno zgodovinsko dialektiko, sre- čuje v družbi sile, ki odmirajo, in take, ki so razvojno nove in kažejo pota v prihodnost. Ekspresionisti so zavrgli znanost, se posmehovali razumu in objektivnemu spoznanju, nekateri so subjektivno resnico abso- lutizirali. Socialni realisti so svoj »način« spet oprli na znanstveno, ma- terialistično gnozeologijo. Realist je postal »znanstvenik« v tem smislu, da se je odpovedal v literaturi ravnati po apriorni skrivnostni naravi in se odločil pisati po preverljivi izkušnji, po spoznanju, ki mu ga po- glablja nazor, in sicer tisti nazor, ki zagotavlja največ resnice o človeku, družbi in svetu. Socialni realist priznava dialektiko v človeški osebnosti, enako pa priznava tudi družbeno dialektiko in osebno vključenost vanjo. Pridevek »socialni« se je tokrat menjaval s pridevkom »novi«: so- cialni realizem — novi realizem. Vendar je res, da ima izraz »socialni« več teže kot »novi«. K a j ga zlasti opravičuje? Socialni realist priznava objektivno resničnost, piše literaturo, ki dejstva nadzoruje, obenem pa tudi vznemirja, prebuja, hoče pokvarjene odnose izboljšati, tudi odpra- viti. l a njegova opazna humanistično aktivistična sestavina opravičuje izraz »socialni«. Socialni realizem v praksi ohranja prvine realistične estetike XIX. stoletja, kot novoto pa uporablja spoznavno metodo dialek- tičnega materializma in marksizma. Nekateri njegovi predstavniki so zgodovinski materialisti, njihova slovstvena podoba človeka in družbe je oplojena z revolucionarno humanistično prvino. 5. P r e g l e d t u d i p o v e , d a m n o ž i c a p r e d z n a k o v še k a k o p r i č a , d a j e b i l r e a l i z e m k o t e s t e t s k i p o j e m t u d i t o k r a t p r e c e j r a z t e g l j i v . R a z t e g l j i v o s t j c p r i h a j a l a od tod , k e r g a j e e d e n r a z u m e l in o p i s o v a l k o t s l o v s t v e n i s t i l . k o t p i s a t e l j s k i n a č i n , k i p r o d u c i r a le n a r a v n e o b l i k e ž i v l j e n j a in s t v a r i , d r u g i g a j e i m e l z a t a k š e n f i l o z o f s k i o d n o s d o s t v a r i , k i le s p o - g o j e m p r i z n a v a o b j e k t i v n o r e s n i č n o s t ( r e s n i č n o s t s u b s p e c i e a e t e r n i t a t i s ) , t r e t j i j c p r i z n a v a l d i a l e k t i č n o m a t e r i a l i s t i č n o s o v i s n o s t i n z g o d o v i n s k o p r e p l e t e n o s t i n d i v i d u a l n e d u š e v n o s t i in d r u ž b e a l i p a i z r a ž a l i n o p i s o v a l t a k o r e s n i č n o s t k o t e d i n o p r a v o » d r u ž b e n o s t v a r n o s t « . РЕЗЮМЕ Библиография проблемы показывает, что у Словенцев в период с 1920. по 1940. существует лишь немного принципиальных статей о реализме, а обработка словенской публицистики указывает на то, што описывали реализм все значи- тельнейшие критики и писатели. Особенно выступают следующие точки зрения: 1. Реализм стильно-формальное явление, обоснованное лишь априорной натурой писателя; воля к созданию творческого метода и условия времени и пространства на него не имеют влияния. 2. Католические экспрессионисты под конец своего кризиса решили принять метафизический реализм и его придерживались еще в тридцатых годах. Основой метафизического реализма являются идеалистически трактованные душа и дух. Метафизический реалист понимает материю как «возвышенную материю»; он воспевает ее лишь sub specie aeternitatis. Основой их эстетического тезиса является иррационализм; эстетическое и познавательное существо реализма они затуманили многими атрибутами. 3. Католические писатели в 30-ых годах ожили и старый замисел о этически- рациональном реализме, желательном руководителе прежде всего крестьянских повествовательной прози и драматургии. Они защищали принцип «трезвой»-, воспитательной литературы, помощью которой они хотели вытеснить дез- иллюзионизм. Замысел был литературным рефлексом клерикальной идеологии и руралистичной культурной идеологии. 4. Если трое упомянутых концептов реализма уводило писателей от об- щественно мотивированного человека (первый с априорной натурой и вро- жденными механизмами в человеческой натуре, второй с вечной душой и духов- ной матерней, третий с мнимо простой, но рафинированной идеологической про- граммой), то некоторые марксистские и свободомыслящие публицисты и писа- тели связывали с действительностью человека как синтез личного и историче- ского. Они придерживались мнения, по котором был критический реализм 19-го века слишком объективистский, из-за чего он человека и общество отражал и не изменял. На практике такой реализм сохраняет некоторые традиционные эле- менты реалистической эстетики и принимает познавательный метод диалекти- ческого материализма как научную мировоззренческую ориентацию.