77. številka.
V Trstu, v soboto 24. septembra 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vni dopisi hc pošiljajo uredništvu v ulici Torrente, l2.V«ak li*t mora biti frankiriin. Kokopixi »e ne vraćajo.
Insoruti (razne vrste naznanila in po-fllanice) so znrauunijo po pn^odhi: pri kratkih oglasih 7. drobnimi črkami ne plačuje za vsako besedo % nov
Naročnino, reklamacije in insrrate prejema 0pra7niitV0, ulica TorrHiite 12.
EDINOST
• Edinost«
izhaja dvakrat na teden, v**ko sredo ia loboto ob 1 uri popoludne.
Cena Z a vse leto k prilogo 1 for , u pol 3 for <iO nov., za četrt teta I for. 9 A nov — Edinost brez priloge stane 7.n celo leto A for., za pol leta 3 for., za tfetrt leta I for. AO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-niltvu, v prodajalnicah tohaka v Trstu po 7» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

iV eJinoiti Je ir ott
Vabilo na naročbo.
K malu mino tretjo četrtletje dvanajstega tečaja „Edinosti". Vsojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času ponovi, kajti brez točne podporo nam je nemogoče svojo težko nalogo izpolnjevati.
„Edinost" stane:
Za vse leto . . . . f. G.— „ s prilogo . „ 7.— Za pol leta . ... n 3.— „ s prilogo , „ 3.50 Za 1/4 leta . . . . „ 1.50 „ s prilogo . w 1.75 One gg. naročnike pa, kateri so nam £e na dolgu, prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se jim sicer list ustavi.
Upraviiištvo „Edinosti".
Slovanska liturgija pri Slovencih.
Na velikošolskem shodu in v dveh ljubljanskih listih so jo zopet sprožilo prašanjo slovanske liturgijo, in poročal je o tem tudi Dunajski „Parlamentih-".
Za sedaj se nam ta zadeva še ne dozdeva tako poreč*; spregovorimo o stvari le zato, da izrazimo sv^je začudenje, kako da moro ljubljanski „Slovenec" tej reči nasprotovati ?
Mi nikakor narodnosti ne dajemo mesta pred vero, kakor Celovški Nemci, ki so pretili, da prestopijo k protestantizmu, ako pride v Celovec slovenski škof. Tudi nam ne prihaja na misel versko prepričanje le v ta namen liiinoti, da bi ga porabili v politično dinamiko. Preverjeni smo pa, da je Slovonec lahko dober katoličan in poleg tega tudi unet za slovansko liturgijo. „Slovenec" se morda boji da so z slovansko liturgijo pripravlja le
PODLISTEK. Čuden tujec.
11.
(Konoc).
Pa ko so je uresničila moja želja, da zopet enkrat vidim domovino, domačo deželo, hotel sem obiskati tudi kraj, v katerem sem užil toliko najsrečnejših ur v sladkej ljubezni.
Bilo je teden pozneje, ko sem v drugo ugledal Evropo, ko se nekega dno prikradem tudi v Vrhno. Jaz sem bil raztrgan kakor vedno. Beračil pa nisem prej nikdar, kajti ni mi bilo potrebe. Tudi takrat no bi bil beračil, a le tako som si mislil, bodem smel v vsako hišo, in morebiti spoznam preljubo Ivanko. Šel sem od hiše do hiše. Pridom k Zabreškovim, tedaj pa me rajnki grdo ošteje, da sem močan, krepak itd., ko pa le nisem se hotel ga-noti iz hiše, prime motlo in me udari. Hudo me jo to jezilo, ali molčal sem. Jaz sem hotel le videti njegovo gospodinjo. In res pri tem pride tudi gospodinja v hišo, ni bila moja nekdanja Ivanka. Tedaj hajdi dalje! dokler jo najdeš. Dobro mi je bila znana vas. Res nisem bil 28 let tukaj, a zabil nisem srečnega kraja. Ubo-rem dalje k Sevcu. Morebiti bode tam. Nisem se motil. Komaj pridem v hišo, užo spoznam v brli kej kakih 501etnej gospodinji njo, mojo nekdanjo tako ljubljeno Ivanko. Zjokal bi so bil, pritisnol jo na prsi in jo poljubil; pa vsega tega so ni nič zgodilo. Sin Tine, — kakor sem sli-
most do pravoslavja. Taka sumnja se nam zdi neopravičena. Nasprotno mislimo, du bi se z slovansko liturgijo lo pravoslavnim Slovanom olajšala pot do združenja z Rimom, in ako so to združenje kednj.do-žene, mogočo je le pod tem pogojem. Aloo hočo „Slovenec" pravičen biti, mora priznati, da Slovani (Rusi, Srbi in Bolgari) niso prouzročili razkola. Napravil ga jo Grk, Carigrajski patrijarh Focij. Da je Carigrajski patrijarhat z svojim vplivom potegnol vzhodne kristijane za seboj, to je čisto naravno, akoprav obžalovanja vredna stvar. Zato pa mislimo, da Slovani pravoslavni nemajo nobenega povoda, ustavljati se združenju, ako se jim pusti priljubljena slovanska liturgija. Užo enkrat se je o tem resno razpravljalo, pa zopet je nek grški škof združenje preprečil. O dogmah so kmalo zedinimo; kajti pravoslavna cerkev nas nema za krivo-verce, toraj priznava tudi naše dogme. Te so vender glavna stvar, v nebistvenih rečeh pa Rim lahko nekoliko odjenja.
Kar jo Rim dovolil avstrijskim ltu-som (Rusinom), dovoli lahko vsem Rusom, Srbom in Bolgarom; in kar je dovolil Črnogorskim katoličanom, lahko dovoli tudi drugim katoliškim Slovanom t. j. Hrvatom, Slovencem, Čehom, Slovakom in Poljakom. Zdi se nam celo, da tisti, ki se iz nepotrebne prenapetosti (ker hočejo bolj rimski biti, nego papež sam) ustavljajo slovanskej liturgiji, slabo spoštujejo naša slovanska opostola sv. Ciri la in Metod a.
Kttjti zgodovina nam pravi, koliko sta ta dva sveta brata trpola, da sta Slovanom priborila pravico, ki je nema noben drug narod.
Vsak oče, ki si je z dolgoletnim trudom pridobil nekaj premoženja, bode silno žalosten, ako je to imetjo sinu izročil, in vidi, da ga sin lahkomiselno zapravlja. Tako sta morda tudi sv. Ciril in Metod še v nebesih nevoljna na tiste Slovane, ki no spoštujejo njiju pismenk, njiju prevoda sv. pisma in njiju slovanske liturgije. Velikanska in globoka učenost sv. Cirila se kaže v azbuki, katero je izumil. Kako je bila ta pisava najpripravnejša zajedno za
šal, in prav zavoljo njega sem danes k Vam prišel. —
„Zavoljo Tineta Sovca ste prišli k moni? morebiti je nedolžen, ni ubijalec?" vsklikne oče župan, ki je do tedaj vodno pazno poslušal tujčevo pripovedovanje.
Potrpite, oče župan, potrpite, vse zveste, počasi, pravi tujec, ali kakor smo prej slišali — Janez Delan in nadaljuje:
Sin Tino mi ponudi kos kruha in jaz ga vzamem, vzamem od njega, ki je nje sin, tuja kri. Jeza me je popala, a molčal som, zahvalil se in odpravil. Nisem več beračil; dovolj mi je bilo. Dosegel sem, kar sem iskal; videl som svojo nekdanjo krasno Ivanko. — Bilo jo nekaj dni pozneje, v trgu je bil semenj. Jaz sem se klatil one dni vedno v tej okolici, a nisem se maral kazati nobenemu. Spravim se tudi jaz v trg. Mislil sem si: morebiti bo tudi kaj za te. Taval sem okolo in koga ugledam? Zabresčka? Stara jeza, srd sta se unola v mojih prsih. Imel je dva vola na prodaj. Zaklel sem se, da ne sme ne-sti denarja domov, ako ju proda. Ves dan ga nisem spustil iz očesa; vedno sem bil za njim; a ni me opazil. Prišel jo večer, Zabrošček jo prodal vola in se spravil s kupcem vred v krčmo „pri Kranjcu". Jaz sem udaril za njim in sedel sem nedaleč od njega za mizo.
Videl sem, kako mu je kupec odštel denar.
V tem dojde v krčmo Tine, pozdravi prav na pošten način Zabreščeka in drugo in prisede. Meni jo zavrela kri, ko sem ga zagledal; ne vem, ali od jezo ali od-česa druzega. Komaj pa Tine prisedo, ko ga jame Zabrešček oštevati in obdelovati
vsa slovanska narečja tedanje dobe, kako j« dobil vsak glas svojo posebno črko z naročilom na učence, naj se po narečjih .različno izgovarja, na to kaže učeni naš rojak Matija Majar v svojom životopisu teh dveh svetnikov, ki ga je izdala družba sv. Mohora I. 1885.
Sveta brata Ciril in Metod sta bila toraj gotovo tudi toliko učena, pa brez dvojbe tudi toliko pobožna in Itimu udana, kakor sedanji nasprotniki slovansko liturgije. Tudi ona dva bi bila lahko rekla: „Sv. evangelije prevedemo na slovanski jezik, sv. maša oa naj se povsod v latinskem jeziku bere". Gotovo sta toraj v svo-jej modrosti spoznala, da je pri Slova lih potrebna slovanska liturgija.
Kdo si drsne trditi: „Jaz sem mo-drejši mimo sv. Cirila in Metoda, jaz pravim, da se mora sv. maša pri vseh narodih darovati v latinskem jeziku!-??"
Ako je kateri duhovnik cirilici in 8taroslovenščini neprijazen zavoljo tega, ker se ju v šoli ni učil in ju ne pozna, potem pa naj se vsaj pove pravi uzrok, in naj si z natolcevanjem 110 zakriva lastna komoditeta.
Mi pa ne dvojimo, da je mnogo slovenskih duhovnikov, ki z nami enako mislijo. Gotovo jih je dosti, ki spoštujejo zapuščino sv Cirila in Metoda.
Se ve da se govori: „Prosti narod tega 110 zahteva, prosti narod no čuti te potrebe." To radi priznavamo. Pa pomisliti je treba, da je užo 1000, reci tisoč let, kar se je pri nas slovanska liturgija zatrla, no od strani Rima, ampak od strani nemških škofov.
Na Turko se naš narod šo spominja, pa tega je komaj 200 let; za 1000 lot nazaj pa se narod ne more spominjati. Do novejšega časa še naši kmetje vedeli niso, da sta živela dva taka svetnikn. V takih rečeh ne more biti neučeni bolj me-rodajen, nego učeni. V boleznih je eh sam izučeni zdravnik bolj merodajna oseba, nego sto drugih ljudi; tako so tudi v kulturnih prašanjih besede istinito izobraženih bolj veljavne, nego glas množico, ki o stvari še ni podučena. Razlogi naj se pobijajo z razlogi; na razloge pa odgova-
zavoljo njegovega očeta. Tine je bil — kakor sem spoznal — čisto nedolžen. Starcu jo vino razgrelo hudobno krv. To-gotil in jezil se je na ubogega Tineta, da je uže mene grabila jeza. Mislil sem skočiti mu v obraz, kakor zdražen maček. Mej tem kričanjem, togotenjem in jezo padel mu je denar iz žepa. Jaz se spravim tiho pod mizo, poberem denar, spravim ga in uže sem mislil, da lahko odtegnem, ko mo nekdo pograbi od zadej za vrat. Jaz se ozrem; bil je Tine. Videl je, opazil vse. Zasačili so mo prvič v mojem živenju! In kdo? On — Tine!
Nekaj časa jo tujec molčal. Temno oko mu je zrlo nekako odurno izpod nagubanega čela. Obraz mu je vedno bolj bledel, in vse jo kazalo, da trpi velike bolečine. Sedaj si odpne z desno zdravo roko zapeti jopič in glej! košulja, telovnik in tudi jopič jo bil od znotraj ves krvav. Oče župan se jo skoraj ustrašil; pa kmalu ga jo tujec potolažil, in uže je hotel pripovedovati dalje, ko nekdo potrka in kmalu potem vstopi žandar.
„Kaj je novega, gospod ?" vpraša oče župan.
„Čudno novico vam donašam. Sinoči so je pripetilo mej trgom in našo vasjo nekaj, kar so uže štiri leta ni slišalo," odgovoril je žandar.
Tujec se je stresnol in uprl temno oko v nasproti stoječega žandatja.
„Kaj takega?" prašal jo očo župan zvedavo.
„Sinoči, pozno v noč, peljal se je skozf našo vas nek kupec v družbi z nekim prijateljem. Ko dojdeta do kri/pot ju, tam kjer so ubili pred štirimi — ali boljšo
rjfvti s kolom ali pa z nepodučeno množico, bilo bi enako surovo.
Mi Bino za slovansko liturgijo prvi6 iz spoštovanja do bv. Cirila in Metoda; drugič pa tudi iz narodnih ozirov. Kakor so nemški škofje slovansko liturgijo odpravili največ s tem namenom, da so potem ložej raztegnoli svojo in nemško oblast čez naše dežele, tako jo hočemo mi na novo uvesti tudi s tem namenom, da so tega jerobstva znebimo. Cez tisoč let tir-jamo se dedščino za sv. Cirilom in Metodom nazaj, ker ne vidimo pravičnega uzroka, zakaj so nam jo vzeli. Sveti Duh je dal apostlom dar jezikov, ne pa ljudstvom; naj molijo tedaj Gospoda vsi narodi, vsak v svojem jeziku. To je menda jasno dovolj!
Kakeršen je sam, tako sodi druge.
Skoraj slednji dan očitajo po novi-nah Rusom sovražni narodi, ki goje sami najstrastniše poželenje in hrepenenje po tujih deželah, da hlaste oni po južnih, oziroma balkanskih pokrajinah, koje si hote prilastiti v škodo družim narodom.
Rusi so tem narodom trn v peti, koji je neizrečeno tišči in boli; radi bi ga iz-drli, ko bi jim bilo le mogoče. Na vso načine skušajo zabraniti in preprečiti vidno širjenje ruskega carstva, bodi si v Aziji ali v Evropi. Vedno klepečejo in kriče, da kal6 Rusi evropski mir in si hote podjarmiti vse evropske narode. S povekševalnim steklom iščejo pezdir v ruskem očesu, mej tem ko prezirajo popolnoma bruno v svojem.
Ne spominjajo so izreka, ki pravi: „Kakoršon jo sam, tako sodi druge".
Istina je, da si pridobivajo Rusi vedno več ozemlja, toda lega Rusije in njeno podnebje opravičuje popolnoma njihovo želje in dejanja, kajti vsako drugo ljudstvo, koje hi obsojeno bilo živeti tri četrt leta v ledu in snegu, Še strastneje bi hrepenelo po milejšem podnebji in gorkejših deželah nego Rusi.
rečeno, kjer je ubil Tine očeta Zabreščeka — ustavita ju dva postopača. Bila je tema ko v rogu. Nista ju pred opazila, dokler nista potepuha konja ustavila. Eden je stopil pred konja, drugi pa k voznikoma. A slabo so zadeli. Martin Jelšak in njegov prijatelj sta bila oborožena in kmalu sta po štirih strelih ležala potepuha na trdih tleh. Enega so našli danes zjutraj mrtvega na mestu, drugi je pa odtegnol. Obvarovala ga je tema. Kam se je obrnol, ne ve se, a najbrže, da proti trgu, kajti tja je opaziti krvni sled,"
„In ko bi Vam dejal, da sem jaz oni uhajalec, kaj bi dejali, gospod?" dejal je tujec, ko je žandar končal.
„Tako, Vi sto? tedaj bi Vas prosil za Vaše ime!"
„Takoj, da le končam z svojo pripo-vestjo, tukaj gospodu županu in potem je začel nadaljevati: Jaz nisem hotel se pričkati s Tinetom, videl sem njegovo ko-renjaško postavo. Otdam mu denar, on me spusti in jaz popihnem. Bilo jo kaki dvo uri pozneje, ko je oče Zabrešček kobacal proti domu. Do tedaj sem vedno prežal ob cesti nanj in na Tineta. Ko dojde \štric meno — on me ni opazil — blebetal je in klel, da ga je bilo veselje poslušati.
Ko jo bil uže malo korakov od mene, prevrgel je nekaj besedi o meni, če soin prav razumel. Jaz sem se zasmijal, pograbil velik kamen in mu ga vrgel pod noge. Telebil je na tla. Jaz stopim k njemu in k malu sem končal svoje delo. Ubil sem ga. Potem mu vzamem denar in velik žepni nož in se odpravim, da po-J čakam tudi onoga. Kmalu pride. Z vrvjo, ki som jo nategnol čez cesto, pripoguol
Jako malo koristijo luke na ledenom obrežji Belega morja Rusiji. Malo ali nič dobička jej ne prinašajo skromno obljudene pokrajine, kakor gubernija Ariian-gelsk, ki obsega 17 tisoč štirjaskih milj ter je skoro tolika ko Nemčija in Francija skupaj, ima pa le polu milijona prebivalcev, koji bi morali poginoti od glada, da ne bi je hranilo tamošnje živalstvo, ker jim njihova ledena zemlja skoro ničesar ne rodi.
Zgodovina nam pravi, da so hrepeneli vže nekedaj po južnih milejših pokrajinah severni narodi, kakor Švedi in Danci, ki so žrtvovali obilo krvi v mnogih vročih bitkah, da bi si prisvojili in ohranili iste.
Nemci, troseč najnesramniše laži o Rusih mej svet, preže sami na avstrijske kronovine, kder prebivajo „die unterdriiek-ten Deutschen", da bi je odtrgali od Avstrije ter priklopili „rajhu". Skele pa ob jednem v Pariš, kojega si hočejo prej ali slej prilastiti, da bi postali potem vsemogočni vladarji Evropi in tlačitelji podjarmljenim narodom.
Italijani, ki prebivajo v raju evropskem, obdanem od dveh krasnih morij, kjer vlada vedna pomlad, kjer raste naj-sladkeje »adje, vednocvetoče rastline in jim rodi zemlja vse ono, kar 8i lo srce poželi, niso še zadovoljni s tem, hlaste in hlepe po francoskej Nizzi in avstrijskem obrežji, da bi postali oholi tlačiteiji in pijavke Slovanom, koje nazivajo „sčavom", „barbarom" itd. Pošiljajo vedno svoje zagrizle politično misijonarje v „italijanski Trst", da bi pripravljali „neodrcšence" za bodočo blagodejno rešitev izpod „avstrijskega jarma". Trdovratno pa molče o dobrotah, koje uživajo zlasti „Furlani" v so-sednej Avstriji in ko bi te no bilo, morala bi večina furlanskih zidarjev in fakinov poginoti od glada in mizerije, koje ne nahajamo skoraj v nobenej državi v tolikej meri nego po Italiji.
Angleži, najstrastniši tlačitelji podjarmljenim narodom, imajo najbogatejšo deželo Indijo in vže tako razširjena posestva, kojim nikdar solnce no zahaja, niso še zadovoljni s temi ogromnimi posestvi ter vedno še hlepe po novih in bogatih pokrajinah, vtikajoč svoje dolge prste povsod, kjer se kaj boljšega nahaja za njihov nenasičeni želodec. C© se le zganejo Rusi v Aziji, vže kriče angleške novine, da jim hočejo vzeti Rusi bogato Indijo.
Vsi ti narodi govore z najhujšim sarkazmom o Rusiji, o njenem barbarstvu in poželjivosti po tujih pokrajinah, hvaleč se pa vedno kakor Farizej: „Gospod, hvalim in čestim te, da nisem tak, ko oni čolnar za vratmi".	Z agriž ki.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučni ministerGautschso v poslednjem času posebno laska Poljakom. Ni še davno, kar je v naučno ministerstvo poklical več Poljakov. Tako je tudi prav
sem konja do tal. Tine stopi doli, da bi pogledal, kaj je. In v tem, ko si je on prizadeval, da bi vzdignol konja, pridem jaz od zadaj in mu zabodem nož do ročaja v zatilnik in zbežim. Kmalu potem sem slišal, da je zdrdral dalje. Tedaj ga nisem zadel prav; zgrešil sem. Pa kar nisem storil jaz, storili so druži. Obdolžili so ga, kakor Vam znano, ubojstva: pah-noli ga v ječo, kder še sedaj ubogi trpi in ječi zavoljo mene.
Kim I sem se od tega časa po Hrvatskem, Slavonjskem, OgerHkem itd. in živel sein ko prej. Še le pred nekimi dnevi sva došla jaz in nek moj prijatelj v ta kraj. Včeraj sva zvedela, da se popelje nek kupec po tej cesti. Zvedela sva tudi, da ima mnogo denarja pri sebi in mi dva, pripravljena mu zlajšati denarno breme, Šla sva in ga počakala na mostu, omenjenem od gospoda žandarja. Kar se je potem zgodilo, to vam je znano. Jaz sem šel v trg, a sprevidel sem, da preti tudi mojemu živenju konec. Danes zjutra sem najel voznika in prišel tu sem. da rešim
čisto nedolžnega Tineta.
*
* *
Že drugi dan je bil Tine Sevec prost, tujec pa je bil namenjen, da presedi nekaj časa in premišljuje svoje brezštevilno grehe. Ker je bil pa silno slab, »pravili so ga v bolnišnico, kder je osem dni potem zdahnol svojo spokorjeno dušo.
rad uslišal prošnjo profesorjev levovskega vseučilišča, naj se iz državnih sredstev do-vole štipendije profesorskim kandidatom za anatomijo in fiziologijo, da se vseučilišče spopolni z medicinsko fakulteto. Ta teden pa se je minister sam napotil v Galicijo, kakor so trdi v ta namen, da se poduči o razmerah in potrebah poljskih šol. Mi želimo Poljakom gotovo iz srca, da jim minister dovoli vse, kar je njim potrebno in koristno, vendar pa menimo, da g. minister Oautsch ni tako posebno unet za Poljake; zdi so nam, da so ga njegove šolske naredbe, ki so druge Slovane po pravici razbegale in razdražile, vendar le začele skrbeti in da zato išče zaslonibe pri Poljakih. Menimo, da mu Poljaki ne pojdejo na limanice i da bodo v mislih imeli izrek: danes tebi, v jutri meni. „Oesterr. Corr." sicer trdi da „Češki klub" v državnem zboru nič ne stori proti naučnemu ministru zaradi njegovih naredb. Tej trditvi pa odgovarja „Moravska Orlice", glasilo moravskih narodnih državnih poslancev: „Danes moremo odločno trditi, da jo ona vest popolnoma neresnična. Gotovo je, da „Češki klub" akcijo sklene, da jo mora sklenoti . . . Način in kakovost te akcije pa moremo mirno prepustiti svojim zastopnikom, ki so v prvej vrsti britko in žalostno iznenađeni".
Ogerski ministerski načelnik T i s z a je 21. t. m. v Velikem Va-radinu svojim volilcem govoril. Nestrpno so pričakovali časniki tega govora, ker so se nadejali kakega ogerskega zrna o zu-nanjej politiki. O tem so časniki in politični zvezdogledi dobili precej dolg nos. Tisza o zunanjej politiki ni prav nič povedni, ponovil je le stare fraze, katere uže vrabci na vseh strehah pojo, da velevlasti žele mir in da je upanje, da sc mir tako k inalu ne skali. — Mi bi tej izjavi pristavili: Zdaj je res mir, a ta mir je nenaraven, do brade oborožen, dolgo no bo trajal, kakor vzletela ptica plaz, tako lahko najmanjši dogodek vzbudi strahovito evropsko vojno, saj je vreča krompirja na nevesinjskem polji vzbudila zadnjo orijen-talsko vojno. — Da se vrnemo zopet h govoru ministerskega načelnika, omenjamo lo to Še, da on vidi potrebo, da se nekateri davki povišajo, posebno je užitninski davek, kije smešno nizek, tudi dohodki iz samoprodaje tobaka se morajo zvišati.
Vnanje dežele.
Iz Rima se poroča, da so po noči na 20. t. m. osem petard vrgli proti Vatikanu; hudodelcev niso zasačili, ali pa jih niBo hoteli zasačiti.
Rimski župan, vojvoda T orio nia je na dan sedemnajste obletnice ugrabljenja Rima (20. septembra 1870) poslal kralju adreso, za katero se je ta zahvalil ter rekel, daRimpri veselej bližnjoj priliki svetu pokaže, da pri rednem razvoju vsacega napredka v omiki, daje vsem tistim, ki se pridejo poklanjat, papežu častno in varno gostoljubje, pri tem je lahko tudi glavno mesto svobodnega in krepkega naroda. — Mi bi temu pristavili, da ta gostoljubnost ne bode Rimu kaka žrtva, ampak Rim obogati za milijone, tedaj se ni treba hvaliti z gostoljubnostjo.
Mej Francozi iNemci je zopet ogenj v strehi. Šestnajstletni sin znanega Schniibcla je 14. t. m. na neko drevo prilepil ščuvalni plakat zoper Nemce, ti pa so ga 19. t. m. na meji zasačili in zaprli.
Turška vladaše nikakor ne more odločiti, da bi o bolgarskih zadevah kaj storila. Ker pa ruska vlada nanjo pritiska, zato se boji, da se Rusi obrno zoper Turčijo ter jo napadejo v Aziji, toliko bolj, ker dohajajo vesti, da Rusija dela v Aziji vojne priprave in da veliki knez Mihael NikolajeviČ nadzoruje kavkaške trdnjave.
Iz Carigrada se '21. t. m. poroča, da sultan ni dovolil, da so vsem velevla-stim pošlje okrožnica zastran bolgarskega prašanja; vsled tega se bo turška vlada z rusko dogovarjala, da se o bolgarskem prašanji vendar uže kaj sklene.
Turški s u 11 a n je imel te dni pri sebi slavnega gosta, katerega je odlikoval z enim prvih redov ter ga gostoval in če-stil, kakor kacega vladarja in to ne brez dobrega vzroka, ker ta gost je sin tistega moža, ki je razsojal bitve z svojimi kanoni, nedavno umrlega Kiupn.
Turške finance so uže take, da ni le žalostno, temuč tudi smešno. Mauser-jevih pušk vlada ne more plačati, če tudi je sultan poludrugo mesečno svojo plačo, ki znaša en milijon gold., v ta namen določil. Vsled tega je vlada vsem uradnikom priporočila, da je njih domoljubna dolžnost, ravnati se po sultanovem izgledu in tudi kaj darovati. A ker se je uradnikom uže tako plača ustavila, praša se, koliko se jim more od plače še odtrgati.
Iz Tj o n d o n a se poroča, da je angleška kraljica sprejela posredovanje mej Italijo in Abisinijo.
Angleška vlada je ukazala, naj se irska lijja /.atre v več irskih grofijah.
Anglija in Francija ste se sporazumeli glede nadzorovanja Sueškega prekopa; izroči se mednarodnej komisiji, sestavljenej iz vseh generalnih konzulov v Kajiri pod predsedstvom najstaršega generalnega konzula. Tehničen odbor določi nevtralno ozemlje. Dognati je treba še organizacijo vojne, ki bi varovala nevtralnost prekopa. Vojna bo brojila najbrže blizo 2000 mož.
A n g 1 e že m se po pravici očita, da v Egiptu nič ne skrbe za deželno kulturo. Zgradbe ob Nilu so popolnoma zanemarili, i vsled tega je reka Nil, posebno v srednjem in zgornjem Egiptu, mnogo sosesk popolnoma pokončala. Prebivalci so pobegnoli v puščavo, kdor jih lakota go-nobi. Egiptovski namestni kralj je sicer pod ostro kaznijo ukazal, da se mora vsakdo brez razločka stanu pri delih ob Nilu udeležiti, ali kaj pomaga po toči zvoniti.
Iz A v f g]a n i s t a n a se poroča, da Ejnb kan ni zmagan, ampak da se krog njega zbira obilo njegovih pristašev. Razposlal jo okrožnico kanom, glavarjem in najbolj čislanim ulemam pokrajin Ilerat. Majmene in Mogulistan. V tej okrožnici jih spominja prisege zvestobe ter kliče, naj se zopet okoli njega zbero, da se mu posreči izgnati iz dežele usurpatorja Ab-durhamana, ki je le plačan hlapec Angležev. On hoče Avfganiji zopet pridobiti neodvisnost in samostojnost, katoro je uživala pod njegoviin dedom Mahomedom i njegovim očetom Šir Ali-jetn. Zato pa jim obeča, da po napravi reda in miru zniža tribut, kateri je Abdurhaman skoraj podvojil in da razširi njih pravice. Naznanja jim tudi, da v malo dneh razpošlje poziv še drugim avfganskim rodovom, naj zgrabijo za meč in se mu pridružijo. — II Bom-baja se poroža, da je bil 7. t. m. boj mej emirjevo vojsko in uporniki blizu Mukura na cesti Kandahar — Gharni ter je bil ujet vodja upornikov Jalander kan.
DOPISI.
Rojan, 10. avg. 1887. — (Nemščina v rojan s kej ljudskoj šoli). — Prinesla si, draga „Edinost", pred kakim polu mesecem novico, da se bode s prihodnjim šolskim letom v našej šoli podučevala nemščina kot obligaten predmet, in sicer od tretjega razreda naprej, tedaj v dveh razredih, v tretjem in četrtem. Zakaj ti je, draga „Edinost", gospod urednik odločil prostor med „tržaškimi novostmi", ne pa med domačimi, ne vem, to pač on mora bolje vedeti; čuli pa so se med nami nekateri glasovi, da bi se bila imela ta novica postaviti med „domače", ne pa med „tržaške", ker te slednje kroge pač malo zanima, bolj pa „domače Blovenske". Pri« čakovali smo potem, da „Edinost" kaj bolj natančno poduči nas, kateri smo za to prosili, kako in kaj bode sploh s podukom nemščine na rojanskej štirirazrednici.
Ko smo pred leti, nekateri rojanski očetje prosili, naj se v našej šoli uvede „nemščina" kot učni predmet, storili smo to z dobrim premislikom in iz važnih vzrokov.
Spominjam se še, da so takrat časniki po Slovenskem nas zavoljo tega precej trdo prijeli, ali mi smo molčali, odgovorila si jim ti, draga „Edinost", nekoliko — in tako se je stvar že skoraj pozabila in mi smo menili, da z našo prošnjo kakor s tolikimi drugimi ne bode nič, in da je vse zaspalo. —
Pred letom dni brali smo zopet v tvojih predelih, da je vlada našo prošnjo sprejela, ali naš ljubeznjivi mestni magistrat jo bil voljen vreči jo v koš in se je pritožil na ministrstvo, katero jo je tudi potrdilo. Ali magistrat, koji nas ima tako rad, ni še miroval, in pritožil se dalje na upravno sodišče; to mu je naložilo, naj pove vzroke, zakaj ne dopusti nemščine in ker magistrat nikakoršnih ni mogel navesti, radi tega, ker jih nič imel ni, zato mu je upravno sodišče pritožbo zavrnolo in tako se bode nen sčina sedaj v našej rojanski ljudski soli učila. — Magistrat jo tukaj podlegel, ali bojimo se, da si zmisli kaj druzega, kar bode škodovalo lo natn in našim šolo obiskujočim otrokom. Ker se je tako uvela nemščina proti volji magistrata in njegovih kolovodij, bodo gotovo tudi skrbel za to, da se bode nemščina učila tako in toliko, da se bode ukaz izvrševal samo na papirji, drugače pa ne bode nič, to je, da se naši otroci nemški niti citati ne nauče. To že skoraj
gotovo lahko naprej povemo, da bode tako, če si šolska magistratu višja oblast ne bode prizadevala, gledati njemu na prste.
Če bode tako. kakor je bilo navadno do sedaj, da bode magistrat zapovedoval, njegov sluga Bonin magistratovc ukaze spolnjeval in izvrševal, Šolske višjo oblasti pa in vlada na to molčale, potem ostane ali vse pri starem, ali pa bo še slabše.
Blizo jedno leto mora biti, kar je neki ljubljanski slovenski list v nekem dopisu prinesel razloge, zaradi katerih so Rojanci prosili tudi poduka v nemškem jeziku; bili pak so nekako takole: 1. Z sedanjim podukom v šoli, kjer so pač uči tudi italijanščina, ne moremo pošiljati svojih otrok v višjo ali srednje šole, ker so vse nemške, katerega jezika pa mi ne znamo in so ga naši otroci učiti prilike nemajo. 2. Če pošiljamo otroke svoje v italijanske srednje šole, to je v mestno gimnazijo ali realko, nam se odtujijo in postanejo sovražniki in renegati svojim lastnim starišem in svojemu slovenskemu narodu, za kar imamo dosti izgledov, iz samo naše rojanske fare in bližnje naše okolico. 3. Če hočemo svoje otroke pošiljati v nemško šolo v mesto, to je večkrat, posebno po zimi zaradi slabega vremena nemogoče, tudi je mnogokrat za 0—8 letne otroke predaleč in prenevarno, posebno po mestu, kjer vedno vozovi drug drugega srečujejo, in se še o odraslih mnogokrat bero nesreče, katere se jim vsled lastne nepazljivosti prigode, koliko bolj pa bi se lahko otrokom; 4. ne bode imel več Bonin tolikega vzroka agitirati, naj starši pošiljajo otroke v italijanske razrede rojanske šole ali še celo v popolnoma italijansko ljudsko šolo „pri Praj-nič-u na Belveder, kar jo sedaj prav mnogokdaj in z velikim vspehom storil; 5. nam Rojancem nikakor ne preti tolika nevarnost od nemščine kakor pa od italijanščine, katera se žalibog na izgubo slo-venskej stvari vedno bolj širi z brzimi koraki posebno po našej fari. — Vsi ti vzroki ostali so še vedno jednaki, če ne še bolj silni — ker, kar so tiče zadnjih dveh, še vedno sta večja in večja. Kar je bilo tudi v onem dopisu, da namreč vsak sprevidi, da če si nismo hoteli še večje moralne in materijalno škode, kakor jo že imamo, nam ni ostalo druzega, ko prositi za poduk nemščine. —
Med tem ko se v mestnih ljudskih šolah začne nemščina učiti še-le s četrtim šolskim letom, začne se tukaj že jedno leto prej, tedaj bode tudi to že neka zatvor-nica agitaciji Boninovej in drugih za obiskovanje mestnih talijanskih Šol. Če nam pa slovenski poslanci kedaj sposlujejo od učnega ministra slovenske oddelke srednjih šol v Trstu, Rojanci to z veseljem pozdravimo in bomo svoje otroke vanjo ošiljali; dokler pa tega ni, nam pa ne aže iz moralnega ozira pošiljati svojih otrok v italijanske srednje šole, kar bi pa iz moralnega radi storili, ker je mnogo ceneje za res; če jih hočemo pa dajati v nemške, morajo pa znati že poprej nemški, drugače jih niti sprejeti nočejo.
Iz Zelenih VrtovSc pri Ajdovščini, 21. sept. — „Tu ni blede zimo — Spomlad je in cvet, Trtica nam daje — Vince kakor med." Od 1. 1865. ni bilo pri nas toli dobro vino, kakor bode prav letos, ako nam ga pomaga srečno potrgati tisti sv. Urban pod čavensko goro. Grozdje bode imelo izvenredno mnogo slndorja, zato bo kapljica močna, da bo iz flaške gorela. Naše slovenske krČmarje prav uljudno in laskavo vabimo, naj si pridejo po izborne pijače; kdor je boian, po njej ozdravi, a kdor je otožen, izvestno se razveseli.
Hvala Bogu! zaradi ponarejenega vina ni naša vas še nič škode trpela, glede odkritosrčnega zaupanja. Mi natočimo kupcu pošteno naravno vino. „Kraljevič je Marko llrabar junak bio, Ali je i hrabro Rujno vince pio". Naravna rujna kapljica oveseli človeško srčice; ponarejeno vino ali tako zvana brljuzga omoti ter omrači v grenko otožnost.
Profesor Bodenstedt dokazuje iz večkratnega opazovanja, da jo Slovan, na-pivši se žlahtne kapljice, blag ko mleko i ljubezniv ko angel. Nemec i Anglež pa sta divja ter se rada pretepata kadar ju dobro razgroje dar božjega vinca. To naj si dobro zapomnijo vsi isti našinci, koji se radi prepirajo, zmerjajo i pretepajo, kadar so vina siti.
„Gladko, kakor val po cvetu,
Mu živenja tok šumlju,
Zdravje pije vsemu svetu.
On sovraštva no pozna".
Nu, a recimo još koju!
Čestokrat se prodaja i kupuje ponarejeno vino za pravo, pošteno, naravno. Da se to vsaj nekoliko zapreči, naj se kupec z spričevalom skuže, od koga je vino kupil. Taka spričevala naj bi bila primorana dajati si. županstva. V spričevalu bi bilo potrjeno, da je vino čisto, naravno ali pa ponarejeno. Pošten prodajalec bode tega vrlo vesel, ker si vdobi zaupanje svojemu vinu; ponarejalci vin pa se tega bržkone oplasijo, ker se hitro izvč, od kod se vlači slaba pijača. Krč-marju bode to tudi v čast in dobiček, ker bode imel mnogo obiskovalcev. Pivci pa bodo veseli i zdravi, napivši so zdrave naravne kapljice. Vinski kraji si opetovano pridobe zaupanje nekdanjih kupcev i kmet bode svoj pošteni pridelek ložeje oddal. V vsakej občini bi bil nastavljen od županstva vinski pregleda (Lehko tudi eden izmcj občinskih odbornikov.) Kdor bi vino prodal, istotako tudi, kdor bi ga odpeljal brez oglasa pri „ogledu" — zapade kazni.
Tudi oni kupec, ki pripelje petjot iz fabrike ali ponarejeno vino iz mesta, naj bi so moral izkazati z dotičnim spričevalom vinskemu „ogledu". Pomislimo, koliko slabega, prešpiritvoznega vina so pripeljali krčmarji do zdaj v ponočnih urah iz nekega mesta ... a reklo se je ljudem, da je vino od dobrega Vipavskega aH Kraškega kmeta.
Postavo za pregledovanja vin pri kupčijah na deželi naj bi pretresel i zdelal presl. deželni zbor.
Take so moje misli o tem. Kdor bolje ve, naj jih nam povč, kakor je odkritosrčno izpovedal.
Janez Vrtovec Costnarjev, kmetovalec in vinogradnik.
Domače vesti.
Prvo 8V. mašo bode daroval g. Josip Gojtan v nedeljo dnč 2. oktobra t. 1. v Lindaru. Novomašnik je istrsk Hrvat in vrl rodoljub. — Čestitamo želeč mu, da dočaka še 50 letnico.
Sv. Misijon V Slivju. Dne 8. oktobra se začne sv. misijon v kapelaniji Sliviji, obč. Materija, vodili ga bodo čč. gg. oo. La-zaristi od sv. Jožefa pri Celji. Bog daj dober uspeh!
Zdravstvena naredba. C. kr. pomorska oblast objavlja, da se imajo ozirom na nevarnost, koja nam pretf po koleri iz Italije, vsi predm&ti, prihajajoči iz Benetek, strogo zdravniško preiskati in prekaditi; proizvodi iz ostalih italijanskih pristanišč ostanejo teden dni v kontumaciji.
strah v Izraelu. Ker se naši „liberalci" uže nedolžne slovenske okrožnico mirnega obrtnika prestrašijo, ni se čuditi, da jim pade sreč v hlače, ko jim prihajajo redom poročila o zmagi Slovanov pri volitvah v Istri. Da, Slovanstvo v „Italijanskih" pokrajinah okolu Trsta se je probudilo, taborišča nasprotnikov padajo, pridobljen narodu je važen Motovun. — Tako razvidijo ti gospodje da se tudi tržaških Slovencev ne more več gaziti — ker jih je preveliko.
Izžrebanje obveznic mestnega posojila od leta 1865 bo v soboto 1. oktobra t. 1. ob 10 d. p. v maloj dvorani na magistratu.
Razpisane službe. Za novo obrtno šolo v Trstu je razpisanih več služb, in sicer: tri stalne učiteljske službe, ona za geometrijo, geometrično risanje in obrisni poduk, ena za matematiko in fiziko in ena za okraševalno in vpodobljevalno risanje, za okraševalno slikarstvo in za osnovna vodila anatomije; daljo ena pomočna učiteljska služba za italijanski jezik, zgodovino in zemljeznanstvo, ena strokovnjaška učiteljska služba za rezljarstvo, okraševalno skulpturo in kaluparstvo; ena učiteljska služba za umetno vezenje, ena mojsterska služba za izdelovanje pohišne oprave in za strugarstvo; naposled pomočna služba za kemijo in kemično tehnologijo, za nemški jezik in za slovenski jezik. Prošnje na ministerstvo za poduk vložiti je pri vodstvu to državne obrtne šole. Tržaške novosti.
Grozon samomor. Sinoč ob 10. uri umorila se je neka Antonija Posch pred peharijo v hiši št. 18 ulice dei Forni. Nesrečna ženska so jo desetkrat z vso močjo zbodla z navadnim žepnim nožem v prsi in oblita z krvjo se zgrudila na tlak. Izdahnolu je takoj svojo dušo. Ljudje so jo hitro odnesli. — Nagib groznomu Činu jo neki nesrečna ljubezen, kajti bivši njen ljubimec, pekarski pomagač Jurij Sos-sich jo je zapustil. Samomorilka je bila stara 24 let in rodom iz Ogrske.
Nezgoda. Mornar Mihalj Poduje je padel sinoč raz krova Llovdovega par-nika „Arciduchessa Carlotta" v dolnji prostor ter se močno pobil. Odpeljali so ga takoj v mestno bolnico.
Surovost. Ko je šel v četrtek 55 letni Miha Karniel iz Ž a velj po ulici Ma-donnina, zadene ga težak kamen, katerega mu je nameril nek tržašk pobalin. Mož je precej hudo zadet.
Nesreča. V četrtek proti večeru se je naglo zrušil strop v prvem nadstropju hiše v starem mestu, kojo sedaj podirajo. Ponesrečila sta dva zidarja: Ivan Flego in svak mu Ivan Sanzin iz Skednja. Prvi je lahko poškodovan, drugi pa, kojega so morali iz razrušin še le izkopati, tako je pobit, da so ga morali odpeljati v bol-Nesreča pa bi bila lahko veliko
nico.
večja, kajti malo minut predno se je strop podrl, stalo je 10 oseb spodaj, kjer je bila nekdaj kavarna „Rosario". Kako lahko bi1 bili vsi mrtvi ostali!
Sodnijska razprava proti 10 članom veslarskega kluba „Glauco" vršila se bode v ponedeljek. — Obtoženi so se udeležili, kakor smo poročali, nedavno regato v Benetkah kljubu prepovedi oblasti.
Trgatev se je uže začela v Istri, Dalmaciji in na Porečju. V primeru k lanjskemu letu bo v Istri prilično prav toliko vina , na Porečju pa manj. V Dalmaciji jo nekaj srednjega.
Sprejem Angležev v Pulji. Čujemo, daje Pulj angležko mornarnico nad vsem pričeko-vanjem slavno sprejel. 22. je bil na brodu „Aleksandra" oficijelen obed, kojega so se udeležili vsi v Pulju navzoči članovi našega vojnega brodovja z svojimi soprogami. Zvečer je bila zabava v mornarskoj kazini. Vrt in poslopje bila sta prekrasno razsvitljena in gostje so se konečno umak-noli hladu iz vrta v dvorane. Tam se je živahno plesalo do pozno po polunoči. — Danes ob 7 uri zjutraj odplula je eskadra x Zadar.
Požar. 18 t. m. popoldne je nastal ogenj v Lazcih pri Otaležu na Goriškem. Pogorelo je 23 posestev, izmej kojih so samo 4 zavarovana. Govori so, da jo nek hudobnež navlašč zažgal.
RAZNE VESTI.
Važna iznajdba. Pražka „Politik" piše, da je nek strokovnjak, po imenu Franjo Vanek, po dolgoletnem ugibanju in trudu napravil balon, kateri so more na vse strani voditi. Krstil ga je „Aerodromontt. — Ako se stvar uresniči, storjen je velik korak naprej in vozili se bodemo bolje po zraku, kakor po železnici. — Balon preleti vsako minuto 12 do 15 klm. in celo najhujša burja ga neki ne more ustaviti. Vanek je uže dobil v zvezi z nekim g* Edelstein patent za Avstrijo, Francozko in Angležko.
Obravnava proti Zalewskiju je uže
! dokončana. Obtoženec je priznal svoje hudodelstvo, toda zanimivo je kako seje izgovarjal. Najprvo je trdil, da je bil na morfij tako navajen, da brez njega ni mogel živeti. Utaknol jo tedaj ogromno svoto denarja v žep, ne da bi se bil o temu zavedel. Pozneje pa se je zopet lagal, da je član nekega tajnega društva, čigar namen je preobrnoti Austrijo v slovansko zvezano državo. To društvo ga je prisililo, da je ukradel toliko denarja, ker bi ga drugače zarotniki se smrtjo kaznovali. Seveda mu te lepe pripovedke nihče ni verjel, — Ljubica njegova, Ivana Na-thanson, pa taji, da je poznala Zalewskija kot istega, ampak mislila je, da je nek vitez Tili, koji so skriva pred svojimi sorodniki. Zalewski je bil spoznan krivim in dobil 8 leti ječe ter izgubo plemstva, Ivana Nathanson pa jo obtožbe rešena.
Pannonica. Po cerkvenih postavah mora vsak duhovnik vsak spis ali knjigo, ki jo jo izdelal, svojemu škoiu predložiti, da se škof prepriča, da v spiau ali knjigi ni nič pisanega zoper verske in nravne nauke sv. katol. cerkve. Gospod Davorin Trstenjak je torej, kakor do slej, tudi zdaj svoj najnovejši spis: „Pannonica" svojemu svetlomu škofu predložil. Knozo-škof Jabob M. Stepischnigg je poslano knjižico kot „jako drag spomin na 50 letnico Trstenjakovega literarnega delovanja" t zahvalo vsprejel in g. Trstenjaku to zahvalo v posebnem pismu prav laskavo izrazil.	(SI. N.)
Falbovo prorokovanje. Učenjak prof. Falb je znpet pravo zadel. Po neznosnej vročini ohladil so je zrak po zadnjem dežju prav jesenski. Okolo poludno imamo sicor še dovolj toplo ali noči so jako
hladno. — Sedaj nam je še čekati 11). oktober, ki nam ima nekaj posebnega prinesti.
Sultanova občutljivost. Nedavno je protestiral sultan proti temu, da se ra/ni dunajski in nemški šaljivi listi stalno pečajo z njegovo osobo. — Sedaj pa čujemo, da se je tudi nekojim dunajskim tovarnam za kvarte ukazalo, naj opustć vse slike, katere količkaj merijo na Turčijo. Ako tega na store, prepove turška vlada take kvarte v Turčiji. — Kako podobo bo neki potem imel ubogi „kralj" želod?
Opozorujemo gg. čitatelje na denaš-nji oglas tvrdke Gustav Kraus V Jiigern-dorfu. — Ta tvrdka je, kolikor je nam znano, vedno jako solidna ter jo zato lahko priporočamo.
Gospodarske in trgovinske stvari.
Micko.
(Kemija v kuhinji.)
(Konec.)
Do sedaj smo sir le kot samo hrano opisovali. Navadno se pa použije po končani veči pojedini. V tem slučaji ima važno nalogo: po mnenji vseh ljudi pou-žita jedila stori bolj prebavljiva, kar je tudi res. Se ve, da zgoraj opisani baži sira ste za to šele potem pripravni, kadar so sir večinoma izpremeni v gnjilobo, kar spoznamo po neprijetnem duhu. V tem stanu nahajoči se sir ima to lastnost, da vse mokre jedilne snovi, s katerimi pride v dotiko, izpremeni v kislobo (Gahrung), enako deluje, kakor kvas z navadnim testom. Kolike važnosti je tako umetna prememba zaužitih jedil, da so prebav-ljenje pospešuje, razvidno jo že iz tega ker to kisanje dobro pospešuje raztoplino, jedi (da se jedila razkroje), in to je potrebno za dobro prebavo.
Nam ostane še na kratko pojasniti, kako mleko deluje za razvoj našega telesa v zvezi z druzimi jedili. Po vsej pravici smemo mleko prištevati k poglavitnemu živežu žo zavoljo tega, ker so v mlekujiahajajo iste tvarine, ki jih potrebuje naša kri za rast telesa. Kri potrebuje beljakovine, tolšče, sladorja in soli (Salze); — mleko jej dovaža širine, v koji je dovolj beljaka, tolšče (v surovem maslu), sladoi ja in potrebne soli. Nobena jed nema toliko potrebnih tvarin, kakor pravo mleko. Mi vemo tudi, da človeška hrana obstoji iz raznih jedil. Vsaka jed pa nema vseh zgoraj imenovanih potrebnih redilnih snovi v sebi. Ako v tej jedi manjka kakšne snovi, nahaja se pa v drugej in narobe. Zbog toga jo razlika v človeškej hrani tudi potrebna, da na ta način naša kri dobiva dovolj potrebnih redilnih tvarin.
Tu nom lehko kdo oporeka, čemu uživamo toliko druzih jedi, ker imamo vender glavno jed — mleko, ki ima vse potrebne redilne snovi v sebi ? Na to nam naj bode dovoljeno le na kratko odgovoriti. Enaka hrana bi pospešila preveč enak razvoj, kar vidimo pri vseh dojencih. Božja previdnost je tudi za to skrbela, da nam ni potreba od ene same jedi živeti, kajti narava nam ponuja v obilnosti raznovrstnega živeža v razvoj našega telesa.
Po „nemSk. izvirniku'' posnel J. Ravnikar.
IZKAZ
doneskov za Dolenčev spomenik.
Nadalje so poslali ti-lo gospodje:
Pevsko društvo „Iiajdrih" . gl.	5 —
Fr. Dollonz Trst . . . . „	5.—
J. Draiček Trst.......1.—
St. Čampa Trst.....„	1,—
Ivan Tosti Trst.....„	1.—
Franjo Žagar Trst .... „	1.—
Ive Zaharia Trst .... „	1.—
Matija Kohman Trst . , . „	—.50
Anto Krajcar Trst .... „	—.50
Ivan Gerinek Trst .... „	—.50
Andrej Švagelj Trst . . . „	-.40
Ivan Majer Trst.......—.30
Ivan Mamič Trst . . . . „	—.50
A. Tuhtan Trst.....„	—.50
Po zadnjem izkazu „	92P.08
Skupaj . . "T gl.	946.28
Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske.
V Trstu 22. septembra 1887,
A. Truden, blagajnik.
Tržno poročilo.
Kava. Cene stalne, »koprav so se znižale nti nekojih vel kili tržiščih. Prodano: G0ivr.-č It o po f 109—128; 1200 Suntos po f. 110 do 120 vs. k v. V /al'>m j" še 05 400 kvlnt
Sladkor Ker se ni skoraj nič prodalo, ostalo ju vse pri stirem. Prodano: f>00ii kvint zniljH^ga po f #5—20 fiU Na skladiščih je 150.000 kv. jsmlj-tegH, 2500 kv v hlebih, u<X) k vini. v kockuh in 30:) k v. surovega
Poper s- bode menda podražil. Prodano: 400 vrei* Penim g, Batavia in Singupore no f. 79-103.	1
Bombaž se muh kupuj- Prodani: 40 bd amer k. po f. 71 kv
Žito še v, dno malo prodaje, one pa se n« umaknejo. V akludi&ih j*: 17IO kv. i Šenice 1500 kv. kori t . ji.70 kv ovsa in 800 k v. r2i.
Sadje Prav živo s.i prodajujo rolči. Nadejali A j.', da Se vsled tepa podraže. Prodalo se je: 12U zab. pomaranč puljeŽ. po f. 5 do 9 10; 400 zab. Jalfa po f 3.50 200 zaboj v limon puljež. po t'. 4 50-i). 1200 zab niciij. po f. 2-9 vs;.ki zaboj; 900 zub. fig po f. 14 vsaki kvint. ; 900 zab korint po f. 23—24. OoO zab rozin po f. 14- 15. 2000 zab- sultaniti po f 22 do 89, 2000 kv. roiiSev po f. 5 60 - 5 75, "200 kv. niHiideljrv po f. 75—BO, 40 kv. istih dalm. i certif po f H3 — 83.50
Olje Cei ih se drže. *kopravprišlo istega 1200 kv mane vrsti Prodano: »50 kv. navad. Krt v soilih po f. 37 vs kv ; 550 kv, levante po f 37; 150 kv dalmat. v sodih po f. 40.
Riž pri starem. • Zatim je še na skladiščih: 135 kv. moke, 140 kv. fižoja; 650 kv raznega olja, in 17.695 kv. razni k pridelkov.
Slama in seno kak-«r zadnjič. Les. he Vedno malo prašanja.
Borino poročilo.
Parižka borza je biiu jako zaspana, posebno kar s • tiče italijanske rente, ker je poročila >Ha\as« da so bih Italijani v Afriki zopet tepeni. Ta vest se pa do zdaj še ni potrdila, vendar pa je tipljivula tudi na Dunajsko borzo Neugodna poročila od tam pi so Zadušile kupčijo tudi pri nas, da se ni več kupovalo iu prodajalo, kakor kar je potrebno za vsakdanji promet.
Poslano. *)
Skrbinskemu „Rodoljubci" glede dopisa priobčenega v „Edinosti4 17. septembra t. 1. št. 75.
Dragi rojače!
Jemati broz dokazov čast i poštenje jo zoper 5. božjo zapoved. Pomisli pravcati rodoljub, si se H progrešil ? Tvoj dopis je po vsem neresničen i pobalinsk, kar ti v bodočih listi h, ako želiš, popolnoma i stvarno dokažem. Za ta pot zahtevam od tebe, da v Edinosti navedeš zločine, katere sem svršil, vsled katerih se me jo tako silno bati. Ako zahtevanega ne spolniš, obrekovalec si in častni ropar.
Oprejel si se zastarele kosti prejšnjega g. učitelja — domačinca — da si se suroveje zaprašil v moje častno službene zadevo. Tudi si krivično mahnol po škrbinskih možeh in mladeničih, ki so vender-le na Krasu uzor: krščanstva, delavnosti i varčnosti.
Rodoljube! Ali te ni sram tacih činov? Sklenovši svoj spis, povem ti, da ponosno dvigam čelo v svojem zvestem i plodonosnom službovanji i moralno stopam od-kazana mi pota, da so mo do one prošnje privele pristne razmere i da imam v to tudi postavno pravico. ^
Vedi pa, dragi mi veleum, da iz časopisov se ne tržejo učitelji ter pospeši urno korake kam drugam, kajti učiteljo vslužbujo slavno c. k. okr. šol. svetovalstvo.
Tam javkaj i pretakaj debele solze v zadobiiev svojih pohotnosti. Potem boS peval: „Za dom%— polom, bral krehlje i češplje, voselil so kakor suho listje v vrtincu ter vsestransko ti bode donela slava i hvala. —
Dakle Bog s Teboj, mili mi rojače f
Škerbinec po telesu i duhu.
*) Za stvuri pod tem naslovom ji uredništvo toliko oilgovorno, kolikor mu postava veleva.
Poslano.
Bolnike na kostobolu, rheuma-tizmu in na živcih opozorujemo posebno na oglas „Kwlzda-ja Fluid proti kostobolu" na 4. strani denašnjega lista. (29)
Podpisana vsoja se naznaniti da je odprla v ulici ai Navali št. 14 pod vodstvom zdravnikov gg. dr. Brettauer, D'Osmo, Escher in prof. Welponer zavod za sprejem bolnikov. Isti leži v jako prijetnem iu zdravem kraju ter je dobro preskrbljen z vsiin potrebščinam. Imenuje se
„Vila Mahorsič"
in zasluži, da se s tim vsakemu toplo priporoči.
Pripravljena naznaniti v vsakem slučaju natančne pobližuosti
bilježi z visokim spoštovanjem (i_5)	Ana Mahorsič.
Praktikanta,
mladeniča, ki je dovršil četrti gimnazijalni ali realni razred ali pa trgovsko šolo, ter je zmožen slovenskega in nemškega jezika in razume vsaj nekoliko tudi italijanščine, vsprejnie slovenska tvrdka v Trstu, ki se peča z jedilnim blagom na debelo. -- Ponudbo so prosi: P. S. Št. 2, poste restante Trst. (1 —2)
Jakob Klemene,
fi—1
trgovec
Via Sant' Aiitonio
ima v svojej zalogi volnenega blaga za žensko in moško obleko. Vedno se nahaja v velikoj množini izborno kotonine, bar-žuna, trikotov, platna in Hanele v raznih barvah. Dobivajo se bela zagrinjala vsake vrste in velikosti. Postreći more z najlepšim' namiznimi prti, volnenimi robci, plodi iti drugimi ženskimi ogrinjali. — V obilnoj meri dobe so za gospe vsaktere preproge in lišpa za plese in ženitve. Moja proda-jalnica je vedno proskrbena z najmodernejšim blagom in priprogrami za gospe itd. — Blago je vedno novo in no staro za-ležano. Vsako naročilo na deželi (po obrazcih ali muštrih) se izvrši hitro in toono, ter lahko nektere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje. Svilnato blago ima vedno najnovejšega izdelka; svilnato trakove vsake velikosti za plese, ali za nagrobno vence, kakor zlate in srebrno franže dobivajo se na izbor. Za domača društva je pre-skrbel trobojne svilnate trakovo razne velikosti. Za obilno naročbo priporoča so vsem p. n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počeste.
L1N1KA:
za spolnu in želod-(VVh bolesti, nastope okuženja 1 oslabenj* možke slabosti, poluclj-, žgečo vodo. močenja postelje, puščanje krvi, zahitje Vide, m za vse bolezni mehurja, droba ln iivrev. Tudi pismeno po najnovt j$em znanstvenem posto, anju z neškodljivimi sredstvi	29—53—104
C. Stroetzol, •peoijalni zdravnik Undan am Boden«««
odčeva esenca
: % lekarja PlCCOllja
v Ljuliljani
ozdravila je mojo svaKinio njenih Žeiodčevih obolelosti t opoinoma, da se čutim hvaležno primoranepa povs i i i-i vsakemu 11 neprecenljivo artdstvo i/. sr.i srt'a |>r'poročati.
Ludvig Zammarcki. c. kr Žendarm -rij.ki stražmest-r v Trstu.
lzdelovatelj pošilja in v zabojČ- ih po 12 steklenh* po pl. 1*3© po poginem povzetji. Poštnino trpe p t. naročniki
V steklenicah po 15 nč. bo prodaja v le-karnali: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzotto, Praxmarer, Prondini, Kavarni, Kovin. Saraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovicieli in Zanetti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji.	3B—iio
KW1ZDA-JA
fluid proti kostobolu
izkušeno izvrstno sredstvo proti
notr^Dln, renmatizmu flioleznt živcev
= Isti e'udi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej nho i itd. in 'udi v visokej sta-fros'i proti o s I a b e n j u.
KWIZDA-JA (G) 7
fluid proti kostobolu
dobiva se pravi
v Ti'Ntu v lekarnah gp : C. Za no t ti, 1». Prcndln , O. H. ForalioM* elii, i:d, pi. I eitenhurK, Jo«, pl. Ii^itenbu i «;, A. Ppaxma-p«t, M. HavuMinl, I. Merra val I o. — Na veliko in ekspo't (tri lekar niči rjitna C. Zanetti,P l*i~<*nc]i »I, rut'ni v lekarnah v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Dubrovniku, Rovinju, Spljetu in Zadru. Glavno skladišče :
Ereisapotheke des Franz Joh. Kwizda,
k. k osterr u. ko ilgl riiinfinisober Hofliefurant
in K.»rneuliurg.
Cena 1 steklenice 1 gld. a. v.
Opomnjn > Ako *-e kupuje ta preparat, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva vedno
KVVI/1» A-J A
flujd proti kostobolu
ter pazi, da je na v«iik-'j steklenici in na vsakemu kartonu gori odtisu ena znamka.
Dobiva so v vsili knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. MOLLER-JA
najnovejše dalo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopk/h mladostnih pregreskov itd.
Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah
K A HOL K REIK EN B A U JI
H	Braunschweig.
Lastnik društvo .,Edinost".
a> >o
Natezalci za ^ hlače. f\
Komad p,, f, ..SO' Komad kr. .'m, f. 1.90, 1.10.	kr. HO, !I5.
„Obleka dela človeka"
veli star pregovor. Oblake, koj^ so bile zmoč^ne ali pa poškodovane vsled za-motanju ali tlačenja. ali ako to se strle ■td., pndo' e /oprt svnjo prejšnjo ob] ki no patentiranem konzervatorju za moike in ženske obleke. Ivior hoče mi 1-po obi"ko pa/iti ter j., dobro shraniti, naj si kuni i ajnovf jši konzervator za moike in ženske obleke, koji je patemirui v v«nh drfcavah i o služi ob en-m kot priprava za obešanje in natezanje obleke in kot priprava za stiskanje brisalk in pisem tr-r je tudi naj pra'Uičmj • in najceneje darilo, katero more krasiti vsako možk ali žensko girderobo. — Dohivu se v vsih skladiščih oblek iti v p'avnem tovarniškem sklati i3ču M. D. CxvotkovicN, Wien I . Koblniarkt 18. in Franz Itoeder, Wien, I O.iempasse 2. —
V	p r na i : GoldNohmldl &
«Zur Sta o t Pariš-. — V Hndapfšt - O lin Ai HimOn. -
V	Zagrebu • VlljK-lm Llpko-vic*.	li—b
Konzervator oblek za gospč
Edini svoje vrste.
Proti skrčenju, neenakem raztezanju in stačenju oblek in proti odtrganju vezi.
Miirijaccljske
že'ndečne kat
jce.
izvrstno delujoče zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive do brote je posebno vpliv nji hov pri notečnosti. slabo-nt i želodca, ako z grlu smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodefe-
nem kataru, gorećiče (rzavei) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jodi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničnr »k »ngolju varhu"	51 "8
«». . Ilratl.v KreniNier,
Alornva V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I Seravallu blizo starega sv. Antona
Ni nič boljšega!
za ohrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel, cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po e. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 80-28 koja, rabeč jo redno, na golih krajih gosto la«6 prouzroči ; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasše ku-
mor se ima poslati pisma. Jako fina vonjavn, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno : Familieii-Kraft-Poniade.
Gotova pomoč I Z f, k' priv knp^ljo iz karbona, za Retntalij« ozdravi v«aklo- p<i-oolnoint brez slabih nastnpknv go-tovo in za stalno vefil<r..t. u e v 2 dn»-b (je'6 navidezno neozdravljiva nezmožnOHt pr niozkiii vsake sta ost1. Zdrav j-nje s--vrši prijetno ter ne da bi se sploh od zunaj kaj opazilo.
Spričevala znamen. rr>f. in med. listov, jako toplo priporočb* zdravnikov in na tl-J o 6 e zahval popol. ozdravljenih priporočajo trpečim vporabo karbolne kopelji, katera jam''! »taljn uspeh.
Popolna z opisom porah« i . zdravniškim spričevalom f, 8 — smrt po poštnem povzetju; ni poireba denar naprej poSiljati. Pošiljat" v in nmota tat na, da se ne ni re »poznati niti vsebina, niti od kod prihaja Dobiva se pri Dr. C., Wien, Neuban, poste restanta.	—2
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrsta najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. !00 70
s
9 l
PRI JULIJ GRININI-U
držnikar, Barriera Veccliia 18
je zelo bogata zaloga solnčnikov za pospe, za jako nizke cene. — Solnčlliki za gospodo od 00 novč. naprej.
Mali dežniki za otroke od 25 novC. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemaj«) se popravki za iako nizke cene.	10—104
Proti hemoroidam!
Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi
MENIŠKE KROGLJICE (Pillole dei Frati.)
kri čisteče nI proti hemoroidam, S3ŽF" koje izdeluje P. Fonda -^im
tarmacista v Piranu. Prepotrebne za vsakega, kateri trpi n a hemoroidah, zabadanju, hrezteč-nosti, glavobolji. trT splob veliko sedi, ene čistij > kri in dober v«peh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena z podukom za porabo vsukej škatljlci v f lovanskern,
nemškem in italijanskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvft -katijiiTa v vsih lekarnnn Trsta. Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega ln Trenta. 28- 52
BRNSKO
sukno in volneni izdelki
Kdor se hoče oblačiti po šegi i ceno. naj piše po uzorco na Tuch-Frtbriks-Lager
Friedrich Brunner šT. BrUnn.
Qp. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu ne-dopade, se zamenja.	7—18
Assicunmoni gencrolu
v Trniu
(duStvo. ustanovljeno leta 1831) To drnStvo je nzteenolo svoje delovanja na vse vaje zavii'nvanja, posebno pa: na iivi« rovanje prati požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje ptnti toži — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Žlvenje Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875 rt3 Premije zn poterjiiti v naslednjih letih	f 21,006 641*33 Glavnica za uvarovanje ?ive-
nja do 31 decembra 1884. f. 83,171.457*08 i Plačana povračilu:
1 a) v letu 1881	f. 8,687 59618
b) od začetka društva do 31. I decembra 1881.	f 178.423 33^51
• Letni računi. Izkaz dogedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje zu zavarovanja in splch vsa iiatanjčiieja pojasni a <a-> dobe v Trstu j n uradu društva: Via della Siazione v la»tn'j I palači.	Jlj -
BDI
Ceno, solidno !! Jako nizke cene!!!
Ceneje kakor povsod je na prodaj 1000^®*
odrezkov sukna
v skladišče za sukno in volneno blago
in
EKSPORTNEJ TVRDKI
Gustav Kraus,
Jilgcrdorf,
Osterreieliiscli. -Sclilesien
I ter jc podvorba popolnoma solidna in redna in dobra vrst
zajamčena.
Kar se kemu ne dopade, se more brez prigovora povra'iti.
Uzorci /m-tonj in frntiko! Prosim, da samo
enkrat poskusite!!!
Na mnogostransko zahtevnnje p. n. naročnikov pošiljamo tudi kakor volnene posebnosti tukajšne pletene proizvode kakor: nogovico, če-rape, jopice, itd., vso jako fino in dobro izdelano in po ceni. Ceniki franko in zastonj, — Po&ilja se proti povzetju ali pa za gotov denar.
Ozdravljenje plučnih bolezni
Tuberkuloie, (sulice, jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijilnrga katara itd
po plinovi
E X H A L A C I J I
(po rektalnej injekciji).
Najneverjetmji, skoraj n-doiegljivi idsjal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen l Oh osupljivih, nepogrešivih vapohlh govore najjasnejše sledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedem > v ltra«kem, toda kolik r mogoče z lastninil besedami, In koja so bila tudi potrjena no zdravniških listih tu- in inožemotva;
Prof dr. Bergoon. Po trldnivnej pllnovej ehalaeiji po r ktalnej Injekciji, izdatno pojemanje kašlja iu izvržka. potem popolno prenehanje, — mri'lca, pot in hrlnavost je posve izgiuola, — Truplo se redi vsaki teden za Vt - l K. Ravno tako hr/o .. -dravljenje todi pri »tarej, cl6 pri mlliarnej tuherkolozi. — Bohnk se ozdravi ter more tudi tiajtežjlu pnsel zopet opravljati. —"
Prof Dr Cjrnil. Pri naduhi se more pol ure po plinovei ezhaliudji lagij Ko< st.i — Ako se exhalacija dalj.) rabi, naduha ne povrne več. Zoper šmid in naduld je plinova exhalui'iju i/kušeno, izvrstno sredstvo"
Prof. Ur. Du|ardin Beaumetz: «Oelo pri ufonlčnem crlu. poškodovanemu po tulier kolo i, so se v '2-3 tednih zacelile otekline daslrnvno je bila užh polovini pljuč m ■ »dejan h •
Dr. M. Langhlin volja bolnice v Flladelfiji je vporabil plinovo exhalac jo pri 30. bolnikih, koji so bili nž-* v najzadnjem stanju tuberkuloze iu vsi so popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se m nož 6 zravniftka noroč la o sr^ćnim ozdravlj nju, ter je n-mn nnvadenih s prič val §- mriotfo drnzih od slavnih profesorjev Tudi v c. k. jav el bolnici na Dunaja se vporahljuj" i\t-oj za plinovo exhaUrijo. — Imamo mriot»o spričeval Mciiravelih. C. kr. iz dj. priv itr >j za plinovo ex'>alacijo (R.-ctal-Jnjector) Ne dooiva i vsemi pripravami za pripravljen]« pliva in t popisom za vporavo za zdravnike, ter rji more rabiti tudi vsak bolnik sam pri
Dr. KA.11LU ALTMA.NN, Wien VII., Marlahllferstasse N. 80/A
t-r stane r1. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetja. — Ozdravljenj • ni niti težavno, niti ovira vsakdanji posel.	_<>j
lzdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.