CELJSKI TEDNIK CELJE, 10. junija 1960 Leto X., štev. 23 CLASM SOCIALISTIČNE ZVEZfi DELOV^№:GA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI T1SK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJM» UREJUJE UREDNIŠKI ODBOÄ ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO TAKO BI NAJ BILO Bliža se konec šolskega leta in na naših šolah je v teh dneh živo. Pravkar so zaključili letne mladinske konference v Celju, kjer so razpravljali o vzgojnih in učnih uspehih mladih ljudi, o šolskih problemih in jih, primerjali s šolsko reformo ter smernicami V. kongresa Socialistične zveze. V teh dneh se bodo prav gotovo sestali tudi šolski od-' bori, ki bodo razpravljali o vzgoji mladih ljudi in anali- zirali učne uspehe v luči šol­ ske reforme. Prav bo, da bo­ do ob tej priliki organi druž­ benega upravljanja dali tudi priznanje prosvetnim delav­ cem, še posebej tistim, ki vlagajo vse svoje napore v korist reformirani šoli. Po večjih šolah naj bi se udele­ žili teh sej tudi predstavniki občinskih ali krajevnih odbo­ rov Socialistične zveze. To si prosvetni delavci gotovo za­ služijo. Stiki množičnih orga­ nizacij z njimi naj bi bili čim bolj tesnejši in pristnejši, saj je njihova vloga v šoli in tu­ di v izvenšolskem delu dokaj velika. To še posebej velja za prosvetne delavce na pode­ želju. Tako bi naj bilo. Včasih pa ugotavljamo, da v nekaterih krajih premalo cenijo delo prosvetnih delavcev in nima­ jo povsod najboljših odnosov do njih. Gotovo je to tudi eden od vzrokov, da prosvet­ nih delavcev primanjkuje. Pred dnevi so na zborovanju prosvetnih delavcev v Celju omenili, da v celjskem okra­ ju primanjkuje nad 200 uči­ teljev in profesorjev, naj­ manj 20 hi jih potrebovali samo v šmarski občini. V občinah hi se morali res­ no zamisliti v ta problem in ugotoviti vzroke zakaj uči­ telji nočejo v njihove šole in zakaj nekateri odhajajo dru­ gam ali v druge poklice. Res je eden od vzrokov ta, da se nekateri zboji jo morda ne­ koliko težjih življenjskih po­ gojev v oddaljenih vaseh; da ni dovolj stanovanj in da imajo ponekod celo težave s prehrano. Vendar to ni edini in poglavitni vzrok. Za tako stanje je skoraj gotovo večkrat kriv tudi od­ nos do prosvetnih delavcev, zlasti mlajših, ki prvič pride­ jo v neki kraj. Njim na ob­ čini navadno nudijo pre­ majhno pomoč. Sprejem na občini je več ali manj for­ malen in pozneje je mlad učitelj prepuščen po navadi samemu sehi. To pa je premalo. Mladega človeka bi morali na občini seznaniti z vsemi problemi kraja. Nekdo od odbornikov bi ga moral pospremiti na šo­ lo, ga seznaniti s predsedni­ kom šolskega odbora in mu pomagati najti primerno sta­ novanje in hrano. Človek, ki prvič pride v neki kraj, ima tako čisto drugačen, prijeten občutek, kot če bi sam ta­ val po vasi. Pri ugotavljanju raznih de­ javnosti in uspehov največ­ krat govorimo o številkah, ki so sicer tudi koristne in po­ trebne za analizo nekega po­ dročja, vendar pri tem žal največkrat pozabljamo na človeka, ki je vse to ustvaril. Premalo se zaradi tega po­ glabljamo v odnose med ljudmi ter v psiho človeka, v tem primeru prosvetnega de­ lavca, s katerim bi morali navezati tesnejše stike in mu vsestransko pomagati, da se nekje na podeželju ne izgubi. O tem bodo morali marsi­ kje razmisliti, če hočemo, da bo z novim šolskim letom na naših šolah več prosvetnih delavcev kot jih je trenutno sedaj. -ma~ VREME V NASLEDNJIH DNEH za čas-od 9. do 19. junija Povečini bo sončno s pogostimi ^evihtnimi plohami. — Močnejše pa­ davine z ohladitvijo pričakujemo •"ed 10. in 12. junijem. Intelektualno delo je dobilo mesto, ki mu pripada v OKVIRU DNEVA PROSVETNIH DELAVCEV CELJSKEGA OKRAJA JE BILO V SOBOTO DOPOLDNE V VELIKI UNION- SKI DVORANI ZBOROVANJE, KI SO SE GA POLEG KAKIH 1000 PROSVETNIH DELAVCEV UDELEŽILI ŠE PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE STANE KAVCIC, PODPREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA OD­ BORA ZVEZE SINDIKATOV PROSVETNIH DELAVCEV SLO­ VENIJE MIRKO RAVBAR, PREDSEDNIK 00 SZDL V CELJU J02E MAROLT, PODPREDSEDNIK OLO CELJE CVETO PELKO, PREDSEDNIK OSS V CELJU JOŽE JOST, SEKRE­ TAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU TONE SKOK, PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA FRANC RUPRET IN DRUGI. — ZBOROVANJE SO POZDRAVILI PREDSEDNIKI OKRAJNIH ODBOROV SINDIKATA PRO­ SVETNIH DELAVCEV IZ NOVEGA MESTA, LJUBLJANE, KRANJA IN KOPRA, PREDSEDNIK 00 SZDL JOŽE MAROLT TER ZASTOPNIKI PIONIRJEV CELJSKEGA OKRAJA. Po nastopu pevskega zbora celj­ skega učiteljišča je podal uvodno poročilo predsednik komisije za pro- sveto in kulturo pri OSS v Celju Adolf Marčič. Letošnji dan prosvet­ nih delavcev je tretji zapovrstjo, je dejal, njegova pomembnost pa je to­ liko večja, ker pada v čas petnajste obletnice osvoboditve in desetlet­ nice delavskega samoupravljanja. V času povojne graditve naše nove države, ko je hkrati z njeno eko­ nomsko močjo rasla in še vedno rase duhovna fiziognomija novega človeka, je bil in bo tudi v bodoče prispevek prosvetnih delavcev v tej smeri ла vidnem mestu. Z impulziv­ nim razvojem gospodarskega in družbenega življenja jugoslovanske skupnosti je torej neločljivo pove­ zan tudi njegov duhovni razvoj, pri čemer ni mogoče spregledati vloge prosvetnih delavcev. Ta je bila in je v zavestnem in predanem delu za srečo mladega rodu ter v krepitvi vsebinsko polnih in idejno zdravih metod sodobnega šolskega sistema. Dejstvo, da živi polovica jugoslo­ vanskega prebivalstva izven mest, kakor da je naša družba naposled dosegla tisto stopnjo, na kateri je aktivizacija človeškega duha v si­ stemu izobraževanja zajela najširše plasti, postavlja pred prosvetne de­ lavcev nove nalge. Njihovo mesto tedaj ni več samo v šoli, marveč povsod tam, kjer je življenjska stvarnost segla v roko organskemu progresu današnjega in jutrišnjega dne. Izreden porast šol in števila učen­ cev v splošno jugoslovanskem ka­ kor slovenskem merilu, saj se je šte­ vilo učencev v času od 1938 do 1958 skoraj podvojilo, dobiva zlasti v po­ slednjih letih vse globlji značaj. Ta je zapopaden v vedno večjih sred­ stvih, ki jih naša družba prispeva za nadaljnji razvoj šolstva. Na področju celjskega okraja je bilo po osvoboditvi zgrajenih 14 po­ polnoma 'lovih šol, 12 je bilo popol­ noma obnovljenih, v prihodnjih le­ tih pa bo treba še znatnih investicij za nadaljnjo gradnjo, pa prav tako za notranjo ureditev in opremo tam, kjer je ta neprimerna. S tem v zvezi bo treba iskati rešitev v nekaterih konkretnih ukrepih. V skladu s tem, da imamo danes v celjskem okraju 32 popolno raz­ vitih šol ter da primanjkuje okrog 240 učnih moči, od tega zlasti fi­ zikov, matematikov in slavistov v višjih stopnjah, bi bilo treba v Celju čimprej uresničiti zamisel pedago­ ške akademije. Da pa bi problem re­ šili tudi še z druge plati, bi bilo po­ trebno rešiti še vprašanje stimu­ lansa za »neproduktivno« prosvetno delo. Prejemki prosvetnih delavcev so sicer zadovoljivi, vendar skoraj ne vzdržijo primerjave s prejemki v gospodarskih organizacijah; zlasti je razlika očitna v primerjavi plačeva­ nja nadur. Pogosti očitki namreč, da je prosvetno delo neproduktivno ter da neproduktivnega dela ni mogoče meriti z ekonomskimi enotami in ga torej tudi ni mogoče plačevati po učinku —taki očitki niso utemeljeni, saj so naposled vsi kadri v gospo­ darskih organizacijah i^šli iz šole. ' Pri reševanju življenjskih vpra­ šanj prosvetnih delavcev (stanova­ nja, družbena prehrana, letovanja) bo zlasti važno upoštevati vse tiste okoliščine, ki dajejo prosvetnim de­ lavcem njih polnopravni družbeni pomen. V tem smislu je na zborovanju govoril tudi predsednik Republiške­ ga sveta Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič. Dejal je, da se je v Sloveniji že nekaj let nazaj vlagalo veliko investicij v gospodarstvo, zla­ sti v industrijo in kmetijstvo ter da zato ni bilo dovolj objektivnih mož­ nosti za razvoj šolstva. Medtem pa smo v zadnjih letih že dosegli v ko­ rist šolstva določene premike. To kažejo številke. V petletnem načrtu Slovenije — do 1961 je bilo pred­ videnih za šolstvo 15 milijard dinar­ jev, od katerih smo v prvih dveh le­ tih investirali več ko 2 milijardi let­ no, lani pa že več ko 3 milijarde. Naloga subjektivnih političnih fak­ torjev pa je, da zastavijo ves svoj vpliv za to, da se s tako politiko nadaljuje. Drugi moment je materialni polo­ žaj prosvetnih delavcev, ki je vzbu­ jal nezadovoljstvo. Prebredli smo povojno obdobje, v katerem je bil tako imenovani neproduktivni dela­ vec bolj ali manj zapostavljen. Da­ nes pa je vrednotenje intelektualne­ ga dela dobilo svoje mesto — hiter razvoj kaže njegovo dejansko vred­ nost, socialistična družba ne bi mogla dalje brez njega. Primere miselnosti, če so ali kjer so, naj bo prosvetni delavec prakticist za ne­ ke splošne posle — take primere bi bilo treba osmešiti, se jim zoper- staviti in pokazati konkretno vlogo pedagoškega dela. V zadnjih treh letih so se v tem smislu izvršile bi­ stvene spremembe Danes je položaj urejen. Že 1. januarja 1958 je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb za izboljšanje pogojev, ki so jih poprej določali preveč centralni vsedržavni regulativi. Vzgoja mladega rodu je namenje­ na gospdarstvu, zato je naša dolž­ nost, da tudi materialne temelje pro­ svetnih delavcev povežemo z gospo­ darstvom. Toda preveč uniformirani centralistični predpisi to vsklajeva- nje pogosto onemogočajo. Zato bi bilo treba dati več pristojnosti sa­ moupravnim organom, komunam in šolskim odborom — dolžnost nas vseh pa je, da podpremo reševanje nekaterih nerešenih vprašanj pro­ svetnih delavcev, ki bi lahko zavi­ rala nadaljnji razvoj šolstva. Vse se seveda tu ne da reševati zgolj iz materialnih vidikov, potreben je tu­ di humanizem. Ob zaključku je tovariš Stane Kavčič poudaril, da bo treba še z večjim znanjem nadaljevati začeto delo, v smislu dosedanjih pridobitev na tem področju in v razvijanju no­ vih oblik pedagoške vzgoje za zdrav intelektualni razvoj mlade genera­ cije, dhr Gostje med zborovanjem prosvetnih delavcev Pohitimo, da ne bo šlo v pozabo v poletnih mesecih bodo v celj­ skem okraju začeli sistematično z'bi- rati po občinah zgodovinsko gradi­ vo iz delavskega gpbanja pred voj­ no in še iposäbej v času narodno­ osvobodilne vojne. Doslej je bilo zibrano že dokaj spominskega gra­ diva in napisano nekaj kronik, ven­ dar so to delali posamezniki in je zaradi tega bilo največkrat zbrano gradivo zgodovinsko netočno. IKer čas hiti, saj je že 15 let od osvoboditve in zaradi tega gredo dogodki vedno bolj v pozabo, je Okrajni odbor Zveze 'borcev sklenil v poletnih mesecih organizirati si­ stematično akcijo za zibiranje topo­ grafije NOB, na podlagi katere bo­ do pozneje sestavili občinske kro­ nike, ki bodo zajele predvojno, med­ vojno in povojno 0'bdobje. Namen te akcije je, da se zberejo zares zgodovinsko objektivni podat­ ki in registrirajo dejstva, ki so v resnici bila. Zato bodo ustanovili po občinah ekipe, odnosno topografske skupine, sestavljene iz ljudi, ki ima­ jo največ smisla za tako delo. Pre­ den bodo začele zbirati na terenu podatke bodo ekipe dobile na vpo­ gled ves doslej zbrani material, kro­ nike, življenjepise in spomine bor­ cev. Sele nato bodo ekipe s pomočjo borcev in aktivistov na terenu zgo­ dovinsko obdelale vse objekte, ki so bili v občini važni v času narodno­ osvobodilne vojne. Da bo delo laže potekalo, bo od­ delek NOB pri celjskem muzeju nu­ dil ekipam pomoč. Razen tega, da bo dal na razpolago vse doslej zbra­ no gradivo, ki je za posamezne ob­ čine važno, bo ekipam nudil tudi pomoč v instruktaži. Nekaj sredste\' za pomoč v tej akciji bo nudil Okr. odbor ZB. Tudi občine bodo nudile materialno pomoč, da bo delo čim bolje in hitreje opravljeno. Tako zbrana kronika bo predstavljala za občino reprezentančno knjigo, v ka­ teri bo zajeta vsa predvojna in med­ vojna zgodovina, razen tega pa tudi .povojna graditev v občini. Doslej so zbrali največ zgodovin­ skega gradiva v šoštanjski občini. Njihova kronika bo -skoraj vzorno in i sistematično urejena. Pripravljajo jo | za drugo leto, ko bomo slavili 20- ] letnico vstaje in bo gotovo prva naj- ? bolj vzorno urejenih kronik v celj- J skem okraju. Temu vzgledu naj bi ^ sledile organizacije Zveze borcev v î ostalih občinah. Cim bolj bomo z j delom pohiteli, tem laže bomo zbrali'i podatke, saj dogodki gredo iz leta v leto vedno bolj v pozabo. -ma- , SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OLO CELJE Včeraj je bila v dvorani Narod­ nega dama v Celju skupna seja okrajnega zbora in zbora proizva­ jalcev OLO Celje. Tokrat so ла seji razpravljali o problematiki invali­ dov in borcev, o izpolnjevanju prora­ čunov okraja in občin v letošnjem letu, zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in o uve­ ljavitvi tega zavarovanja v celjskem; okraju. Razen tega so odborniki poslušali poročilo komisije za gospodarstvo, komisije za predpiše ter komisije za volitve in im.enovanja. O seji bomo obširneje poročali v prihodnji šte­ vilki. Z ZASEDANJA ZBORA PROIZVAJALCEV V SLOV. KONJICAH SPODBUDNEJŠI SISTEM nagrajevanja v vsa podjetju Pred dnevi je bilo v Slovenskih Konjicah zasedanje zbora proizva­ jalcev, ki so ga posvetili problemom uveljavljanja spodbudnejšega siste­ ma nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Najprej je govoril predsednik občine. Poudaril je, da je za hitrejše prodiranje novega si­ stema nagrajevanja v vse gospodar­ ske organizacije odgovoren v veliki meri zbor proizvajalcev, hkrati pa je predlagal, da bi zbor imenoval po­ sebno komisijo, ki bo probleme uva­ janja sistema nagrajevanja pred­ vsem v manjših gostinskih, obrtnih in trgovskih podjetjih analizirala in tem podjetjem tudi pomagala. Ne z odloki in posegi v delovanje delav­ skih svetov podjetij, temveč s po­ močjo delovnim kolektivom, ki še niso našli načina, da bi vpeljali in uveljavili nove oblike nagrajevanja po delu, bodo pripomogli tudi, da bo vez med zborom proizvajalcev in podjetji v občini trdnejša. To pa je še en pomemben smoter. V konjiški občini sodijo, da bo pri reševanju tega problema lahko od­ igrala vidno vlogo tudi delavska univerza. Sedaj, ko pripravljajo pro­ gram za tečaje in predavanja, bodo morali vanj vključiti tudi predava­ nja o nagrajevanju po enoti proiz­ voda, po ekonomskih enotah in dru­ gih oblikah spodbudnejšega nagra­ jevanja. Konkretne izkušnje in pre­ dnosti novega sistema morajo nam­ reč priti med ljudi, med delavce, ker je le tako mogoče pričakovati popo­ ten uspeh. Na zborovanju so podrobno anali­ zirali izkušnje in uspehe, ki so jih dosegla večja industrijska podjetja v konjiški občini z uvedbo nagraje­ vanja po dejansko vloženem delu. Tako so v Lesno industrijskem pod­ jetju kljub temu, da je zaradi okva­ re stal najpomembnejši stroj, zviša­ li storilnost do 15 odstotkov. V ne­ katerih ekonomskih enotah so zabe­ ležili večje uspehe, drugje manjše. Iz vzrokov tega nesorazmerja, ki jih bodo proučili, bodo poizkusili po­ praviti še nekatere slabosti njihove­ ga sedanjega sistema nagrajevanja. V Konusu so z novim sistemom na­ grajevanja naredili velik korak na­ prej. Proučili so vrsto oblik in izbra­ li za njih najustreznejšo. Tako je pri njih merilo za nagrajevanje vsa­ kega zaposlenega delavca njegov osebni učinek pri deîu, znižanje stroškov in doseženi dohodek pod­ jetja. Rezultati tega doslednega si­ stema se že kažejo. Proizvodnja se je povečala za 16 odstotkov, in sicer le s tremi odstotki več zaposlenih, storilnost pa se je povečala vsaj za 13 odstotkov. Izredno lepe uspehe so dosegli v Kostroju, kjer so že prvi poizkusi visoko povečali storilnost in hkrati tudi dohodke podjetja. Zanimiva je zlasti ugotovitev, da se je predvsem po zaslugi uvedbe novega sistema nagrajevanja bistveno zmanjšal čas za izdelavo nekaterih proizvodov. Tako so na primer lani porabili za izdelavo reduktorja preko 170 de­ lovnih ur, letos pa isti reduktor iz­ delajo v 91 urah. Podobnih prime­ rov skoraj nepričakovanega poveča­ nja storilnosti je še več. Istočasno pa so opazili, da njihov dosedanji največji problem, dejansko ni pro­ blem. Doslej so namreč im.eli težave zaradi pomanjkanja visokokvalifici­ rane delovne sile. Po uvedbi nagra­ jevanja po enoti proizvoda pa se je pokazalo, da je te v podjetju skoraj preveč. Na posvetovanju so tudi opozorili, da bo pri tej akciji potrebna večja aktivnost sindikalnih podružnic. Saj se je na primer v Kostroju pokaza­ lo, da so delavci v začetku gledali na spremembo sistema nagrajevanja precej nezaupljivo. Ko pa so se po­ kazali ugodni rezultati, se je mišlje­ nje spremenilo, zanimanje delavcev za proizvodnjo in proizvodne po­ stopke pa bistveno povečalo. Naloga sindikalnih podružnic bo zato v na­ slednjem obdobju, da bodo sezna­ nili s prednostmi novega sistema predvsem delavce in kar je še važ­ nejše — slehernega člana kolektiva. mi OBČINSKE KONFERENCE SZDL V CELJSKEM OKRAJU V vseh občinah celjskega okraja se skrbno pripravljajo na občinske konference Socialistične zveze, na"" katerih bodo obravnavali probleme, naloge in perspektive komun sklad­ no s smernicami V. kongresa. V žalski dbčini bo konferenca že v soboto, 11. junija, v Mozirju 18. junija, v Laškem 19., v Celju in Šentjurju 22., v Šoštanju 25., v Slov. Konjicah 26. ter v Šmarju 29. junija. Analiza dejavnosti trgovine Danes je bila v Celju redna letna skupščina Trgovinske zbornice za celjski okraj, na kateri so podrobno obravnavali pereče probleme blagovnega prometa in organizacije tržišča š posebnim ozirom na uvajanje nagrajevanja po učinku v tr­ govskih podjetjih. Razen tega so podrobno proučili tudi ka­ drovske probleme, vprašanja dosedanjih investicij in gra­ denj trgovskih lokalov v pri­ hodnosti ter vprašanje usta­ navljanja posebnih izobraže­ valnih središč za delavce v tr­ govski stroki. Občni zbor je dal precej ko­ ristnih pobud na vseh področ­ jih delovanja trgovinske zbor­ nice in za izboljšavo trgovine na sploh. O podrobnostih bomo poročali v naslednji številki. DARUJ KRI IN REŠIL BOŠ ŽIVLJENJA. Krvodajalce je pozdravila tudi dr. Štrausova V soboto je bil v celjski bolnišnici svečan sprejem najpožrtvovalnejših darovalcev krvi, ki so se ga udele­ žili tudi nekateri zdravniki. Podčr­ tali so velik pomen krvodajalske ak­ cije za cdjsko bolnišnico, ki sprej­ me dnevno večje število težjih bol­ nikov, poudarili pa so, da količina krvi, ki jo na transfuzijski postaji odvzamejo, še vedno ni dovolj veli­ ka, da bi zadovoljili vse potrebe. Ob dnevu krvodajalcev so bile slavnostne prieditve tudi v Žalcu in Laškem, kjer so razvili prapor pod­ mladka Rdečega križa. V soboto po­ poldne ipa so v dvorani delavskega odra razdelili najzaslužnejšim da­ rovalcem krvi diplome, zlate in sre­ brne značke. Več kot dvajsetkrat so darovali kri in dotili za to diplome: Stanko Felser, Marija Horjak, Alojz Kržič, Avgust Lokan, Peter Ložar. Marija Petelinek, Cilka Pilih, Ferdo Savsky, Jože Zelinka, Ivanka Bezar in Antonija Jazbec.