• KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI V USTANAVLJANJU
Doseženo spodbuja
Obdobje triletnega vključevanja kulturnega duma Španski borci v širši kulturni prostor je za nami in daje prve realnej.še možnosti za te-meljitejšo oceno razvojnih možnosti našega kulturnega hrama v pri-hodnje, še posebej pa perspektive v naslednjem srednjeročnem ob-dobju.
Res je, da statusna ureditev doma še ni dokončna in da so-programski in samoupravni or-gani pred dokončnim oblikova-^ njem, kar bo seveda tudi te-meljna osnova za jasnejšo gradi-tev programske in razvojne poli-tike kulturnega življenja vzhod-nega in širšega Ijubljanskega prostora. A ne smemo pozabiti
tudi na to, da dom še ni do-končno opremljen in to otežkoča prograrriiranje številnih aktivno-sti, ki jih je v takšni hiši moč izva-jati. In vendar se že danes kažejo možnosti uporabljivosti doma, ki jih do sedaj iz različnih vzrokov nismo izkoristili in je naša skupna naloga, da jih jasno opredelimo in izvedemo.
Zakaj tak začetek tega zapisa? Mar ni kar impozantna številka, da je v letu 1984 prestopilo prag doma več kot 150 tisoč obisko-valcev (skupaj s knjižnico Jožeta Mazovca in drugimi organizaci-jami in skupnostmi, ki iniajo svoje prostore v domu), da je bilo samo decembra minulega leta v njem skoraj deset tisoč obi-skovalcev, da je dom obiskovalo staro in mlado, da so bili prostori zasedeni s skoraj 250 termini na-jrazličnejših aktivnosti, itn. Torej so bila sredstva, zbrana in dana v uporabo domu prek skupnosti za razvoj družbenega standarda (ki je bila žal 31. 12. 1984 ukinjena), dobro naložena in dom služi svojemu namenu. Res je, da bi globlja in bolj kri-tična analiza prikazala realnejše (mogoče tudi slabše) stanje, vendar se moramo vsi skupaj za-vedati, da je to nov dom, ki se šele uveljavlja in še išče svojo fi-ziogonomijo, programsko politi-ko, smeri za vključevanje vljub-tjanski in širši kulturni prostor, a že z jasno opredelitvijo: zadovo-Ijiti potrebe in želje delovnih Ijudi in občanov.
Osnbvna nal^ga, ki smo si jo zadali, je, da mora biti program kvaliteten, pa prilagojen razme-ram okolja, v katerem dom stoji. Prav to je bila tudi osnova za do-govor o delu programa srečanja gledališč Alpe-Jadran (Goriška srečanja malih odrov), ki sta ga predstavila v Ljubljani Cankar-jev dom in kulturni dom Španski borci. V našem domu smo že go-siili štiri kvaliletne gledališke skupine iz Sarajeva, Zagrcba, Reke in Gradca ter imeli prilož-nost videli kvaliteten program Goriškega srečanja, ki pa ga na žalosl nismo dovolj izkoristili. Nekaj manj kol tretjino zase-dcna dvorana vsekakor ni odraz potreb  naših delovnih  Ijudi  in
občanov po tovrstnih priredi-tvah. Velja pa to dejstvo teme-ljito analizirati in šele tako izo-blikovati perspektivno mnenje.
Ne v opravičilo, ampak v ra-zmislek nekaj razmišljanj ozi-roma dejstev! Dom je nov (mar-sikdosploh ne ve, kjestoji), nima svoje stalne publike, saj se pro-gramsko šele uveljavlja. Ome-jena finančna sredstva otežko-
čajo najširše informiranje o pro-gramu (čeravno je bilo glede tega za mnoge predstave veliko po-storjenega, oddaljenost od cen-tra mesta (kar je relativna stvar, saj je mimo doma speljanih pet avtobusnih linij, njih postajališče pa jc tako rekoč pred domom) termin (sredi januarja), ciklus ¦ (štiri predstave v dobrem tednu) in še kaj pa so vplivali na to, da ni bil ogled predstav bolj množtčen. Prav zaradi naštetih dejstev tudi še ne moremo takoj pričakovati polnih dvoran, saj gre za obdobje utrjevanja doma, v katerem se velja še trdneje organizirati, skupaj oceniti stanje kulture (tudi in predvsem amaterske glede na razmere, v katerih le-ta v naši občini dela) in na tej osnovi opredeliti naše cilje.
Priložnosti za to je veliko, še posebno v naslednjih mesecih, ko se bomo aktivno vključevali v razprave tako ZK kot SZDL o razvoju slovenske kulture tudi v našem prostoru in ko bomcvna seji skupščine kulturne skupnosti delegatsko ovrednotili in opre-delili pvograme za naprej.
JOŽE PETEK