3.33 VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Varstvo in izboljšanje okolja Večina nalog, ki jih je občina Grosuplje sprejela v srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1981—1985 na področju varstva in izboljšanja okolja je ostala neuresničenih. To dejstvo utemeljuje potrebo po drugačni ureditvi skrbi za varstvo okolja. Učinkovita kurativna in preventivna dejavnost za varstvo okolja je mogoča le, če se na podlagi sistemske analize proble-matike vzpostavi sistem politike ter pogojev za njeno uresničevanje. Med temeljne pogoje za uresničevanje štejemo tudi spre-mljanje oziroma nadzor nad izvajanjem sprejetih politik. Sistem politik pomeni, da gre za varstvo med seboj poveza-nih sklopov, ne zgolj za vrsto delnih-sektorsko zastavljenih ukrepov. Med nalogami in usmeritvami razvoja, ki so dolgoročno naj-pomembnejši na področju varstva okolja v občini Grosuplje, so: — Pri ureditvi industrijske cone Grosuplje je treba natančno opredeliti možno namembnost in ekološke pogoje za na-meščanje in delovanje različnih dejavnosti. Med temi pogoji mora biti prepoved nameščanja dejavnosti, ki bi lahko po-vzročale škodljive plinske emisije. Enako vprašljiva kot emisije industrije je v grosupeljski ko-tlini tudi toplarna na premog. Bistvenega pomena za izb-oljšanje zraka širše okolice bi bila zagotovitev izgradnje plinovoda, kar pa pogojuje zadostno število porabnikov v industrijski coni. Skupna naloga gospodarstva, komunalnih organizacij in drugih zainteresiranih nosilcev razvoja je preveriti možnosti navezave Grosupljega na plinovod. — Drugo pomembno vprašanje izboljšanja ekoloških razmer mora biti odvoz in ravnanje z odpadki. Poleg ureditve centralne sanitarne deponije, rednega in občasnega odvoza odpadkov je potrebno proučiti mikrolo-kacijske danosti in možne ekološke posledice na sedanjih številnih divjih odlagališčih ter poskrbeti z ustrezno sana-cijo, da bodo možne ekološke posledice čim manjše. — Posebno ekološko vprašanje je pridobivanje mineralnih 21 agregatov. V občini je poleg organiziranih kamnolomov in peskokopov še približno 70evidentiranih črnih peskokopov, ki predstavljajo na kraškem terenu potencialno nevarnost za onesnaženje virov pitne vode. Poleg skrbi za sanacijo in preprečevanje divjega črpanja mo-ramo zahtevati tudi bolj organiziran način pridobivanja mineralnih agregatov. Z omejevanjem števila aktivnih kamnolomov in peskokopov se omejijo negativni vplivi na okolje na manjše število lokacij, intenzivnejše črpanje pa mora zagotavljati tudi sprotno sanacijo degradiranih območij. — Kraška hidrografija, razpršena poselitev z neurejeno kana-lizacijo in varovanje vrednot naravne dediščine zahtevajo posebno pozornost pri varstvu voda. Prednostna naloga je izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov s sistematičnim odvajanjem in čiščenjem odpad- nih voda. Enako pomembna naloga je opredelitev varstvenih pasov vodnih virov in izvajanje y režimih določenih nalog. Pomembna naloga v občini je preprečevanje poplav kraSkih polj in melioracije teh območij. Pri obsežnejših hidromelioracijah sepogostokrižajointeresi vodnega gospodarstva z interesi varstva naravne dediščine, zato moramo vse posege pravočasno vsestranskoovrednoti- __ Usmerjanje razvoja poselitve oziroma urbanistična pslitika sta med pomembnejšimi inštrumenti, ki lahko dolgoročno vplivajo na ekološke razmere v občini. Vse naloge, ki so bile v tej zvezi zapisane v srednjeročnem planu, ostajajo za izva-janje tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Izvajanje takšnega ali drugačnega koncepta poselitve ima ekološke posledice predvsem z vidika kvalitete zraka, voda in kvalite-tnih kmetijskih oziroma sploh obdelovalnih površin. Dosedanje ugotovitve o onesnaženosti zraka v občini so bolj rezultat aplikacije modelov kot neposrednih merjenj, zato je še vedno potrebno pripraviti kataster virovonesnaževanja in izves-ti potrebne meritve — zlasti na območjih, ki so razvojno zanimi-va. (Po mnenju SEPO spada Grosuplje glede onesnaženosti zra-ka dejansko v 3. cono — formalno jc v 2. coni, kar občine ne zavezuje za pripravo sanacijskega programa). Razvoj poselitve poteka preko realizacije posameznih razvojnih projektov (stanovanjska gradnja, priprava industrij-skih površin itd.). V tcj zvezi je treba vztrajati na doslednem ekološkem preverjanju vseh razvojnih projektov, ki imajo daljnosežnejše in drugc posledice, nc glede na vrednost same investicije. Varstvo naravne in kulturne dediščine Naravno in kulturno dediSčino bo potrebno smiselno vključevati v urcjanjc prostora in iskati možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potrebo po njeni ohranitvi in vzdrževanju. V dolgoročncm planu moramo izdvojiti in zavarovati predvsem tistc objekte in območja, ki imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki, rekreacijski ali krajinsko estetski pomen. Pooblaščcna strokovna služba mora predlagati občini objekte in območja kulturne in naravne dediščine, ki po strokov-nih pogledih ustrczajo kriterijem za kulturni oziroma naravni spomenik. V dolgoročnem planu občine bomo na predlog Ljubljanske-ga regionalncga zavoda za varstvo naravne in kulturnedediSčine opredelili objekte in območja, ki jih bomo proglasili za naravnc oziroma kulturne spomenike. S tem bomo družbeno verificirali potrebo po njihovem obstoju, obnovi in razvoju ter s tem tudi sprejeli obveznosti za njihovo vzdrževanje. Za področje varstva naravne in kulturne dediščine je pripra-vil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine naslcdnje okvirne usmeritve: — V grosupeljski kotlini je prostor, ki ga omejujejo naselja Grosuplje, Smarje Sap, in Mali vrh zaradi neustreznih obm-očij, vasi in objektov ne more biti osnovni izhodiSčni predmet varstva naravne in kulturne dediščine. 22 — Radensko polje in dolina Žalne z obrobnimi pobočji in nase-Iji (Sp. Slivnica, V. Mlačevo, Zagradec, Žalna, Velika Loka, Račna, llova gora, Luče) velja ohraniti zaradi še opaznega starega sistema zazidave in krajinskih kvalitet. Priporoča se primarna raba zemljišč in strokovno usemerje-na prenova naselij. Smiselna je izdelava krajinske zasnove. — V dobrepoljski dolini je sorazmerno dobro ohranjena prostorska zasnova obcestnih vasi. Dolina je prostorsko zaključena enota, ki ji naravne in antropogene danosti oblikujejo značilno krajinsko podobo, zato novogradnje in sprememba obstoječe rabe tal niso zaželjene. Te omejitve veljajo predvsem za naselja Zdenska vas, Mala vas, Zagorica, Bruhanja vas, Podpeč, Podgora, Kompolje, kjer so načeloma možne le nadomestne gradnje in adaptacije. — Dolina Višnjice je kulturnokrajinsko manj izrazita. Za to območje je značilna stihijska urbanizacija (predvsem območje Ivančne gorice ter dolina pod Višnjo goro). Bolje je ohranjena dolina Višnjice od Mrzlega polja proti Muljavi, zato naj se v tetn območju naselja bistveno ne širijo. Pomemben element v tem prostorusoarheološkeprazgodo-vinske lokalitete (gradiSča), med katerimi izstopa arheološki kompleks Stična, ki ga dopolnjuje naselje Stična s samos-tanom ter bližnje naselje Šentvid z delno ohranjeno struk-turo in vizualno podobo. Navedeno območje zahteva posebno obdelavo v sklopu urbanistične zasnove območja. — Dolina Krke je s svojimi naravnimi vrednotami del naj-pomembnejše naravne dediščine Slovenijc, ogroža jo predvsem razmah gradnje počitniških hiš, ki ga je obvezno treba omejiti. Pravtakojetrebaomejevatitudiostaleposege v ta prostor. — Območje Suhe krajine južno od Krke zaradi neugodnih življenjskih pogojev naravovarstveno ni ogroženo; pri kul-turni dediščini je potrebno ohranjati značilna gručasta nase-lja in s tem krajinske značilnosti. Za omejitev odseljcvanja, kar je poglaviten razlog za.propadanje kulturne krajine, jc možen razvoj čistih proizvodnih dejavnosti, in gradnja poči-tniških hiš na osnovi predhodnih podrobnih usmeritev. Konkretne naloge in usmeritve pri ohranjanju, izboljšanju in varovanju naravne in kulturne dediščine so: — sprotno ažuriranje topografske evidence naravne in kulturnc dediščine in njeno ovrednotenje, »— registracija naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, — valorizacija dediščine in vključevanje le-te v vsak načrtni ur-banistični poseg, — izdelava konkretnih konservatorskih programov za posa-mezne objekte dediščinein njenih sklopov kot predpogoj ak-tivnega varstva, — ustanavljati večja zavarovana območja, posebno redke in ogrožene tipe naravne dediSčine pa razglasiti za naravnc rezervate, — varovati površino nad kraškimi jamami in območja z mikrokraŠkimi oblikami, — preprečiti onesnaževanje voda in urediti smetišča, — rezervatno zavarovati odseke posameznih vodnih tokov, — preprečevati nepotrebne regulacije rek in potokov, — zavarovati večino močvirij in barij ter preprečiti melioracije v takih območjih, — varovati in nasajati žive tneje v sistemu monokultur. — preprečevati zaraščanje kulturne krajine, — urediti primere vrtne arhitekture in druge tipe oblikovane narave, — urbanistično načrtovanje naj upošteva primerno vključe-vanje in sožitje prezentirane dediščine v prostoru, — ohranjati prostorske kvaiitete in značilnosti, ki so pomembne za identiteto naselja, — ohraniti historične zazidalng linije, parcelacijo in ustrezno izrabiti historični stavbni fond, — ohraniti fragmente kvalitetnih urbanističnih ureditev iz preteklosti; — ohranjati tipičnost nekaterih vaških naselij kot sooblikuj-očih dejavnikov kulturne krajine, — ohranjati sestavine kulturne krajine, — ureditveni programi morajo vključevati raziskavo in preds-tavitev arheološke dediščine in situ, — urbanistično načrtovanje naj upošteva primerno vključe-vanje in sožitje prezentirane dediščine v prostoru, — izboljšati moramo odnos javnosti do naravne in kulturne de-diščine z vzgojnim in informativnim delovanjem. Načini urejanja prostora Za ureditvena območja prostorsko in funkcionalno med seboj povezanih mest, naselij mestnega značaja in drugih razvoj-nih središč določa Zakon o urejanju prostora izdelavo urbanisti-čnih zasnov naselij. Za območja izven ur,editvenih območij razvojno potnembnih naselij, kjer je izražen poseben družbeni interes zaradi krajinskih in drugih vrednot ali predvidevanj večjih posegov itd., določa zakon o urejanju prostora izdelavo krajinskih zasnov. Urbanistične in krajinske zasnove so sestavni deli dolgoro-čnih planov. Dolgoročni prostorski razvoj se bo v posameznih pomembnejših območjih občine usmerjal z naslednjimi planski-mi akti. — Z urbanističnimi zasnovami se bodo urejala osrednja urba-nizirana območja y občini: Grosuplje—Smarje Sap in Ivan-čna gorica—Stična—Šentvid. — Zaradi posegov in vplivov na širši prostor se za celotni potek avtoceste skozi občino izdela krajinski načrt, v katerega bodo zajeta vsa naselja v vplivnem območju avtoceste. — Kvalitetna naravna in naselbinska dediščina ter planirani posegi zahtevajo izdelavo krajinskih zasnov za območje Radenskega polja in Dobrepoljske doline. — Naravne in turistične vrednote in razvoj naselij ter turističnih območij v dolini Krke je potrebno podrobno preveriti in us-kladiti s krajinsko zasnovo tega območja. — Turistično rekreacijski pomen območja med Višnjo goro in izvirom Krke pogojuje izdelavo krajinske zasnove. — Naravne in kulturne vrednote doline Višnjice od Mrzlega polja do Krke zahtevajo podrobnejše vrednotenje posegovv ta prostor na osnovi krajinske zasnove. Vsa ostala območja v občini se bodo urejala na osnovi dol-očil prostorskih ureditvenih pogojev. V okviru samoupravnega družbenega planiranja mora urba-nistično načrtovanje postati učinkovito sredstvo za uresniče-vanjc predvsem tistih družbenih ciljev, ki so povezani z razvojem naselij, organizacijo dejavnosti v prostoru in namensko rabo tal. Zato bomo realizirali tudf naslednje naloge: — dopolnitev oz. uskladitev obstoječe prostorske izvedbene dokumentacije z zakonom o urejanju prostora in o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter z novimi spoznanji o razvoju v prostoru, — priprave občinskih predpisov na podlagi prostorske zakonodaje, — pravočasno izdelavo zazidalnih in ureditvenih načrtov za pridobivaoje in urejanje stavbnih zemljišč za družbeno gradnjo in usmerjanje gradbene pobude občanov, — pripravo ureditvenih načrtov za vse pomembnejše posege v prostor (pridobivanje mineralnih agregatov, vodnogospo-darske ureditve itd.).