PRIMORSKI dnevnik l® 2ačel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov rW,h0dnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-°ra 19.43 v vasi Zakriž nad erknim, razmnožen na cik|ostil. Od 5. do 17. se-Piembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-J’ od 18- septembra 1944 ° 1 maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Jer je izšla zadnja števil-a Bil je edini tiskani par-Il2anski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 235 (13.466) Trst, četrtek, 12. oktobra 1989 Italijanski predsednik v Washingtonu Cossiga in Bush o poteku reform v Vzhodni Evropi Bivši poveljnik letalskega generalštaba poročal komisiji za pokole Šest ur zasliševanja generala ki potnuje verzijo o Ustici Bartolucci je nekajkrat le moral podvomiti v »svojo« resnico Še veliko nejasnosti v zvezi Z manevri synadex in šifro 56 RIM Pred komisijo za pokole in terorizem je moral včeraj spregovoriti general Lamberto Bartolucci, ki je bil na čelu italijanskega letalskega generalštaba, ko se je odigrala tragedija v Ustici. Komisarji so ga zaslišali več kot šest ur. Na zahtevo večine članov (proti sta bila le misovec Staiti in radikalec Teodori) pa so generalu prisluhnili za zaprtimi vrati. Novinarji so morali tako počakati na izjave komisarjev, ki so občasno zapuščali dvorano, v kateri je sedel Bartolucci. Ob zaključku zasliševanja je bilo vsem jasno, da spada Ustica še vedno med nerazčiščene italijanske tajnosti, saj je general, ki bi bil moral imeti v lastni režiji tudi delovanje postaje v Licoli, potrdil le uradno verzijo izpred nekaj let. Bartolucci je večkrat dejal, da se določenih stvari »ne spominja več«, tu pa tam pa je omenjal, da ni bil obveščen o vsem, kar se je dogajalo takrat. Člani komisije so ob zaključku zasliševanja poročali o svojih vtisih, njihove izjave pa so viden pokazatelj zmede, ki vlada tudi na politični ravni. Predstavnik zelenih Boato je dejal, da je bilo zasliševanje pravi polom, saj se je priča skušala izmikati preiskovalcem, krščanskidemokrat Casini pa je obratno ugotovil, da je general objasnil nekatera nerešena vprašanja. Socialist Bulfoni pa je sledil zasliševanju z občutkom, da so preiskovalci pridobili nekaj novih elementov, na katerih bo treba vsekakor še veliko delati. General Bartolucci je dejansko moral rahlo spremeniti svojo prvotno pričevanje, saj ga je pred nedavnim demantiral poročnik Luciano Carico. Precej negotov je bil predvsem glede manevrov Synadex, o katerih si ni več upal trditi, da so res bili, kot je bilo določeno. Bartolucci je celo izjavil, da ni stoodstotno gotov, če so manever sploh odobrili najvišji vojaški čini. General Bartolucci je skušal tudi objasniti tajno šifro 56, ki je označevala polet iz Tripolisa. Na osnovi strokovnih ugotovitev, s katerimi razpolaga parlamentarna komisija, se italijansko letalstvo poslužuje te šifre, ko mora označevati prisotnost neke pomembne osebnosti na krovu letala, general Bartolucci pa je dejal, da ima drugačen pomen. Po njegovem naj bi šifra 56 označevala le letalo neke za Italijo zanimive države. O tem bo vsekakor moral še poročati libijski veleposlanik v Rimu Šalgam. General Lamberto Bartolucci (AP) VVASHINGTON S topovskimi alvami, častnim vojaškim oddelkom j!) v°jaško godbo v častnih uniformah v sedemnajstega stoletja so včeraj z Trdini pompom v ZDA sprejeli pred-tirj k3 Cossigo, ki je prvi evropski Q,etlsednik na uradnem državniškem tsku v Beli hiši po Bushevi izvolitvi a Predsednika ZDA. d . ospredju pogovorov med obema 2aLavnikoma so bili odnosi Vzhod -Zan°d in pa veliki izziv, ki ga danes ke Ves zahodni svet predstavljajo velijo SPremembe, do katerih danes pri-re f na evropskem vzhodu in na kate-ha ,treha po mnenju Cossige in Bus-Prp . hati s pogumom, zaupanjem in -Rodnostjo obenem. 0qj? Posebno pozornost razvoju do-Mad-°V X Sovjetski zvezi, Poljski in vičil?arsk‘ 3e Francesco Cossiga oprali z izjavo, »da te spremembe odpi-,t9liitl0ve Poti v mednarodni politiki.« je slanski predsednik je še dodal, da a,0vjetski voditelj pravočasno spo- ?hal biv-jPotrebe in želje sovjetskega prelom stva in se nato z vsem pogumom koVaref°nn v politiki, da bi ta priča-vaim?]a tudi uresničil. Pri teh prizadelo^11 Pa naj bi mu Zahod nudil od-prijj. Podporo, saj je v nasprotnem v$e ®ru težko pričakovati, da bi bile hrurričF^videne reforme v SZ pa tudi 2>d uresničene. daniiJ.rnivo je, da je Cossiga pred se-Preda hrshing 2 in cruise v Evropi. spreitl ai?es se zdi ta čas v luči vseh dih ori^11 • d0 katerih je v mednarod-tedno da]S''1 B11^0 v tem obdobju, iz- tudi Dn,®jVortt1 sta Cossiga in Bush tlO dobr ^da imata državi i7.rpd- inte: tak°Ste^ed, ZI)A in Italijo pa r sta Qk= na’ kot je danes. S tem v la, da imata državi izred-tako7me 0ttn°se, ki niso bili še nikoli Zadost enzivni, kot je to sedaj, pove- meri ----nikdar zvezi a oba i j Je aanes. s tem v zvezi 5a si aki- * Poudarila pripravljenost, ddrtiok r„lVn° Prizadevata, da bi proces Pi nem !lza<-ije tudi drugod po Evro-. ssicia° eno Potekal. Glede tega je Pika q ^seznanil Reaganovega nasled Vadja m °yt Stiristranski obliki sodelo-I*1 Ju0ne, * talijo, Avstrijo, Madžarsko h ttdji r! avtj°' Tako se bodo že pri-i hji 5S?c v Budimpešti sestali zu-lf PodDri1S[n»Stlrih držav, pobudo pa nkterem, ■ ludi ameriški predsednik, h. Ika U.ie ,Cossiga zagotovil, da taka ??spr s°delovanja ni v nikakršnem ATq ju z dogovorjeno politiko i® s Predsednikom Bushem k!tjal turif6dnik Cossiga včeraj pogo-6tarjem T Z ameriškim državnim seli si... amesom Bakerjem. el° hišo AP: Cossiga in Bush pred Ob vsevečjih protislovjih zaradi nekritja v finančnem zakonu KPI zahtevala finančno kritje postavke za slovensko in italijansko manjšino DUŠAN KALC RIM — Če za hip odmislimo silovite polemike v zvezi z bližajočimi se rimskimi volitvami, silna razburjenja, ki jih trenutno povzroča debata o svobodi oziroma o koncentraciji tiska ter stalno pričujoče polemike o mamilih ter o reformi krajevnih uprav, je glavna pozornost italijanske javnosti posvečena finančnemu zakonu. Tu gre seveda za denar in nihče noče biti zanj prikrajšan. Zato je v senatu, ki se tokrat loteva te kočljive problematike, pred poslansko zbornico, nenavadno živahno. V vseh komisijah, razen v združenih komisijah za zdravstvo in pravosodje, kjer se pravkar končuje razprava o mamilih, so včeraj začeli proučevati prve postavke državnega proračuna. Zmešnjava je seveda popolna. V pravi labirint številk in pro-tištevilk pa se bomo podali, ko bodo posamezne stranke vložile popravke. Na vseh koncih in krajih ugotavljajo, da novi finančni zakon ne predvideva Predstavili novo sezono Slovenskega stalnega gledališča NA 9. STRANI □ □ □ □ V NDR dialog med komunisti in opozicijo NA 2. STRANI finančnega kritja. Tako prihaja do absurdnih situacij, ki lahko le še potencirajo politično napetost, ki se počasi nabira v parlamentu. Celo glede zakonskega osnutka o boju proti mamilom, ki ga vlada (zlasti njena socialistična komponenta) tako forsira, ugotavljajo, da mu manjka vsaj 500 milijard finančnega kritja. V tej hosti protislovij in nerazumljivih skrčevalnih odločitev smo se znašli tudi mi Slovenci s svojimi zakonskimi zaščitnimi in finančnimi potrebami. Krčenje sredstev za slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Jugoslaviji in še zlasti dejstvo, da za prihodnje leto 1990 ni na razpolago niti ficka, je groba krivica, ki jo je vlada dolžna popraviti, še zlasti spričo obveze, ki jo je Andreotti sprejel na nedavnem srečanju v Umagu z jugoslovanskim kolegom Markovičem. O tem je bil že včeraj govor v prvi senatni komisiji za ustavna vprašanja, kjer je komunistična trojica Stojan NADALJEVANJE NA 2. STRANI Dežele s posebnim statutom napadajo gospodarski manever RIM Dežele s posebnim statutom, razočarane, razdražene in ogorčene nad vladnim gospodarskim manevrom, so odločno krenile na bojni pohod. Pravo vojno napoved so izrekle včeraj, potem ko so se njihovi predstavniki zbrali v Rimu za isto mizo, da bi proučili vladni finančni načrt ter odločali, kaj jim je storiti. Predvsem zavračajo takšno politiko klestenja proračuna in zahtevajo čimprejšnje srečanje z ministrskim predsednikom Andreottijem, s predsedniki vseh parlamentarnih političnih skupin, tako v senatu kot v poslanski zbornici, ter s komisijo za proračun v Palači Madama, v kateri se je prav včeraj začela razprava o kompleksnem gospodarskem ukrepu vlade. »Pravo kreganje z vladnimi predstavniki glede nedopustnega rezanja sredstev finančnim deželam s posebnim statutom se mora torej šele začeti,« nam je napol v šali napol prepričano izjavil deželni odbornik Rinaldi, ko smo ga po dopoldanskem rimskem »vrhu« poiskali v Palači Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki stoji prav nasproti Palače Chigi, tako da bi se predstavniki deželne vlade in predstavniki osrednje rimske vlade lahko s kamenjem obmetavali, ne da bi jim bilo treba stopiti iz svojih uradov. Mimo šal, voditelji dežel s posebnim statutom mislijo tokrat presneto resno. Skrčenje izdatkov za dežele s posebnim statutom za 2.200 milijard lir je v nebo vpijoča krivica, saj grobo krši ustavna določila. Pod tem geslom so predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Sicilije, Sardinije, Tridentinske-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včeraj vrsta odločitev za SP SARAJEVO - Včeraj je bila v raznih evropskih mestih vrsta kvalifikacijskih srečanj za nastop na finalnem delu svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo junija prihodnjega leta v Italiji. Jugoslavija je na domači tekmi, ki je veljala le za prestiž, saj se je že pred časom kvalificirala, premagala šibko Norveško ter s to zmago že premočno osvojila prvo mesto v skupini. Padlo pa je tudi mnogo odločitev. Španija je po izenačenju proti Madžarski matematično kvalificirana, po včerajšnjih srečanjih pa se bodo gotovo udeležile finalnega dela SP še Irska, Nizozemska, Škotska in Belgija. Zelo blizu kvalifikacije sta še Danska in ČSSR, medtem ko bodo po vsej verjetnosti dodatni tromeč za dve mesti odigrali ZRN, Švedska ter Romunija. Na sliki (AP): Francija je sicer premagala Škotsko, kar pa ji verjetno ne bo nič pomagalo. Partijski voditelj NDR Erich Honecher odpovedal uradni obisk na Danskem Politbiro vzhodnonemških komunistov za dialog s predstavniki opozicije VZHODNI BERLIN — Politbiro vzhodnonemške partije je včeraj na svojem zasedanju v Vzhodnem Berlinu sprejel sklep, da se začne dialog s predstavniki opozicije na vseh nivojih, da bi tako odkrili vzroke, ki so privedli do množičnih demonstracij, predvsem pa so na desettisoče ljudi pognali v beg iz države. Vodstvo partije obljublja tudi rešitve, odklanja pa reforme. S tem v zvezi je v sporočilu, ki so ga izdali po koncu zasedanja zapisano, »da te reforme provokativno vsiljuje ZRN, ki jih sama najbolj potrebuje.« V sporočilu je še zapisano, da naj bi o vseh teh problemih, s katerimi se danes srečujejo v NDR, podrobno razpravljali tudi na naslednjem zasedanju centralnega komiteja. Vse to kaže, da je v NDR morda prišlo do ključnega političnega preobrata in da bodo odslej, v nasprotju z dosedanjo prakso, sprejeli dialog z drugače mislečimi, pa čeprav je viden predstavnik režima o vsem tem izjavil, da partija odklanja reforme »iz principa, da pa sprejema tudi radikalne spremembe, kot je to začetek dialoga z opozicijo«. Znamenje dobre volje je prišlo tudi iz Dresdna, kjer je župan izpolnil obljubo in iz zapora izpustil vseh 500 zapornikov, ki so jih aretirali med demonstracijami, v ponedeljek pa naj bi se v Dresdnu začeli tudi pogovori z opozicijo. Do dialoga je prišlo tudi v Leipzigu in še nekaterih drugih mestih, vendar brez sodelovanja vidnejših partijskih predstavnikov. Zanimivo je, da so se po velikem begu na Zahod začeli nekateri že vračati v NDR. Tako je 56 beguncev spet prišlo domov, ker se v ZRN niso znašli ali pa niso mogli preboleti ločitve od svojih najbližjih, ki so ostali v NDR. Da pa položaj v državi le ni povsem miren, pa najbrž priča podatek, da je vzhodnonemški partijski voditelj Erich Honecker (na sliki AP) brez obrazložitve odpovedal uradni obisk na Danskem, ki je bil predviden za 25. in 26. oktobra. Vest o tem so sporočili iz urada danskega ministrskega predsed-ništva. Umrl ustavni sodnik Giovanni Cassandro RIM — V svojem rimskem stanovanju je predvčerajšnjim (toda vest se je razvedela včeraj) umrl prof. Giovanni Cassandro. Uradne biografije govorijo o tem, da se je rodil 21. aprila 1913 v Barletti, da je bil zaslužen sodnik ustavnega sodišča, redni profesor zgodovine italijanskega prava na rimski univerzi, generalni tajnik liberalne stranke, avtor številnih knjig o zgodovini javnega prava, itd. Naši narodnostni skupnosti pa je veliko bolj znan iz drugih razlogov, česar v tiskovni biografski noti nismo zasledili. V letih med 1978 in 1981 je namreč predsedoval znameniti posebni komisiji za probleme Slovencev v Italiji. Ta komisija je šla v (našo) zgodovino kot Cassandrova komisija, pa tudi kot komisija, ki ni niti za ped premaknila z mrzle točke problema zakonske zaščite slovenske manjšine. Med slovenskimi predstavniki te komisije je prof. Cassandro ostal v spominu kot človek, ki ni dal velikega prispevka k reševanju slovenskega narodnostnega vprašanja v Italiji. Skratka, naši manjšini ni izkazal posebne naklonjenosti. Značilen je bil v tem pogledu stavek, ki ga je izrekel na zadnji seji tik pred razpustom komisije: »Tudi naj lepša ženska ne more dati več od tistega, kar ima.« Dejansko je od takrat poteklo že skoraj eno desetletje, italijanska država, ki jo je Cassandro tedaj predstavljal v odnosu do nas, pa nam še vedno ni dala toliko pričakovane zakonske zaščite. _ K Markovič išče podporo pri ameriških bankah NEW YORK — Zakaj ameriške banke v času, ko je Jugoslavija dosegla zavidljivo stopnjo zunanje likvidnosti po novih posojilih, zahtevajo super garancije, ki so zelo drage in še dodatno obremenjujejo jugoslovansko gospodarstvo? To vprašanje je včeraj na srečanju pomembnih ameriških bančnikov, direktorjev 15 največjih ameriških komercialnih bank, ki poslujejo z Jugoslavijo zastavil predsednik Z1S Ante Markovič. Dan po prej je na srečanju v Manifactures Hannover Trust, v banki, ki koordinira delo ameriških bank, bančnim magnatom predstavil številke, ki jasno kažejo, da je bila Jugoslavija, vsaj na zunanji ravni absolutno likvidna in da vanjo ne gre dvomiti po najnovejših statističnih podatkih ima Jugoslavija 5,5 milijarde deviznih rezerv, mednarodnim finančnikom je v minulem letu vrnila štiri milijarde dolga in s tem se je jugoslovanski zunanji dolg zmanjšal na približno 16 milijard dolarjev. Statistiki tudi pričajo o rasti proizvodnje, produktivnosti in izvoza, ki je v mi- nulih dveh mesecih dosegel mesečno stopnjo 30 odstotkov. Pregovorno-previdne »volkove« VVall Streeta so še posebej presenetila Markovičeva pojasnila o ukrepih njegove vlade pri pripravah na gospodarsko reformo, katere namen je vključitev Jugoslavije na svetovni trg in konvertibilnost dinarja. Seznanil jih je tudi z nedavno sprejetimi zakoni na področju bančništva, kreditne in finančne politike. Povedal je, da je za saniranje notranjih dolgov potrebno veliko časa in denarja in za zagotovitev bančnega sistema na novih bolj zdravih temeljih nujna potrebna finančna pomoč iz tujine v višini ene milijarde dolarjev. Ali bodo ta denar zgotovili prav ti partnerji se bo pokazalo po dolgih in resnih pogajanjih, ki bodo sledila obisku. Če naj sodimo po zanimanju, ki so ga vzbudile Markovičeve besede, lahko takšno podporo z gotovostjo pričakujemo. Predsednik ŽIS je tako zaokrožil prvi del svojega obiska v ZDA. V drugem delu bo sedaj iste težave in podatke predstavil vrhovom ameriške administracije, (dd) Medijska vojna v Jugoslaviji ob tragičnosti tudi sarkazem LJUBLJANA — Jugoslavija je pred meseci prelila na litre črnila zaradi nekega satiričnega članka v reviji Mladina, ki je državo tudi grafično razdelil na zahodni in vzhodni del. Toda ta delitev postaja vedno bolj aktualna tudi v resnejšem delu politike, zlasti pa v tisku. Razlike v načinu komentiranja posameznih dogodkov in procesov so namreč že tako velike, da je mogoče na zemljevidu skoraj po Mladini zarisati črto ločnico. Izkazale so se navsezadnje tudi pri glasovanju na zadnjem zasedanju CK ZKJ, kjer so slovenski in hrvaški delegati složno glasovali proti sklepom v zvezi s slovenskimi ustavnimi amandmaji. Do najnovejše delitve je prišlo zadnjo nedeljo, ko sta beograjski in zagrebški televizijski studio vsak po svoje pojasnila, zakaj Zagrebčani izstopajo iz skupine, ki je dolga leta pripravljala skupni nedeljski televizijski dnevnik za srbohrvaško jezikovno področje. Medtem ko so na TV Zagreb povedali, da ne gre za nikakršno nagajanje ali blokiranje, temveč zgolj za samoobrambno dejanje (kadar sta bila v nedeljo na vrsti TV Beograd oziroma Novi Sad, sta kar tekmovala s komentarji na račun hrvaške politike - če Slovence tokrat od- mislimo), so Beograjčani odločitev pospremili z žolčnimi zmerljivkami. Predvsem v slogu: »Od takšnih ljudi, ki so tako zlonamerno poročali o srbski proslavi v Kninu, itd., kaj drugega niti pričakovati nismo mogli...« Različni poudarki v tisku so postali pač nekaj, kar je sestavni del jugoslovanskega vsakdanjika. Toda kot je v pravcati raziskavi dokazal Vjesnikov komentator Živko Gruden, se v beograjskem in vojvodinskem tisku pojavlja že tudi cenzura. Pregledal je namreč omenjeno časopisje iz dni, ko je poročal o sprejemu slovenske ustave in ugotovil, da je nekaj milijonov ljudi (v Srbiji in Črni gori) ostalo popolnoma brez informacij o tem, kaj o veliki slovenski bitki menijo svetovna sredstva obveščanja. Politika in Ekspres politika, črnogorska Pobjeda in novosadski Dnevnik so ponatisnili le tiste dele agencijskih poročil, ki so ustrezali sicer običajnim naslovom: »Slovenski korak pomeni nadaljnje poglabljanje krize v državi (Reuter), Nevarna igra Slovenije (madridski Diario 16), Slovenska secesija (El pais)«. Čeprav je Tanjug dokaj obsežno povzemal tuje agencije in tisk, v omenjenih glasilih ni bilo ne duha ne sluha o komentarjih Stampe, Repuf°'_ blice, Welta, Timesa, Le Monda, Unij0 in drugih. Kako problematično pa 1° tudi sicer navajenje zgolj agencijskih zapisov, se je navsezadnje pokazal0 na tiskovni konferenci, na kateri je df Ciril Ribičič pojasnjeval slovenske amandmaje. Večina dopisnikov je mreč »beograjske gore listje« in so se pri postavljanju provokativnih (pt0'. srbskih) vprašanj enakovredno kosah z »originalnimi« beograjskimi nov1’ narji. Najbolj sarkastično so delitev /u' t goslavije nedavno tega prikazali 'j neki sarajevski humoristični oddaji- y skeču, ki se je začel v obliki televizR' > skih poročil, v katerih je napovedovalec poročal o hladni vojni med Zahod' no in Vzhodno Jugoslavijo, se je p°ia' vilo tudi glavno mesto Sarajevo - _ pravcatim »sarajevskim zidom«, vh hunec te tragikomične freske je P°, menil pretep med smetarji iz Vzhod nega Sarajeva s kolegi iz zahodne(ja, dela mesta: drug drugemu so narnte j metali smeti preko zida. •: Pravega zidu resda še ni, novinah so si ga pa vsaj v glavah vendarle 1 postavili... , • KPI zahtevala Spetič, bivši rimski župan (in odslej po Taramellijevi smrti v prvi komisiji soodgovoren za slovensko problematiko) Ugo Ve-tere ter Giglia Tedesco Tato, predložila resolucijo, v kateri zahtevajo finančno kritje postavke za Slovence v Italiji in Italijane v Jugoslaviji tudi za leto 1990. V resoluciji se sklicujejo na nujnost takojšnjega uresničevanja šestega člena ustave ter odobritve zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Ista zahteva o finančnem kritju je v resoluciji izražena tudi za zakonski osnutek o mejnem sodelovanju, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, v senatu pa je obtičal na pol poti in se ne premakne več ne naprej ne nazaj, Spetič, Vetere in Giglia Tedesco Tato so predložili še eno podobno resolucijo, ki zadeva finančno kritje za okvirni zakon o zaščiti manjših jezikov in kultur, ki je tudi obtičal v močvirju preobteženega parlamentarnega aparata. Včerajšnjemu zasedanju prve senatne komisije je že spet prisostvoval tudi minister za dežele in ustavna vprašanja Antonio Maccanico, ki je prav tako že spet ponovil obvezo, da bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta predložil zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ter obvezo, da bo skušal poiskati finančno kritje. To je zagotovil javno na seji. Po seji pa je ponovil še obvezo, da se bo pred predložitvijo osnutka v ministrskem svetu posvetoval s predstavništvom slovenske manjšine. Ni pa povedal, kdaj se bo to zgodilo. • Dežele s posebnim statutom Južne Tirolske in Doline Aoste nabrusili kopja in krenili v napad s prvim ultimatom: če ne bo mogoče doseči zadovoljivega sporazuma glede sprememb finančnega zakona, v smislu, da bodo omejena krčenja izdatkov, se bodo avtonomne dežele in pokrajine obrnile na ustavno sodišče. Da bi bila akcija, ki so jo včeraj sprožili, učinkovitejša in uspešnejša, pa so predstavniki dežel s posebnim statutom sklenili, da ustanovijo nekakšen koordinacijski odbor, ki bo imel pač nalogo, da od vlade izterja finančno pravico. Diamantna konica te uporne protivladne druščine je prav Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je pobudnica akcije in ki je pravzaprav od vladnega gospodarskega manevra tudi najbolj prizadeta. »Takšno klestenje izdatkov je nesprejemljivo,« je odločno poudaril Rinaldi, ki se je poleg deželnega podpredsednika Gioacchina Francescutta, udeležil včerajšnjega rimskega vrha. Proračun Furlanije-Julijske krajine bo zlasti oškodovalo krčenja sklada za zdravstvo in za javne prevoze. Ugotovitve, ki so prišle na dan na ponedeljkovem srečanju med predsednikom deželne uprave Biasuttijem in deželnimi parlamentarci, so bile poudarjene tudi med včerajšnjim srečanjem v Rimu in bodo seveda predmet pogovorov tako z vladnimi kot s parlamentarnimi predstavniki v prihodnjih dneh. Že danes se bo predstavništvo dežel s posebnim statutom sestalo z medparlamentarno komisijo za deželna vprašanja. D. K. Sovjetska vojska streljala na Armence Zakavkazje na robu državljanske vojne MOSKVA — Predsinočnjim je sovjetska vojska v glavn mestu Gorskega Karabaha odprla ogenj, ubila nekega Arm ^ ca, drugih sedem ranila, med njimi tudi 16-letnega fanta, ki sedaj v bolnišnici bori za življenje. Vesti o incidentu so s^rav0-protislovne. Armenska vseljudska fronta namreč trdi, da so ^ jaki brez nobenega razloga streljali proti množici, ki se jih1 c p radovednosti približala, uradne vesti pa navajajo, da so V°1 streljali v silobranu. Ne glede na različni verziji pa je ta incident dodal n? 50 netiva armensko-azerbajdžanskemu požaru. Predvčerajšnji111 j0 sovjetske varnostne sile aretirale šest Azerbajdžancev, ki ^ imeli v avtomobilu eksploziv in granate. Če k temu dodam11 so pred dnevi v nekem helikopterju, ki je prevažal živež »° jjS, ljenemu« Gorskemu Karabahu, našli precejšnje količine o1?^ je povsem jasno, da prebivalstvo ne verjame več v poln1 rešitev. Azerbajdžan je le delno omilil gospodarsko blokado A11 nije, tako da v to republiko prihaja z azerbajrižanskega oze ^ do 30 odstotkov predvidenega blaga, a niti kapljice goriva- ij čudnega torej, da so azerbajdžanski poslanci včeraj prediati ^ mednarodni zračni most, ki naj bi pomagal Armeniji, ke razbitje blokade povzročilo krvoprelitje. Na slikt (telefoto AP): vojska v Stepanakertu Kako z računalniškim virusom? RIM — Lahko računalnik res podleže virusnemu obolenju? Če to drži, potem lahko res izkoristimo virusne klice za teroristične akcije, ki bi lahko imele še hujše posledice od cijanida v čokoladnih bombonih in steklenih drobcev v plenicah? Na podobna vprašanja bomo lahko dobili odgovor še danes, ko nam najavljajo, da bo ZDA in Evropo, pa tudi Italijo in zakaj pa ne še našo deželo, napadel računalniški virus. Tako večjim računalnikom kot domačim per-sonalom grozi menda to, da jim kdo podtakne disketo z računalniškim aidsom. To naj bi bil program, ki ga ne moremo zaznati ali razbrati, pač pa se vsili v naše program in jih razje, jih uniči, nam popacka arhive, zbriše podatke, postavi na glavo kodekse in šifrirana sporočila. Vse, kar smo imeli v spominu našega računalnika, lahko čez noč postane neuporabno. Tehniki nam sicer svetujejo, naj se nikar ne predajajmo neupravičeni paniki, pametno pa bi le bilo, svetujejo strokovnjaki, če bi redno prepisovali vsebino naših arhivov na pomožne diskete, ki jih hranimo pod ključem in jih ne sposojamo. Računalniški virus je namreč svojevrstna »spolna bolezen« ubogih disket, ki potujejo iz roke v roko in se prav v tujih računalnikih nalezejo razdiralnih programov. Pa še to. Pravijo, da je računalniški virus zver, ki lahko uniči tudi osrednji spomin velikih računalnikov, strokovnjaki pa so ugotovili, da so za prve klice poskrbeli Pakistanci, ki so spe-rimentalno prodajali turistom diskete z virusom. V JA osvoboditi 80-letnega Mpetb0 JOHANNESBURG — JužnoaR1 ^ oblasti so včeraj spustile iz zaP?J,v, k* vega od osmih političnih ujetnik^r«* jim je predsednik Frederik De obljubil svobodo. g0-,e i Prvi je smel zapustiti zapor o f ju ilni zastopnik Oscar MPe, t ZČ su ga 1985. leta obsodili na pet ,g naj' pora zaradi terorizma. Mpehta I tud* sindikalni zastopnik ______ so ga 1985. leta obsodili na pet ;hta starejši politični zapornik i® ‘ težko bolan. istrs*»n Južnoafriško pravosodno ml?,,ndPi *i, je sporočilo, da bodo že v Prl vVa* dneh osvobodili tudi 77-letneg jfljK terja Sisuluja, generalnega pjat,a osvobodilnega gibanja Afričan . vze. nal Congress. Morda bodo obl ga le resno v pretres tudi mozn viap kratkem osvobodijo tudi Nels° delo. Pomemben jubilej bodo proslavili jutri 80 let bolnišnice Valdoltra Valdoltra jutri dopoldan “°do v Ortopedski bolnišnici Valdol-:ra proslavili pomemben jubilej - 80-|etnico uspešnega dela. Čeprav so ustanovo uradno odprli decembra 1909. i a' se njena zgodovina začenja že eJa 1902, ko je Društvo prijateljev tttladine iz Trsta v tedanji Oltri odprlo sezonsko okrevališče za otroke. Potre-“e Po specializirani ustanovi za zdrav-Jjenje kostne tuberkuloze pa so »rodite« bolnišnico, ki je imela sprva 240 Postelj, bolnišnico, v kateri so v prvih treh letih opravili 374 operacij, še več P® je bilo pacientov, ki so bili na okrevanju, ne da bi jih operirali. Svojevrstna klima, mir, urejeno okolje, ne9a so bili pomembni elementi zdravljenja nadležne bolezni. Povprečja doba bivanja v bolnišnici je bila '8 dni, v Valdoltri pa vedo tudi za Pacientko, ki je kot tuberkulozna bol-nica tod preživela 12 let in se pred leti jrnila v isto bolnišnico na operacijo °*ka. Danes Valdoltra ni več bolniš-,‘oa, v kateri bi se zdravili predvsem “miki z obolenjem, zaradi katerega e “tla ustanovljena, pač pa največji in J: 0 dinamičen ortopedski center v . toveniji. Seveda je tudi po »izginotja* kostne tuberkuloze (takoj po vojni, ta do leta 1950 je samo v Sloveniji 110 letno registriranih od 500 do 700 ovih primerov te bolezni, v Jugosla-2*11 Pa je bilo 1946. leta registriranih tisoč bolnikov, danes pa na leto 9otovijo le 6 do 10 novih primerov 0stne tnhprknlnvp ki ip rplativnn hit- liški 'tne tuberkuloze, ki je relativno hit-°zdravljiva) Valdoltra ostala repub- center za ozdravitev te bolezni, Krati pa je tudi republiški center za nravljenje deformacij oziroma po-kodb hrbtenice. vi . 91® zgodovina s selitvami v Ro-v nJ' Šempeter pri Novi Gorici, z med-jjno italijansko in nemško okupacijo j 1® nekako končala 1956. leta, ko se 2 v Valdoltri spet naselila bolnišnica, d katero se je najbolj boril prof. dr. °9dan Brecelj. ^Bolnišnica v Valdoltri je preživela sto viher in še danes je samostojna (Juanova, kateri strokovnjaki tako ka?a k°t na tujem priznavajo veliko kovost. Ta se krepi skozi uglašeno amsko delo 25 zdravnikov, ki z dru-skrt,°Sebjem (vsega je 380 zaposlenih) ''ie b ?a bobro počutje in hitro okreva- Om-Sek 820 postelj je v današnjih dneh Jnunaln , °ven > ... Vprelseh drugih), tod preživijo po-ZdrteVnosu list®vljenja. Letno v Valdoltri specia- Slri a no zasedenih, pacienti iz vse 5 V®nije, pa tudi zamejstva (od 10 do imajo povprečno na zdravljenju po 16 dni, seveda odvisno od tevnosti operacije oziroma načina blQ, opravijo v novem operacijskem dob J* (Pridobitev izpred dveh let, pri-nej,ltev' ki jih umešča med najsodob-hte^6 v Evropi) po 1300 do 1500 za-operacij, pri čemer se poslu-bivQl0, *U(ii avtotransfuzije (pacient do-dpj . astno kri, ki jo »daruje« teden s°dnh? operacijo), predvsem pa vseh Šot, aparatur. Dr. Venčeslav Pi-dobnairektor bolnišnice pravi: »S so-tra2v'mi aparaturami (artroskop, ul-bijjj °Cna diagnostika itn.) in neneh-ohra strokovnim izpopolnjevanjem salamo korak z vsemi dosežki v hodn ^ ortopediji. Tega tudi v pri-ne bomo zaustavili. V veliko del0 ? °b tem nam je tudi združeno bii0 0 naše9a območja.« Kar trinajst je PriSpe2B°v, ki so v minulih treh letih vih gnVaB precej denarja za nakup note l0p-aratur' Bolnišnica je ob tem, da z«0irn*rana na izjemno lepi lokaciji, Va še po mnogih stvareh. Med ^91 i wfjk 11? Pred desetletji je bila mnogim bolnišnica v Valdoltri dolga leta bivališče in zdravilišče, danes se v njenem čudovitem okolju bolniki zadržijo povprečno 16 dni, bili pa so časi, ko so v bolnišnici nekateri preživeli tudi po 3 ali 4 leta, nekateri pa še več (Foto D. G.) drugim tudi po tem, da imajo v bolnišnici šolo. Med najmanjše in najbolj zanimive osnovne šole v Sloveniji prav gotovo sodi tudi Osnovna šola v ortopedski bolnišnici v Valdoltri. Šolo, ki je poleg tiste v Kliničnem centru v Ljubljani, prav gotovo posebnost, povprečno obiskuje od 35 do 40 učencev. To so otroci, ki so na zdravljenju v Ortopedski bolnišnici Valdoltra zlasti zaradi deformacij hrbtenice. V šoli so imeli tudi primere, ko so otroci osemletko od prvega do osmega razreda končali kar pri njih (v bolnišnici), dosti je takih, ki so jo obiskovali po nekaj let ali mesecev, zadnje čase pa se je bivalna doba skrajšala v povprečju na dva do tri tedne. Zaradi specifične bolezni noben šoloobvezen otrok, ki pride na zdravljenje v Valdoltro, ne izgubi tistega, kar mora po šolskem programu dobiti. DUŠAN GRČA V Ogleju včeraj srečanje med Potrčem in Solimbergom TRST — Včeraj dopoldne sta si predsednika skupščine SR Slovenije Miran Potrč in deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo ogledala razstavo »Oglej-Emona: arheologija dveh regij od prazgodovine do srednjega veka«. Na njej je razstavljenih 800 predmetov, ki govorijo o trgovini in prevozih, ki so že uspešno delovali v rimskih časih med Oglejem in Emono, sedanjo Ljubljano. In prav ta razstava je konkreten dokaz tvornega sodelovanja med obema občinama. Oglejsko razstavo sta si ogledala tudi ljubljanska županja Nuša Kerševan in Ljudmila Plesničar, ki je skrbela za razstavni del v mestnem muzeju v Ljubljani. Obisk v Ogleju pa je bil predvsem priložnost, da je predsednik skupščine SR Slovenije Miran Potrč podrobno seznanil predsednika deželnega sveta F-JK Paola Solimberga in celotno predsedstvo — podpredsednico Augusto De Piero Barbina, Mario Santo Piccoli, Manlia Cecovinija, Bruna Lepreja in Paolo Ouarantotta — o položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, potem ko je slovenska skupščina sprejela amandmaje k ustavi. Miran Potrč, ki je že pred kakim mesecem obrazložil deželnemu svetu F-JK vsebino sprememb osnovne slovenske listine, je vče- raj odločno potrdil, da Slovenija še v večji meri kot pred letom dni, želi biti in ostati Jugoslavija. Dodal je še, da je večina Slovencev prepričana, da nova ustava odgovarja njihovim željam. Ob tej ugotovitvi torej nova ustava — je nadaljeval Potrč — odpira nove možnosti za gledanje naprej. In prav ta projekcija v bodočnost, ki jo prijatelji iz Furlanije-Julijske krajine, vedno pozorni na novosti v naši državi, prav dobro razumejo, je sprožila nerazumevanja v nekaterih jugoslovanskih republikah. S svoje strani pa je predsednik skupščine F-JK Solimbergo poudaril, da sta prebivalstvi iz obeh dežel med seboj kulturno povezani že od rimskih časov. Glede nove ustave pa je Solimbergo podčrtal, da bi si Slovenci nikoli ne mogli niti sanjati, da bi lahko kršili zakone. In zelo bi bili zadovoljni, je dodal, da bi imeli tudi Slovenijo v Evropski skupnosti leta 1993. Predsednika sta razstavo, ki jo je doslej obiskalo preko 10.000 oseb, ocenila zelo laskavo. Z njima sta se strinjala tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Livio Jakomin in piranska županja Tatjana Kosovel. Na srečanju je spregovoril je tudi oglejski župan Lodovi-co Nevio. Sežanski jamarji v Veroni obiskali eno najdaljših jam f°vi — Pri jami Vilenica, ki Jaih 1 ena naj starejših turističnih .^driskeVetu in ki je v upravljanju if^iril v*a jamarskega društva, se je sl'.SpietiJ09 prijateljstva med jamar-ljjitru ® so.se nove vezi med sežan-t ja). PrpriT^ *n jamarji iz Tržiča (Ita-V*di jami ^atkim pa so se tu mudili ?^tQhi tv1 *z mesta Montecchio pri h * Viiln°mači jamarji so jim razka- vj-* Vii na( hi?Vežalfn*C0 .*n Jakofčičevo jamo. “ v ItaijjP st*ke in sledilo je pova- tr^Bskii? konec septembra skupina '°v-Klh m tržiških jamarjev odpo-ekskurzijo v jamarji so jih sprejeli ter k vaf tridnevno v* >da če bi bilo Pos,6tna 1 priča hudemu poli- šo- bili Odprli ga bodo v soboto v Sesljam Nov disko za spodbujanje mladinske ustvarjalnosti Po uspehu poletnih "glasbenih" praznikov v parku bivše umobolnice - priredili so jih enajst, imeli pa so skupno 6 tisoč gostov - bodo disc-jockeyi Radia Fragola poskrbeli tudi za zimsko glasbeno in plesno poslastico. Pod "pokroviteljstvom" kulturne zadruge La Collina (ki ima poleg gledališkega laboratorija še številne druge dejavnosti) bodo odprli nov disko-klub MATT! Gre v resnici za dvorano, ki je bila včasih zelo priljubljena med tržaško mladino, a ki je že več let zaprta, in sicer za disko v hotelu Sette nani v Sesljanu. Fabio Visentini, Davide Zuljan oziroma Skizzo, Joža Ruben, Michele Genovese, Mauro Ouindici in Stefano Passoni, ki so tako uspešno animirali poletne noči v parku in ki sodijo med najboljše disc-jockeye v Trstu, bodo v prihodnjih petih mesecih upravljali disko-klub v upanju, da jim bo odziv občinstva omogočil nadaljevati s to dejavnostjo. Novo pobudo zadruge La Collina in Radia Fragola je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil sam ravnatelj psihiatrične službe pri KZE Franco Rotelli, ki je spregovoril o vseh vzgojnih in izobraževalnih dejavnostih, ki jih prirejajo v okviru te službe. Sem sodi na primer projekt Azimut, ki ga prirejajo s podporo Evropske skupnosti in katerega namen je skrbeti za tako imenovano "rizično" mladino. Rizični subjekti pa po Rotelliju niso samo tisti mladi, ki živijo v emarginiranih socialnih okoljih, pač pa skoraj vsi mladi, saj množična kultura vsiljuje zelo površne vrednote in vedenjske sheme, ki v glavnem ne odgovarjajo potrebam posameznika in ki nikakor ne spodbujajo njegove ustvarjalnosti. Tudi ta pobuda pa naj bi sodila v poskus "destabiliziranja" negibnosti krajevnih uprav, ki so vselej gluhe za potrebe ljudi. V novem disku naj bi torej ponujali kvalitetnejšo glasbo kot drugod, spodbujali naj bi ustvarjalnost in predstavljali vsakovrstne domače umetnike. Zaenkrat bo disko odprt samo trikrat na teden. Slavnostna otvoritev z bogatim glasbenim sporedom bo to soboto s pričetkom ob 22.30, od prihodnjih prireditev pa velja omeniti Praznik čarovnic Hallovveen, ki bo 31. oktobra. »Afera Zerbin« na tržaškem sodišču Tragična smrt ribiča še vzbuja pozornost Tragični incident v Tržaškem zalivu, v katerem je 19. novembra leta 1986 izgubil življenje 24-letni ribič iz Gradeža Bruno Zerbin, je spet v središču pozornosti. Tržaški preiskovalni sodnik Filippo Gullotta je pred približno tednom dni (točneje 3. oktobra) pozval na zaslišanje Borisa Grgiča, poveljnika patruljne ladje iz Kopra, iz katere so streljali proti gradeški ribiški ladji Aurora in ki ga v Italiji obtožujejo namernega umora. Grgič se ni odzval vabilu tržaškega sodnika. Takoj po dogodku s tragičnimi posledicami je koprski preiskovalni sodnik Gregor Velkhavrh, kot obširno poročajo v zadnji številki koprske "Primorske novice", zasegel vso dokumentacijo z ladje Aurora in iz patrulnega čolna, zaslišal priče in prišel do zaključka, da je celotna operacija potekala v skladu z mednarodno ženevsko konferenco o ozemeljskih vodah in da ni razloga za sodni pregon Grgiča. Koprsko javno tožilstvo je kasneje v skladu s to oceno vso zadevo arhiviralo. Italijanska stran je tudi pod pritiskom desnice sprožila dva preiskovalna postopka, kasneje združenega v enega in to pred tržaškim sodiščem, ki je naročilo trem strokovnjakom splošno analizo dogajanj, hkrati pa imenovalo Bogdana Berdona za uradnega branilca obtoženega Grgiča. Med postopkom je prišlo do zapletov in do težav, tako da do danes tržaško sodišče še ni prejelo iz Kopra nujno potrebne dokumentacije o preiskavi. Odvetnik Berdon je vsekakor kontestiral mnenja iz-videncev, ki jih je imenovalo tržaško sodišče, češ da so subjektivna ter zasnovana samo na pričevanjih in formalno zahteval, naj v Trstu pregledajo ves koprski preiskovalni postopek, vključno z oprostilnim sklepom proti Grgiču, ki se, kot rečeno, ni javil tržaškemu sodniku, saj je afera za Jugoslavijo pravno gledano zaključena. Berdon je vložil tudi zahtevo, da bi v skladu z mednarodnimi konvencijami Grgiča v okviru tržaške preiskave zaslišale jugoslovanske sodne oblasti. Agenti letečega oddelka so ga zasačili »na delu« Kradel v banki, ki bi jo moral stražiti Straženje tujega imetja je za 28-letnega zapriseženega stražnika Marca Leisnerja iz Ul. Maclig 14, ki je zaposlen pri tvrdki Stabilimento triestino di sorveglianza e chiusura, postalo očitno preutrujajoče in preveč frustrantno. Namesto da bi ostal zvest svoji zaprisegi in zvesto opravljal svojo službo, si je naenkrat zaželel "tujega blaga" in v noči na sredo kradel v banici, ki bi jo moral stražiti. Zasačili so ga agenti letečega oddelka, ki so bili že pred dnevi ob- veščeni, da je iz agencij banke Ban-co di Roma primanjkoval denar. Šlo je sicer vedno za manjše vsote, v glavnem za nekaj stotin tisoč lir, vendar so odgovorni tvrdke Stabilimento triestino di sorveglianza e chiusura v ponedeljek odkrili, da je tudi iz njihove blagajne izginila nekoliko zajetnejša vsota, in sicer štirje milijoni in 418 tisoč lir (šlo je za plače štirih uslužbencev tvrdke). Ko so odkrili to krajo, so policijski agenti povezali oba dogodka in začeli nadzorovati nekatere zapriseže- ne stražnike. V noči na sredo, okrog 1.30, so tako zasačili Leisnerja, ko je iz blagajne agencije A Banca di Roma v Ulica Roma 15 skušal odnesti 115 tisoč lir. Ker so pri njemu doma našli tudi štiri milijone lir, so ga osumili, da je ukradel tudi omenjene plače. Našli pa so tudi hranilno knjižico, tako da morajo še preveriti, ali si ta denar ni dejansko izposodil. Za krajo v banki mu bodo vsekakor sodili danes na preturi po hitrem postopku. t Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga Justina Grgič vd. Krizmancic Pogreb drage pokojnice bo jutri, 13. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Ivan, sestra Lojzka in drugi sorodniki. Bazovica, Gropada, 12. oktobra 1989 Prireja ga Sindikat slovenske šole Tečaj o verbalnem in neverbalnem sporočanju Sindikat slovenske šole prireja v sodelovanju s Pedagoško akademijo univerze E. Kardelj, enota Koper, izpopolnjevanje za vzgojiteljice slovenskih otroških vrtcev na Tržaškem na temo »Verbalno in neverbalno sporočanje«. Okvirni program bo sledeč: 1. Jezik - sporočanjsko sredstvo -prof. Olga Bertok; 2. Dvojezično sporočanje - mag. Lucija Čok; 3. Sporočajmo z glasbo - mag. Mira Voglar; 4. Gib kot govorica - prof. Lojzka Žerdin; 5. Likovno sporočilo - prof. Slavko Hočevar. Vsi predavatelji so docenti ljubljanske univerze. Podrobni program je na razpolago na didaktičnih ravnateljstvih. Predavanja bodo združena s praktičnimi vajami. Ob tej priliki bomo lahko pozdravili v svoji sredi tudi vzgojiteljice dvojezičnega otroškega vrtca v Špetru. Tečaj bo potekal ob sredah od 16. do 20. ure, od 18. oktobra dalje, in nekajkrat ob sobotah dopoldne, predvidoma na osnovni šoli France Bevk na Opčinah. Vodila ga bo ravn. Lucija Barej Križman. gledališča ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Nocoj ob 20.30 (red 1. četrtek) bo tržaški Teatro Slabile ponovil delo W. Shakespeara RIHARD III. v režiji Gabri-eleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zaradi nerazpoloženosti prof. GIO-VANNE MOCCHI bo predstavitev Shakespearovega dela RIHARD III. jutri, 13. t. m., v gledališču Rossetti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989-90 - Danes, 12., in jutri, 13., ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 14. t. m., ob 18.00 (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa. P. Bordoni (klavir), F. Selvaggio (violina) in S. Palm (violončelo) bodo izvajali Bus-sottijeve in Beethovnove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. Gledališče Scuola dei Fabbri Zadruga LA COLLINA bo do 15. t. m. uprizarjala Kroetzovo delo ROBE DE OMINI (Mannersache). Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Clau-dio Misculin. Scenografija Marjan Kravos, glasba Giampaolo Coral. razna obvestila Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897. 50-letniki z Opčin sklicujejo sestanek danes, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 12. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino. ŠZ Bor sporoča, da se je pričela ženska rekreacija. Urniki so sledeči: sreda 10.30 - 11.30 ter sobota 9.30 - 10.30. Tržaški partizanski pevski zbor bo imel v prostorih Partizanskega doma v Bazovici v nedeljo, 15. t. m., občni zbor, ki bo v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem sklicanju ob 9.30. Dnevni red: poročila odbornikov, diskusija, pregled in popravek statuta, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno. SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 12. t. m., ob 20.30 redna odborova seja. Godbeno društvo Prosek prireja glasbeni tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje poteka na sedežu društva v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in sredah od 16. do 18. ure in ob petkih od 15. do 17. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 srečanje z odv. dr. Stankom Klepom, pobudnikom komemoracij na Žalah. Govoril bo o pomenu sprave v sedanji slovenski stvarnosti. (d GLASBENA MATICA TRST Koncertni abonma Sezona 1989-90 SPORED 18. oktober 1989 SLOVENSKI KVINTET TROBIL 27. oktober 1989* MILKO BIZJAK, orgle 16. november 1989 SIMFONIKI RTV - LJUBLJANA Dirigent: Anton Nanut 28. november 1989 SLOVENSKI MADRIGALISTI Dirigent: Janez Bole 14. december 1989 KATJA MILIČ, klavir 18. januar 1990 OLGA GRACELJ, sopran JASNA CORRADO - MERLAK, harfa NEVA MERLAK, klavir 15. februar 1990 GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE sodeluje Miran Košuta, klarinet 7. marec 1990 BOJAN GORIŠEK, klavir VOLODJA BALŽALORSKV, violina ANDREJ PETRAČ, violončelo 21. marec 1990 SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Marko Letonja Miloš Mlejnik, violončelo * V cerkvi sv. Vincenza, Ulica Feltre 11. Vpisovanje abonmajev na GM - Ul. R. Manna 29 - do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. izleti KD Lonjer-Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah. Slovenski kulturni klub priredi ob priliki Primorskih dnevov na Koroškem v soboto, 14., in nedeljo, 15. t. m., dvodnevni izlet z avtobusom na Koroško. Za podrobne informacije in vpis se obrnite na poverjenike na višjih šolah. Bi se nam radi pridružili dne 27., 28. in 29. t. m. na izlet v Medjugorje? Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150 od 18.00 do 20.30. včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 12. oktobra 1989 DRUGISLAV Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 11.08 - Luna vzide ob 16.05 in zatone ob 2.57. Jutri, PETEK, 13. oktobra 1989 ROSICA PLIMOVANJE DANES: ob 1.23 najnižje -43 cm, ob 7.49 najvišje 51 cm, ob 14.10 najnižje -43 cm, ob 20.03 najvišje 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1017 mb raste, brezvetrje, vlaga 37-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Leonardo Rui, Claudia Piccin, Alexander Sovič, Matteo Comis-so, Matteo Libero Baroni. UMRLI SO: 80-letna Ines Matessi, 83-letni Plinio Luis, 81-letna Erminia Peroc-ci, 89-letna Amalia Sferzi, 84-Ietni Fran-cesco Srebovt, 83-letna Lidia Cernaz, 82-letna Zora Likon, 60-letni Bruno Angelica, 83-letni Pietro Fatutta, 81-letna Ida Speri, 82-letni Antonio Pelos. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER F PREMIERA jutri, 13. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu -abonma RED A. PONOVITVI: v soboto, 14. oktobra, ob 20.30 - abonma RED B, v nedeljo, 15. oktobra, ob 16. uri -abonma RED C. Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice čimprej. Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST začenja s predavateljsko sezono in vabi člane in somišljenike na prvo predavanje, opremljeno z diapozitivi. FRANC VOGELNIK bo predstavil koroško gorsko pokrajino OD KARAVANK DO GROSSGLOCKNERJA Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20 danes, 12. t. m., ob 20.30. Priporočamo točnost! kino ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchhausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Rito d'amore, i. Valerie Bosh, Larry Huckmann, □ EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze, r. Pupi Avati. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Levithan. NAZIONALE III - 15.20 22.10 Gocce e orgasmi di una minorenne, pom., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Pariš by night, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 16.30, 22.00 Asterix e la po-zione magica, risanka. EDEN - 15.30, 22.00 Folli desideri eroti-ci, porn., □ □ CAPITOL - 17.15, 22.00 007 - Vendetta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. LUMIERE FICE - 17.30, 22.15 Paesaggio nella nebbia. ALCIONE - 17.00, 22.15 Amori in corso, r. G. Bertolucci. RADIO - 15.30, 21.30 Erotic Dream, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D □ koncerti Katedrala sv. Justa Zadnji koncert skupine GRUPPO CA-MERISTICO TRIESTINO, ki je bil predviden za 15. t. m., ODPADE. V torek, 17. t. m., ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert v počastitev 5. obletnice smrti tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, ki ga organizira Cappella Civi-ca v sodelovanju z združenjem Promusi-ca. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - Nocoj ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncet klavirskega dua Matti-otto - Scano. Na sporedu Brahms in Ghershvvin. Vabljeni! čestitke Danes praznuje rojstni dan naš boter in prijatelj MARIO MAGAJNA. Vse najboljše mu želimo Mojca, Breda in Matjaž. Danes praznuje v Mačkoljah 88 let naša draga mama, nona in pranona GI-ZELA. Vse najboljše ji čestitajo hči Željka, mož Drago, vnuka Miran in Sandi z ženama, posebno pa pravnuka Alj ek in Tadej. Danes praznuje GIZELA SMOTLAK 88. rojstni dan. Vse najboljše ji kličejo Sandro, Danica, Iztok, Saša, Paola, Ad-rijana, Anuška in Katjuša. Danes praznuje v Dolini 55 let ETO. Da bi v zdravju in sreči dočakal še toliko in več let mu želijo žena Elvira, sorodniki in prijatelji. Danes praznuje ANTONIJA FILIPČIČ rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi njeni, posebno pa Avrelija. razstave mali oglasi V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Tribbio je še jutri, 13. oktobra, odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - je še jutri, 13. t. m., odprta razstava JASNE MERKU in sicer od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V Občinski galeriji je še danes, 12. t. m., odprta postumna razstava del ALFREDA PERUSKA. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 16. t. m. odprta razstava z naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - razstavlja do 19. t. m. svoja dela slikar STEFANO COMELLI. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. razne prireditve KD Ivan Grbec : Skedenj (Ul. di Ser-vola 124) prireja v soboto, 14. t. m., ob 20.30 predavanje z diapozitivi prof. Marinke Pertot PO NARODNIH PARKIH POLJSKE. Vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 16. t. m., SREČANJE Z ODVETNIKOM DR. STANOM KLEPOM, pobudnikom komemoracij na Žalah. Govoril bo o pomenu sprave v sedanji slovenski stvarnosti. Začetek ob 20.30. PRODAM vespo 125, letnik 1964, brez evidenčne tablice, cena po dogovoru. Tel. 229246. PRODAM suzuki SJ 410, letnik '87, bele barve, opremljen, vedno v garaži, cena 12.500.000 lir. Tel. 226710. PRODAM golf VW 1100, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 412233 vsak dan od 13.30 do 14.30. PRODAM ford escort GL 1100, letnik 1980, za 600.000 lir, tel. 65474. PRODAM mladiče fox terrier z rodovnikom, stari šest tednov. Klicati na tel-št. (003861) 574096. PRODAM motor kavvasaki 450 LTD Cas-ton, letnik 1988, tel. 327023. PRODAM campagnolo benzina, letnik 1981, odlično ohranjena. Tel. 211552 (urnik trgovin). PRODAM BMVV R 100 RS, letnik 1984, prevoženih 35.000 km, rdeče barve-Tel. (0481) 882019 ob 20. uri. PRODAM opel corsa 1000 po zelo ugodni ceni zaradi vojaških obveznosti. Tel-51370. OPREMLJENO stanovanje iščeta v najem dva inženirja. Tel. 228390. ZIDARJA ali manjše podjetje za ureditev odtočnih cevi in tlakovanje dvorišča z betonom nujno iščem. Tel. 220669 v večernih urah. TALBOT HORIZON, v dobrem stanju, prodam. Tel. ob uri kosila na št. (040) 53874. FRIZERSKI SALON LORI obvešča cenjene stranke, da posluje odslej od 10-do 19. ure in da ima dodatno pomočnico. Kromberška cesta 8, Nova Gorica, tel. (003865) 23043. SAMOPOSTREŽNA trgovina išče vajenca. Tel. na št. 228729 v večernih urah- PODJETJE s sedežem v Milanu išče mladega, energičnega elektrotehničnega inženirja s stanovanjem v Milanu za prodajo po Jugoslaviji. Pismene p°" nudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Zamejec". ZAPOSLITEV, tudi part time, na reklamnem področju z možnostjo dobrega zaslužka nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Naj nižja starost 25 let. Interesenti naj se javijo v Ronkah, Ul-Roma 76, v ponedeljek, 16. t. m., ob Iztiri. Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 3 prispevki Ob obletnici smrti očeta Silvestra in none Alojzije daruje Majda z družino 20.000 lir za MPZ Zvonček. Josip Žerjal (Mlekar)iz Doline daruje 20.000 lir za MPZ F. Venturini. V spomin na svaka Ladota Guština daruje Justa Guštin 80.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. _ V spomin na Marija Petarosa darujeta Celestina in Erol Petaros 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANP1 Boršt-Zabrežec. Namesto cvetja na grob Marija Petarosa darujeta Raja in Danilo Glavina 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. V spomin na Guerrina Savija darujejo Križani in Križanke rojeni leta 1929 45.000 lir za MPZ Vesna in 45.000 lir za Godbeno društvo Vesna. V spomin na Guerrina Savija in VVilje-ma Sirka darujeta Bruna in Zoro Tretjak 100.000 lir za kriški Ljudski dom. V spomin na Karla Rudeža daruje družina Aleksandra Rustje 40.000 lir za ŠZ Gaja - Teniški odsek. Namesto cvetja na grob Karla Rudeža daruje družina Vrtovec - Bertini 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Karla Rudeža daruje)® družine Gombač, Armani in Birsa 45-00® lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Ladota Guština iz Repentabra darujeta Primož in B°' ris Možina 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Karla Rudeža daruje Laura Abram 50.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na Karla Rudeža daruje18 Marija in Leopold Ažman 50.000 lir za teniško sekcijo Gaja. V spomin na nepozabnega prijatelj Karla Rudeža darujeta Neva in Lucian 100.000 lir za teniški odsek Gaje. V spomin na Gigija Sedmaka in G»er rinija Savija daruje družina Čač - TfS 50.000 lir za MPZ Vesna. . . V spomin na Gigija Sedmaka daruje) Drago in Lilijana Košuta iz Barkove J 20.000 lir za vzdrževanje Ljudsked doma v Križu. . . V spomin na Karla Rudeža daruje! družini Repini - Tagliapietra in P* Kocjančič 30.000 lir za Sklad Mitja Cu£ V spomin na Sava Spacala darUJ Stanka Hrovatin 50.000 lir za MePZ ” morec-Tabor. Cl menjalnica 11. 10. 1989 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING Ameriški dolar .. 1400,300 1385.— Japonski jen 9,683 Nemška marka .. 731,210 729. Švicarski frank . 836,460 Francoski frank ... .. 215,910 214,— Avstrijski šiling . 103,970 Holandski florint . .. 647,590 645.— Norveška krona .... . 198,270 Belgijski frank .. 34,819 34,30 Švedska krona . 213,990 Funt šterling .. 2170,000 2145. Portugalski eskudo 8,609 Irski šterling .. 1946,700 1930,— Španska peseta . 11,533 Danska krona .. 187,550 185. Avstralski dolar . 1087,750 Grška drahma 8,300 7,80 Jugoslov. dinar — Kanadski dolar.... .. 1191,500 1130,— ECU . 1501,550 BANKO* TRST 9,20 834-'' 2,;> u--"' lose-: 0,025 D/^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/670”' Agencija Domjo 831 -Agencija Rojan 411" PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 27 VODORAVNO: I. kralj zahodnih Gotov, 7. avt. oznaka Kopra, 9. dajatev za določene vrste blaga ob prehodu čez mejo, 10. avt. oznaka Aoste, II. zaupnik, poverjenik, raz-stavljalec, 13. 14. bivši jugoslovanski nogometni vratar (Katko), 15. Španija, ZRN, 16. soz-vok, skladnost, ubranost, 17. majhna rama, 20. Čampa Ivan, 21. mesto na jugu Floride v ZDA, 22. kos celote, 23. Omsk brez konca, 24. slovenski pesnik (Simon), 26. severni jelen, 27. angleško svetlo pivo, 28. okoli ... trebuha, 31. čas brez ... miru, 33. trska, 36. igralka Starčeva, 37. mesto v Sovjetski zvezi, 38. pripadnica ljudstva ... brez stalnega doma, 41. avtor Ostržka (Carlo), 43. častni samomor j>ri Japoncih, 44. predsednik SZ Jadran (Edi), 45. pivo v Rimu, 47. izraelska luka, 48. ljubljanski napovedovalec (Trefalt), 50. francoski plemiški naslov, 52. začetek zodiaka, 54. izdelovalec cvekov, 56. ruska plesalka Pavlova, 57. grški košarkarski as (Nikos), 59. večkratni italijanski odbojkarski prvak iz Modene, 60. gledališka lutka s premičnimi udi, 62. italijanska filmska igralka Miranda, 63. Drago Suhi, 66. orel v germanski mitologiji, 65. konjski tek. NAVPIČNO: 1. glej sliko, 2. antično ime za Šparto, 3. ljubljanska galerija, 4. rebričasta, volnena ipd. tkanina v taki vezavi, 5. prenovitev, obnova, sprememba, 6. češko žensko ime, 7. sobni pevec, 8. atestat, 12. ime grafika Justina, 18. kraj v Toskani, 19. avt. oznaka Imperie, 22. časopis, ki izhaja vsak dan, 25. ameriški filmski režiser, 28. am. filmski igralec (Gregory), 29. rimski bog ljubezni, 30. grški otok v Eginskem zalivu, 31. nam omogoča oko, 32. ogni-tev, 34. zelo močna razstreliva, 35. italijanska RTV, 37. avtor drame v verzih »Cyrano de Bergerac«, 39. azijska država, 40. znak za kemijsko prvino galij, 42. italijanski renesančni slikar (Bernardino), 43. jedača, 46. verski poglavar muslimanov (šiitov), 49. očrt, 51. sovjetski nogometaš Belanov, 53. sršenar, 54. Spetičeva stranka, 55. izrastek na glavi, 58. zmrznjena voda, 61. Italija, Avstrija. 1. Ime jugoslovanskega zunanjega mi- 6. Ime naravoslovca in filozofa, Schellin- nistra Lončarja? gova učenca Okna? □ Velimir □ Konrad □ Budimir □ Jurgen □ Damir □ Lorenz 2. Ime moškega pevskega zbora iz Doli- 7. Katero je glavno mesto avstralskega ne? otoka Tasmanije? □ Valentin Vodnik □ Hobart □ Simon Gregorčič □ France Prešeren □ Holley □ Hofei 3. V katerem mestu igra bivši Jadranov 8. Katero je nemško ime za Adižo? košarkar Klavdij Starc? □ Ettal □ v Pesaru □ Adel □ v Campobassu □ v Caserti □ Etsch 9. Dirigent Vaclav Tallich je bil po na- 4. V kateri deželi se nahaja mesto Fras- rodnosti? cati, znano po vinogradništvu? □ Rus □ v Toskani □ Poljak □ v Abrucih □ Čeh □ v Laciju 10. Kako pravimo stebru ali slopu delu 5. V kateri državi se nahaja mesto Kir- baze, tudi delu profiliranega talnega kuk? zidca? □ v Iraku □ plin ta □ v Sovjetski zvezi □ pliocen □ v ČSSR □ plise Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena - negativna. Budimpešta 1983 Mar del Plata 1984 8 7 6 5 4 3 2 1 IJLSfeifcltfl m m n m mtm e m it mm zm mtm m m mm.m m m m 8 7 6 5 4 3 2 1 s m eih E: Ete E m m mm 1 M: 11 Ut n s m w s? m m 'm' abcdefgh abcdefgh Kako je beli na potezi po vrsti učinkovitih potez in žrtev matiral nasprotnika? Kako je črni na potezi kljub veliki materialni prednosti remiziral? VODORAVNO: 1. država v Sredozemskem morju, 6. ustanova, zavod (it.), 10. ozvezdje v ekvatorialnem predelu, 11. kovanec (angl.), 12. nogometni vratar Piše (Alessandro), 13. mehovi (it.), 14. francoski film. igralec in režiser (Jacgues), 15. ameriška pevka (Yoko), 16. avt. oznaka Ancone,' 17. slabo, revno (angl.), 20. škrat (it,), 23. lice; obnašanje; videz (angl.), 24. umetnost (it.), 25. še, doslej, sedaj (angl.). NAVPIČNO: 1. ponedeljek (nem.), 2. naša najboljša jadralka Bogatčeva, 3. zvijača, ukana (nem.), 4. italijanski junak iz 1. svetovne vojne (Enrico), 5. ime ruske plesalke Pavlove, 6. gospodarstvo, varčnost (angl.), 7. obče znane, javne (it.), 8. mednarodni znak na tovornjakih, 9. italijanski naftni koncem, 15. dve ničli, 17. ameriški pesnik in pisatelj (Edgar Allan), 18. pustiti, dovoliti (angl.), 19. Ven brez samoglasnika, 21. ali; barva zlata (angl.), 22. avt. oznaka Matere. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 V oklepaju so označene okrajšave angl. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijansščino in nem. za prevod v nemščino. ARARA — vrsta dolgorepe papige z močnim kljunom. EOZIN — rdeče barvilo za tekstil; rdeče barvilo iz katrana; rabi za pripravo rdečega črnila. IVANOV — ruski pesnik; reminiscence, teoretik ruskega simbolizma (»Brazde in meje«); dramatik in literarni zgodovinar. (Vjačeslav, 1866 - 1949) LUINI — italijanski renesančni slikar. (Bernardino, 1480 - 1522) MORALES — nabožni španski skladatelj. (Cristobal, 1500 -1553) ORTIS — junak avtobiografskega romana italijanskega pisatelja Uga Foscola. Naziv tega romana je »Zadnja pisma Jakoba Or-tisa«. RAT — ameriški otok v Aleutih. RlPS — rebričasta, volnena ipd, tkanina v taki vezavi; tudi ooljna repica (narod.). VlANI — slikar in pisatelj iz Viareg-gia. (Lorenzo, 1882 - 1936) 1. PAN GROPADA (načrtno širjenje naukov in načel) 2. GROF PARI JANO z opolzkim, s pohujšljivim pisanjem 3. BELI TOK - PARMA (skupek vprašanj o čem) KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI V tej številki so sodelovali: Simon BIZJAK, Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA in Jože PETELIN. Ilustrator: Barbara BONETA TI. — Križkraž 27 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 ■ 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 VODORAVNO: 1. prebivalec naše vasi, 9. sovjetska tiskovna agencija, 13. ljubka ožja sorodnica, 14. žganje iz riža, 15. trščica, 16. tragična rimska prizorišča z levi, 18. ime teniške igralke Mandlikove, 19. etilni alkohol, vinski cvet, 20. starogrško mesto, 22. Italija, ZRN, 23. sto kvadratnih metrov, 25. cesta, 26. Arafatova ... dežela, 31. grški bog vojne, 33. avt. oznaka Reke, 34. junakinja znane otroške povesti, 35. ljubljanski park, 37. pot, 38. začetek ozadja, 39. lijak, 40. ... Rina, 41. avt. oznaka Ravenne, 43. mesto v Laciju, 45. bivši romunski teniški igralec, 47. šolski red, 48. avt. oznaka Prištine, 49. ruska plesalka Pavlova, 50. zdravniki, specialisti za ženske bolezni, 54. ameriško moško ime, 55. nauk o gospodarstvu, 59. vrsta dolgorepe papige z močnim kljunom, 61. središče Armenije, 62. veznik, 63. konec polotoka, 65. jezero na Finskem, 66. glej zgornjo sliko, 68. prebivalci azijske države, 70. leži v mali medenici, 72. osebni zaimek, 74. korček, kokorik, 75. štandreško odbojkarsko društvo. NAVPIČNO: 1. specialist za duševne bolezni, 2. dvig veljave denarja, 3. osenčevanje, 4. del knjige, 5. znak za kem. prvino erbij, 6. južnoameriška država, 7. radikali ocetne kisline, 8. običaji, šege, 9. najdaljša reka Pirenejskega polotoka, 10. slano jezero v osrednji Aziji, 11. ribiška mreža, 12. nordijski izraz za smuči, 17. nomen nescio, 21. avt. oznaka Trapanija, 23. glej spodnjo sliko, 24. egiptovski bog sonca, 27. samospev s spremljanjem instrumentov, 28. so v kantah, 29. delavec z lesom ali vrsta hrošča, 30. ameriška multinacionalna družba, 32. v Sečovljah so precej znane, 36. slavni nogometaš angleške reprezentance, 37. limonom podobna južna drevesa, 42. jugoslovanski košarkarski strokovnjak Nikolič, 44. pevci z naj višjim moškim glasom, 46. Ivan Albreht, 48. palestinska organizacija, 51. lončena piščal, 52. prebivalec mesta v FJK, 53. pred priimki, 54. ruski pesnik (Vjačeslav), 57. pomladna setev, 58. južnoameriška kukavica, 60. moško ime, 64. steza za ... rekreacijo, 66. Thomas Mann, 67. sovjetski nogometni reprezentant, 69. naš pesnik Mermolja, 71. Romunija, Luksemburg, 73. filmski igralec Pacino. H 3 2 1 8 9 6 7 4 5 10 0 1 8 7 6 3 10 5 4 9 2 I 1 7 6 4 8 9 5 10 3 2 5 9 1 8 4 10 2 7 E 3 2 6 8 4 10 S 3 5 7 (/>< 2 1 9 5 6 3 9 4 2 7 M 1 8 10 9 H 3 5 1 8 10 4 7 6 2 5 3 7 8 4 2 A 10 9 6 1 1 2 6 4 7 5 3 10 9 8 0 V vsako vodoravno vrsto zgornjega lika vpišite po dve spodnji besedi, ki ju povezuje znak plus, in sicer v takem vrstnem redu, kot ga kažejo številke v posameznih kvadratkih. Seveda morate najprej poiskati pravo vrsto za vpis obeh besed. Na primer: v besedah BARJE in STROP označite črke s številkami takole — BARJE od 1 do 5 in STROP od 6 do 10. Če ste vse besede pravilno vpisali, dobite skupaj z že vpisanimi črkami v vodoravnih vrstah lika neko misel. KUHAR + GESTA BURJA + PERJE OBRIS + MONTA ODTIS + MILAN DROŽJE + EGON SLIVA + DELEC SELO + KOZMOS BARJE + STROP LITER + PARIŠ GABLE Paul □□□□□□ WAYNE Raf □□□□□□□ VALENTINO Jean □ □□□□ MASON Ryan □ □□□□ LEAN Peter □ □□□□ Zgoraj vidite priimke štirih znanih filmskih igralcev in priimek režiserija. Iz vseh črk petih priimkov sestavite pet novih priimkov (spet so štirje igralci, en pa režiser). V pomoč so navedena njihova imena, v vsak kvadratek pa vpišite po eno črko. V vsakem stavku se skriva po en sodobni slovenski pisatelj, oz. pesnik. Iskani priimki imajo vsaj po pet črk. Pri žrebu latinskega pokala je prišlo do presenečenj. Pisatelj Boris pretepa Hortisa. Grahasta kokoš utaji jajce. Vojaki so dali puške na ramo. Najboljša šala mu ni bila po godu. Pavle, pazi, da rešiš ta problem. Tukaj smo, le da nas je malo. MOŠKO IME SLIKAR IN PISATELJ IZ VIAREGGIA JUG. KOŠARKARSKI TRENER ZERAVICA MESTO NA SICILIJI KMŽKHAŽ za VSAK ČAS JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA IZKUŠNJA. IZPIT FRANCOSKI ROMANOPISEC (CLAUDE) ČRKOVNICA. PREDALČNIK. NAJMANJŠI DELCI SNOVI MESEC V LETU GRŠKA BOGINJA UMETNOSTI KANADSKI PEVEC (PAUL) MEDNARODNI OLIMPIJSKI ODBOR (ORIG.) KRAJ PRI OPATIJI LETNI POSEK GOZDA ŠVEDSKA. BELGIJA VZPETINE IV. — KRIŽKRAŽ 27 1. LIK 0- te le m š- ej Lo 4. ;k 8. 1. n. а, la r- o, i-;d e- le б. e, LEL ir d Zl li t\ K ri 0 d k P P 21 k Čl n 7 IT Si Zl A g 2 k Zl 1 K 2 3 4 5 6 N 7 F 8 9 M 10 11 12 13 14 15 " 16 17 G R 18 M 19 20 21 22 23 K 24 25 S “p C V obeh likih so že izpisane črke, ki vam bodo v p> oč pri razporeditvi besed za oba lika. Besede pa bos; obili na podlagi razlag, ki so podane skupno in r iporedno tako za vodoravno kot za navpično za ot ka. VODORAVNO: 1. nasprotno od nakupa — vodja mo 'a, 8. nabrežinsko športno društvo - sozvok, 10. Andr alan - Eddy Merckx, 12. geometrijski pojem - kri: mske legije, 13. knock out - avt. oznaka Tarenta, 1 rgan voha - ime pevca King Coleja, 16. cima, poganje pevski zbor, 17. dežela v Sloveniji — prispodoba, 1 el dneva - ameriško moško ime, 19. jadranski otok oloidna raztopina, 20. avt. oznaka Reke - veznik, 2 les - »večno mesto«, 23. Avstrija, Italija - znak za ker rvino telur, 24. umetni prekop - ime smučarja Križaj 5. prebivalec evropske prestolnice - vinski bratec. NAVPIČNO: 2. avt. oznaka Ravenne - visoka igralr arta, 3. pritok Volge - glas puške, 4. gospodarstvo, va lost - prebivalci naše občine, 5. egiptovskibog meseca aplačilo, nadav, 6. John Dalton - filmski igralec Racin prenapetnež - vrečar z dolgimi in s skakalnimi zadnj i nogami, 9. španski skladatelj (Cristobal) - eden izme Bdmih rimskih gričev, 11. debelo črevo - eno od polin jskih ljudstev, 13. kolkovina - prerijski volk iz Severr merike, 15. glas trobente - naj starejši Noetov sin, 1 rška črka - ocet, 21. skupina čebel - nočno zabavišč 2. neresnica - britanski otok v Irskem morju, 24. znak ; emijsko prvino bismut - Karl Altman, 25. nikalnica lak za kem. prvino lantan. 2. LIK 1 P 2 3 4 i 6 A 7 K 8 9 P 10 11 12 13 14 15 I 16 17 E J 18 Č 19 20 21 22 23 U 24 25 N 26 P N I 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 VODORAVNO: 1. vrsta preprog, ki se imenuje po severnofrancos-kem mestu Arrasu, kjer so jih začeli izdelovati, 5. spirala; naziv ljubljanskega filmskega podjetja; 9. vodja kake skupnosti, 10. nevednež, praznoglavec, 11. pripadnica velike evropske etične skupnosti, 12. sladek južni sadež, 13. skrajni konec polotoka, ki sega v morje. NAVPIČNO: 1. sveti bik starih Egipčanov, simbol kmetijstva, 2. smučarsko središče na Pohorju, 3. hebrejski pripovednik, ki je leta 1966 dobil Nobelovo ngrado skupaj s pesnico N. Sachs (Samuel Josef, njegov pravi priimek je Czaczkes), 4. spisek tujih besed po abecedi, glosarij, 5. pismeni izkaz o izročitvi blaga v skladišče, 6. ime slovenske slikarke Kobilce, 7. pred leti dolgoletni vratar angleške nogometne reprezentance; tudi ime otoka med Avstralijo in Novo Gvinejo, 8. grška pokrajina in istoimensko mesto v južnem delu Epira. ZEMLJEPISI J| Vsakemu mestu poiščite odgovarjajočo reko. Začetnice pravilno zastavljenih rek vam bodo dale ime veletoka v Indiji. vseh SARAJEVO R0DAN BONN ANGARA FIRENCE TIBERA NEVV Y0RK URAL NEW ORLEANS REN BERN BOSNA BUENOS AIRES AARE MAGNIT0G0RSK PARANA RIM HUDSON LY0N ARNO IRKUTSKI MISSISSIPPI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 T 17 18 19 R 20 21 22 23 O 24 25 26 27 28 29 H 30 31 E 32 33 ■ 34 J 35 36 37 38 39 40 41 42 43 VODORAVNO: 1. trud, 6. osebni zaimek, 8. Brigitte Bardot, 10. je lahko porodna, 13. konec polotoka, 14. beograjski nogometni klub, 16. veliko mesto, 17. burka, 18. Onassisov vzdevek, 19. klic k orožju, 20. četrti rimski kralj, 21. filmska igralka Lollobrigida, 23. naša vas, 26. molitev, 29. pobudila, organske snovi, 30. naš gledališki igralec (Stane), 32. član (okr.), 33. iniciativa v začetku, 34. pardiž, eden, 35. majhen sir, 38. Centralni komite Jugoslavije, 39. afriški veletok, 40. obljubitev večne zvestobe, 41. Ararat brez samoglasnikov. 42. neznani leteči predmet, 43. železna kompozicija. NAVPIČNO: 1. mesto v Sloveniji, 2. prebivalka Novega sveta, 3. skrajni vzhodni del Oceanije, 4. potem v sredi, 5. polni stik, 6. trobenta z dolgo cevjo, 7. Ivan Tavčar, 8. ameriški filmski igralec (Marlon), 9. majhen balkon, 11. polovica celine, 12. arabsko ime, 15. naša pritrdilnica, 17. očarljivost, mikavnost, 22. star Slovan, 24. znak za kemijsko prvino erbij, 25. najmanjši del trve, 27. sto kvadratni metrov, 28. v Angliji: najvišji upravni in sodni uradnik v grofiji, 31. človeška ... mast, 35. spojina kovine s kislino, 36. rimska boginja jeze, 37. slovenski smučar Petrovič, 39. avt. oznaka Nuora, 40. avt. oznaka Plevlja. Dodatno slavje »Pepi, včeraj sem ga malce potegnil. Ko pa sem prišel domov, sem na omari dobil pismo svoje žene. Napisano je bilo, da nima kaj opraviti s pijanci in da se raje vrne domov k mami.« »Kaj pa si ti storil?« »Od veselja sem se napil kot želva.« Pri zdravniku Mlada filmska igralka gre k zdravniku na pregled. »Ali naj se slečem?« vpraša. »Ne, ni potrebno, saj sem že videl vse vaše filme!« odgovori zdravnik. Trobenta »Pepi, mi lahko posodite svojo trobento?« »Seveda! Vesel sem, da tudi vam ugaja ta inštrument!« »Ne, ni zardi tega, le zaspal bi rad.« Shujševalna kura »Lojzka, zdravnik mi je svetoval, da začnem s shujševalno kuro,« reče Ančka. »Koliko pa si doslej izgubila?« vpraša Lojzka. »Le petsto tisoč lir.« V gorah Novinec v gorah vpraša receptarja: »Danes sem resno namenjen, da osvojim tisti vrh. Kaj pa mi svetujete?« »Da takoj plačate račun hotela,« odvrne receptor. Na pokopališču Eden od skeletov se pritožuje: »Dovolj mi je tega počitka. Čas je, da se malce sprehodim.« »Kaj pa nagrobno ploščo, ki jo neseš s seboj?« ga vpraša prijatelj-skelet. »Saj veš, služi mi kot osebna izkaznica, če me bo ustavil kak policaj.« Novinar »Kako kaj?« »Pišem.« »Novinar?« »Ne, pišem svojemu očetu, da mi pošlje denar!« NASLOVNA STRAN KRIŽANKA Z NAŠIM PESNIKOM. 1. Alaraih, 7. KP, 9. carina, 10. AO, 11. eksponent, 13. ME, 14. Svilar, 15. ED, 16. akord, 17, ramica, 20. Č. I., 21. Miami, 22. del, 23. Oms, 24. Jenko, 26. los, 27. ale, 28. pas, 31. vojna, 33. iver, 36. Ema, 37. Riga, 38. ciganka, 41. Collodi, 43. harakiri, 44. Kraus, 45. bir-ra, 47. Aka, 48. Mito, 50. markiz, 52. zo, 54. klinar, 56. Ana, 57. Galis, 59. Panini, 60. marioneta, 62. Isa, 63. D. S., 64. Aar, 65. dir. Na sliki: Na sliki = Ace Mermolja. STRAN II. NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Bu-dimir, 2. Valentin Vodnik, 3. v Campobassu, 4. v Laciju, 5. v Iraku, 6. Lorenz, 7. Hobart, 8. Etsch, 9. Čeh, 10. plinta. ŠAHOVSKA PROBLEMA: 1. problem: 1. Sh6+ Kh8; 2. Dg7:+ Kg7:; 3. Ld4+ Lf6 (3. ...f6; 4. gf6 Kh8; 5. fe7 itd.); 4. gf6+ Kh8 (4. ...Kh6 5. Le3 mat); 5. Tg8+ Tg8:; 6. Sf7 mat! 2. problem: L ...Df2: + ; 2. Kg5 (2. Dg3? g5) f6 + ; 3. Df6: Dh4 + ! 4. Kh4: g5 + ; 5. Kg5: (5. Dg5) pat! KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. Malta, 6. ente, 10. orion, 11. coin, 12. Nista, 13. otri, 14. Tati, 15. Ono, 16. AN, 17. poor-ly, 20. gnomo, 23. mien, 24. arte, 25. let. ANAGRAMI. 1. PAN GROPA-DA = propaganda. 2. GROF PARI JANO = pornografija. 3. BELI TOK - PARMA = problematika. STRAN III. KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. Prosečan, 9. TASS, 13. sestrica, 14. arak, 15. iver, 16. levnjaki, 18. Hana, 19. etanol, 20. Olint, 22. ID, 23. ar, 25. pot, 26. Palestina, 31. Ares, 33. RI, 34. Metka, 35. Tivoli, 37. cesta, 38. oz., 39. lij, 40. Ita, 41. RA, 43. Latina, 45. Tiriac, 47. ocene, 48. PR, 49. Ana, 50. ginekologi, 54. Jo, 55. ekonomija, 59. arara, 61. Erevan, 62. in, 63. rt, 65. Inari, 66. Trst, 68. Iračani, 70. maternica, 72. ona, 74. ciklamen, 75. Val. Na slikah = Trst, Ankaran. STRAN IV. IZPOPOLNJEVANKA - MOZAIK. Rešitev = Hrabrost je posledica velikega strahu. Ko smo se zelo prestrašili smrti, bomo najhrabreje pustili, da nam odrežejo noge. FILMSKA IGRALNA KOMBINACIJA. Rešitev — Nevvman, Vallone, Gabin, Oneal, Yates. SLIKOVNA KRIŽANKA. Ignac - Viani - Ranko - Enna - ani -Anet - Ika - SB - regal - atomi - marec - Atena. Na sliki = Gianna Nannini. STRAN V. DVOJČICI. 1. lik: 1. kapetan, 7. f, 8. Sokol, 9. M, 10. A. K., 12. kot, 13. K.O., 14. nos, 16. kor, 17. alegorija, 18. Tom, 19. sol, 20. in, 21. Rim, 23. Te, 24. Bojan, 26. pijanec. 2. lik: 1. prodaja, 7. k, 8. akord, 9. P, 10. E. M., 12. ala, 13. TA, 14. Nat, 16. kal, 17. Gorenjska, 18. ura, 19. Ist, 20. RI, 21. bal, 23. Al, 24. kanal, 26. Parižan. KRIŽANKA BREZ ČRNIH POLJ. 1. aras, 5. viba, 9. poglavar, 10. ignorant, 11. Slovanka, 12. ananas, 13.rt. ZEMLJEPISNA IZPOPOLNJEVANKA. Rešitev = Brah-maputra. STRAN VI. SLIKOVNA KRIŽANKA. V -črv - trta - brin - F. M. - oči -IU - gobec - LSD - K. O. -Meka - AE - in - ocean - oblak - t - reo - krt - F - o -Agra -lopar - AA - podmornica. STRAN VII. KRIŽANKA. 1. napor, 6. ti, 8. B. B., lo. omotica, 13. rt, 14. Rad, 16. velemesto, 17. šala, 18. Ari, 19. alarm, 21. Gina, 23. Doberdob, 26. očenaš, 29. hormoni, 30. Raztresen, 32. čl., 33. ini, 34. raj, 35. sirek, 38. CKJ, 39. Nil, 40. poroka, 41. aaa, 42. UFO, 43. vlak. STRAN VIII. SLIKOVNA KRIŽANKA -SLOVENSKA GORIŠKA OBČINA. Sovodnje - Kamerun -karavana - jez - Ravel - maratonci - ani - ilovica - ol - semena - ena - tua - Andraž - et -etanol - G - RI - Pu — etika -Aar - Revizor - Bra - noi - E. M. - grmi - E. Z - kmetija -riba - noneti - V - NATO - Be - U. V. - romar - Rat - Akira -hrapotina - koran - trebitev -ale - ciklon - citronat - ose -Te - či - gams. Na slikah = Sovodnje, Gabrje, Vrh. JUG. ARMIJA IDEALISTIČNA FILOZOFSKA SMER VARATI NA POL DEL POHIŠTVA MOŠKO OSEBNO IME ZNAČAJ ŠESTI MESEC (ANGL.) IT. POUČNA IN REKREACIJSKA USTANOVA ZA DELAVCE um m TEKAČI NA DOLGE PROGE DROBNO ZRNATA. RUMENO OBARVANA USEDLINA TVOJA V RIMU ANGLEŠKI GOSPOD OTOŠKA SKUPINA MED ALASKO IN KAMAČTKO ITALIJANSKI NOG. PRVOLIGAŠ RIMSKI POZDRAV SLOV. MOŠKO IME AMERIŠKA TEMNOPOLTA PEVKA VRSTA RIBE BIVŠI ŠP. TEN. IGRALEC FR. KLASICIST. SKLADATELJ (MAURICE) JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA PIJAČA STARIH SLOVANOV SPREMUEVALCI EROSA NAJMANJŠE ŠTEVILO DELI TEDNOV LATINSKI VEZNIK ETILNI ALKOHOL SREDIŠČE ZAHODNEGA KRASA STO KVADRATNIH METROV BOJNA OPRAVA ITALIJANSKA RTV RDEČE BARVILO ZA TEKSTIL OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI GOGUEVA KOMEDIJA KRAJ V PIEMONTU SPECIALIST za Zenske BOLEZNI ERNA MUSER V FIRENCAH OLESENELE RASTLINE NOGOMETAŠ SAMPDORIE (SREČKO) TIHOTAPEC S TOBAKOM EMILE ZOLA KMEČKA POSEST BARIJEV SULFAT CANKARJEVO IME MORSKA Žival ZBORI DEVETIH PEVCEV TRAVA TRETJE KOŠNJE FOSCOLOV JUNAK JACOPO ... DEŽELA ITALIJI STAROGRŠKI SLIKAR SEVERNOATLANTSKI PAKT UBALD VRABEC NAŠA ATLETINJA TAVČARJEVA AMERIŠKI OTOK V ALEUTIH MOŠKO IME FILMSKI REŽISER KUROSAVA SVETA KNJIGA ISLAMA SVETLO ANGLEŠKO PIVO AVTOMOBILSKA OZNAKA COMA OSEBNI ZAIMEK ACE MERMOUA TROPSKI VIHAR ZAČIMBNA DROGA NADLEŽNE ŽUŽELKE ČITANKA NA ZAČETKU DIVJA KOZA In spet za najmlajše Osvaldo v novi vlogi HAN 1 \ % “ i X } j L ik, X ! » ( 'AhHKIč l i, 1 A e X 1 7 m Možicelj je sicer drobne postave, velik in rdeč pa je njegov nos, ki predstavlja poleg krtačkasto pristriženih las njegovo glavno karakteristiko. Osvaldi’ tako mu je namreč ime, je postal ljubljenec vseh otrok in pravzaprav Stavni junak jutranje oddaje Uno mattina, ki jo na prvi državni mreži vodita tavia Azzariti in Puccio Corona (na sliki). Uno mattina je oddaja, ki uživa kar precejšnji ugled med gledalci. Z jttalenkostnimi spremembami teče že četrto leto. Lanskega voditelja Piera adalonija je ob Azzaritovi zamenjal Puccio Corona, njima se bo prihodnji Ponedeljek, 16. oktobra, pridružil Osvaldo, ki mu bodo letos seveda poverili 0ve naloge. Iz kmeta, ki je najmlajšim razkrival skrivnosti narave in jim Pripovedoval »zgodbo« o poljedelstvu, se bo Osvaldo prelevil v znanstvenika, glasbenika in športnika, da bo nevsiljivo posredoval mladim gledalcem podali s področij, ki so kar precej obširna in zahtevna. Rodil se je izpod peresa anieleja Panebarca, avtorja priljubljenih risank, in očitno si je ta jutranji ot ak usPet pridobiti naklonjenost širokega pasu mladega občinstva, sicer mu r°ci ob kar precej zgodnji uri - Uno mattina se letos začenja že ob 7. uri - ne 01 Prisluhnili. Osvaldu se obeta tudi briljantna prihodnost. Navdušeni nad dosedanjim spehom mu uredniki prve jutranje oddaje na RAI 1 prihodnje leto nameravala Poveriti tudi tečaj angleščine, kar daje upati, da le ne bodo vseh osvojile in “Svojile japonske in ameriške risanke. sklad mitje čuka jelka Cvelbar Mišljenje se končno spreminja Nov dokaz, kako se mišljenje »normalnega« človeka spreminja, je razveseljivo dejstvo, da na primer revija Plen Air 2C, ki govori o prostem času in bivalnih avtomobilih, že skoraj stalno poroča o bivalnih avtomobilih brez ovir za handikapirane. V septembrski številki italijanske revije je izšel drugi del članka Kam-per brez arhitektonskih ovir - načrtujmo ga, da ga bomo znali ceniti. Avtor izhaja iz preprostega dejstva, da bo prostor načrtovan tako, da ga bo maksimalno lahko izkoristila in v njem udobno živela motorično prizadeta oseba ali človek, ki ima potrebo po posebni negi, da bo torej tak prostor še toliko bolj udoben za »normalnega« človeka. Gre za izredno prodoren premik v mentaliteti ljudi. Revija prinaša nato še celo vrsto slik o posebnih napravah, ki bi lahko koristno pomagale prizadetim osebam. Taka je palica Magic Stik, ki jo trenutno samo uvažajo, in ki lahko služi kot vlačilec za kotalkarja ali vozičkar-ja. Podobno napravo proizvajajo v ZRN pod imenom Mini Trač specifično za tiste, ki jim je gibanje ovirano. V prodaji so še posebna motorna kolesa in vozički, ki jih upravlja električni 24-voltni motor in se brez problemov premikajo po travi, po grušču ali snegu, uporabljamo jih lahko pri cestnih naklonih do 20% in na stopnicah, ki ne presegajo 7,5 cm. Sedež lahko naravnamo poljubno in dimenzije so še kar sprejemljive: z naslonjalom za noge je voziček dolg 104 cm, širok pa 61 cm. Napravo izdeluje Fortress Scientific. Tudi firma Suzuki je pred kratkim vpeljala v Italiji proizvodnjo vozička in motorja za gibalno prizadete. Obe vozili poganja električni motor, uporabljivi pa sta na vseh vrstah terena. Zanimiva je končno še zamisel o električnem škripcu, ki dviguje in se premika po tračnicah na stropu. Na tak način dosežemo veliko gibalno sposobnost prizadete osebe brez raznih invalidskih protez in vozičkov. Vsa vrata morajo biti seveda odprta do stropa. Revija Plen Air ponatiskuje tudi vse naslove, ki bi bili lahko koristni za tiste, ki potrebujejo posebno načrtovana in prirejena vozila. Domača naloga in starši Ali naj starši sedimo pri svojih nadobudnežih, ko pišejo domače naloge, tako da bo O čim lepše okrogel in da bo TINA čim manj poplesavala nad črto, ali pa naj prepustimo vse svojim otrokom in slučajnosti? »Sam naj si pomaga, da bo bolj samostojen!« slišiš z ene strani. »Revčki, vsaj v začetku so potrebni pomoči,« se oglasi milejša duša. Raziskave - žal ne pri nas - kažejo, da sedi na primer v Nemčiji 90 odstotkov staršev ob svojih otrokih, ko pišejo nalogo. Kar tretjina teh staršev čuti ob tem, da je preobremenjena. Zakaj se torej še naprej trudijo pri nalogi, ki ji niso kos? Psihologi ugotavljajo, da se starši zavedajo, kako težko je danes dobiti dobro službo. Torej želijo, da bi njihovi otroci že od vsega začetka dobro štartali in bi ne zamudili nobene priložnosti. Starši mnogokrat sami ne vedo, kaj je bolje: pomagati otrokom pri domači nalogi ali jih pustiti same. Recepta za to ni. Mnogi učitelji pa se po drugi strani že avtomatično zanašajo na domačo pomoč. Za to niso kriva le pričakovanja in želje nekaterih staršev, ki želijo, da bi bil njihov Marko prav tako priden kot očka, ali da bi njihova Katja živela bolje kot so živeli oni. Tu gre tudi za obnašanje nekaterih učiteljev, ki se jim zdi, da lahko take rutinske naloge, kakor sta učenje poštevanke ali lepopisje (nič ni tako staro, da bi ne bilo uporabno, tudi ta izraz ne), prepustijo domu in se sami ukvarjajo z bolj zanimivimi stvarmi, kakor je, denimo, osvajanje nove snovi. Vsekakor so si strokovnjaki edini, da prinaša preveliko vmešavanje star- šev v otrokove domače naloge lahko le slabe posledice. Predvsem šibi otrokovo samostojnost. Otroci, ki so doma pri nalogah deležni prevelike pomoči, se slabše socializirajo. Bolj so plahi, ne znajo se brzdati, njihova motiviranost za delo je ovirana. Zdi se, da je vsega kriv predvsem pritisk, ki ga čutijo. Ta jim jemlje veselje nad lastnim delom. Otroci staršev, ki jih ne izpustijo iz rok niti za trenutek, tudi ne morejo razviti lastnega ponosa, da so nekaj storili. Vseskozi morajo poslušati: »No, kaj pa imamo danes za nalogo?« Ali: »To pa smo dobro spravili skupaj!« Kakor če bi bilo mišljeno »Sam tega zagotovo ne bi zmogel.« Prevelika domača pomoč pri nalogah lahko uniči družinski mir. Sami smo morda izkusili, kako je lahko priti v konflikt z ostalimi v razredu, ko ne zarišeš tako pisane črke K kot učiteljica, ali če je tvoj postopek odštevanja drugačen kot v šoli. Otrok doživi na tak način kritiko skupnosti njegovih vrstnikov, kar mu mnogokrat ohromi veselje do dela. Prav gotovo take ugotovitve še ne pomenijo, da morajo starši izpustiti iz rok vsako pomoč. Neko »nalogo« pri domačih nalogah le imajo. Predvsem se morajo zanimati in spoznati, kaj je zmožen storiti njihov otrok z lastnimi močmi. Z njim se morajo znati veseliti nad uspehom in ga razumeti, ko bo včasih doživel razočaranje in neuspeh. Otroci morajo predvsem čutiti, da starši jemljejo resno njihova prizadevanja, da jemljejo resno njihovo delo. V sebi morajo biti prepričani, da jim starši zaupajo. Le tako bodo dosegli svojo samostojnost in bodo spoznali, kaj je njihova dolžnost. Razume se, da to ne gre kar od danes na jutri. Vendar moramo omogočiti tudi otrokom, ki so še do včeraj preveč čepeli pod maminim krilom, da končno svobodno zaplavajo. Kako? O tem prihodnjič. (se nadaljuje) ::::::::::: RAI 1 { RAI 2 ^ RAI 3 I 1 lT RTV Ljubljana 1 | (UP] TV Koper q~" ™iuino: uno mattina in-in ^’an': Santa Barbara i n'8“ -Jutranji dnevnik H sc Laure! & Hardy li ne Vreme in dnevnik ~ U5 Nanizanki: Cuori senza uta, 12.30 La signora in 13 m giall° 14 nn P)nevnik - tri minute 14 in Pubrika: Fantastico Bis 15 no Dok-: Kvarkov svet 15 3o Aktualno: Primissima 16 no *talijanske kronike 'uu Nanizanka: Pika Noga- 16 vička l/nn Festival avtorske pesmi u Nanizanka: Anna dai 17 3c FaPeHi rossi 0 Kolesarska dirka po Pi-17,5s umontu Ig n_ lz parlamenta - vesti Nan.: Santa Barbara, E' proibito ballare Almanah, vreme in 20,30 °nevnik Film: Obiettivo mortale (krim., ZDA 1982, r. R. brooks, i. Sean Conne-|25DyneGvenOrgeGrizzard) Glasbena oddaja: Una 24.00 nCe P« la vita nevnik in Rubrika opolnoči 7.00 Risanke 8.00 Film: Melodie eterne (dram., It. 1940, r. C. Gallone, i. Gino Cervi) 9.30 Dok. o olivnem olju 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno 6 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.40 Lassie 16.00 Iz parlamenta - vesti 16.10 Film: Antonio e Placido attenti ragazzi... chi rompe paga (kom., It. 1957, r. Calvin Jackson) 18.00 Risanka, nato šport 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, dnevnik 20.30 TV film: L'ebbrezza del-la metamorfosi (r. E. Molinaro, i. Evelyne Bouix, Niels Arestrup, 1. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Aktualno: Fino all ulti-ma idea 23.00 Nanizanka: II brivido delLimprevisto 23.30 Dnevnik in vreme 23.50 Film: La valigia dei venti milioni (krim., ZDA 1937, r. Eugene Ford, i. VVarner Oland) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Nastanek celine 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec o Sredozemlju 15.30 Šport: rally iz Sanrema, biljard, namizni tenis Italija-Turčija. 17.00 Dok.: Drobci - risanke 17.15 Nanizanki: I mostri - II soprannome, 17.45 Vita da strega - Una suocera doro 18.15 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samarcanda (ured. M. Santoro-G. Mantovani) 23.00 Izpovedi v postelji: Ars Amanda (vodi Amanda Lear, gost Giorgio Ben-venuto) 23.35 Filmske novosti 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Dok.: Pred 20 leti 10.10 Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 10.35 Uporabne umetnosti, 11.05 Stiki, oblike človekove komunikacije -Obraz in oči 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Slovar arhitekture, 17.15 Uporabne umetnosti, 17.45 Oblike človekove komunikacije - Obraz in oči 18.20 Spored za otroke in mlade: Jesen v dolini ribnikov, 18.35 nanizanka Pravljičar 19.00 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Sofija Kovalevska (ZSSR, D. Vasiliu, r. Arn Šahmali-jeva, 1. del) 21.00 Tednik 22.20 Dnevnik in vreme 22.35 Za goste iz tujine 22.40 'Komedija na slovenskem odru: Vesele VVindsorčanke (Shakespeare, predstava Drame SNG Maribor) 13.30 TVD Novice 13.40 Golden Juke box (pon.) 15.15 Rubrika: Pillole 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Bezbol (prvenstvo Major League, pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Rubrika: Mon-gol-fiera 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Veliki tenis 0.15 Rubrika o ribolovu (pon.) | RTV Ljubljana 2 17.15 TV Most: Beograd-Ljub-ljana-Maribor 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Izobraževalna oddaja: Narava čustvenih procesov (2. del) 19.30 Dnevnik, 20.00 Žarišče 20.30 Pantomima: Čuš (M. Sticker) 20.35 Oči kritike 21.05 Slovenci v zamejstvu RETE 4 ITALIA 1 ODEON nanizanki: Fantasilan- 9.00 ak(® Hotel - L offerta iptualni oddaji: Agen-ra matrimoniale, 9.30 J0.00 n?m°eoffro J0.30 i5daja o medicini Časa mia, 12.00 vito, ?š4i11 Pranzo etser: 14 1 č t U Can gemton, 15 Pie ^ ^ 9ioco delle cop- finalni oddaji: Agen-1 Cer matrimoniale, 15.30 16 °0 Ak eoffro 1 nrQtlla*no: Zdravniški 16.30 Naj? 6C* , Ca l2anka: Webster - II 00 Kvizit0nedistreghe 17 LJoppio slalom, OK°„Babilonia' 1800 19 00 prezzo 6 giusto, 11 gmco dei 9, 19.45 (Vr.H I?09*ie e marito ,, 20 ^ Nlarco Columbro), 23 0O Telemike n stan16to: Maurizio Co- 0.50 v *20Sh°w pj|^ep‘:Sognidoro 00 NanSkenov°sti La fi1Zanke: Petrocelli -Lou rr di,Un idol°’ L55 , Bonflarant - Leroe, 2.50 Za " La giocatrice 8.10 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.10 Aspettando domani, 11.10 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.30 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre damore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Gli occhiali d'oro (dram., It. 1987, r. Giu-liano Montaldo, i. Philip-pe Noiret, Rupert Eve-rett) 22.30 Film: 1975 - Occhi bian-chi sul pianeta terra (fant., ZDA 1971, r. Boris Šagal, i. C. Heston) 0.25 Nanizanke: Ironside, 1.20 Agente speciale, 2.20 Adam 12 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold - Ca-voli e cicogne 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanka: A-Team 19.30 Aktualno: Pred filmom Indiana Jones 20.00 Risanka 20.30 Film: I predatori dell'ar-ca perduta (pust., ZDA 1981, r. Števen Spielberg, i. Harrison Ford, Karen Allen) 22.40 Variete: Televiggiu 23.40 Športna rubrika: Grand Prix 0.50 Italijanske smešnice 1.00 Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 2.00 Deejay Television 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Nanizanka: Ouinta di-mensione 22.15 Film: L assassinio di un allibratore cinese (dram., ZDA 1976, r. John Cassa-vetes, i. Ben Gazzara) 24.00 Nanizanka: Night Heat 18.00 19.15 20.00 20.30 22.20 22.50 24.00 Rubrika: Ženska TV Ogledalo življenja Vesti: TMC News Film: La truffa (krim., ZDA 1982, r. Matt Cim-ber, i. Telly Savalas) Glasbena oddaja: Mon-treaux Jazz Festival '89 Vesti in šport Film: I miracoli accado-no ancora (pust, ZDA-It. 1974, r. G. Scotese) TELEFRIULI TMC 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.: La spiaggia dei giornifelici(l.del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Zia Mary (kom., ZDA 1979, r. Peter Wer-ner, i. Jean Stapleton) 12.00 Rubrika 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: S trike Force 15.00 Košarka: Banca popolare Sassari-Fantoni 16.30 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nad.: La piovra (3. de) 22.00 Nanizanka: Gente di Hollywood 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik, 1.00 News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Ce-cilijanka 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan - koledar; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo in glasba; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Ob treh popoldne, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. V Kulturnem domu predstavili abonmajski spored in druge novosti Gledališka sezona SSG v Gorici bo tudi letos bogata in raznolika Naraščajoče težave v javnih avtobusnih podjetjih v deželi V Gorici razpravljali o krčenju sredstev Tik pred začetkom nove abonmajske sezone, ki se bo v Gorici začela v ponedeljek s Schillerjevo dramo Spletke in ljubezen, je Slovensko stalno gledališče na srečanju z novinarji predstavilo repertoar in druge programe za novo sezono. Ravnatelj in umetniški vodja gledališča dr. Miroslav Košuta pogovora ni mogel začeti drugače kot z obračunom lanske sezone, ki je bila v vsakem pogledu polna uspehov in zadoščenj. Ne le, da je SSG po "črni letini" 1987/88 lani lahko uresničilo čisto vse, kar so si zastavili v začetku sezone, pač pa je bil ta za razmere našega gledališča izredni napor poplačan s pravcato točo nagrad, kakršne gledališče še ni poželo v vsej svoji zgodovini. Predstavi iz Cankarjevega ciklusa sta bili deležni Sterijeve nagrade, najvišjega jugoslovanskega gledališkega priznanja, za Lepo Vido ter treh Borštnikovih nagrad za Kralja na Betajnovi. Prav v Gorici pa je spomladi naše gledališče na Festivalu Alpe-Jadran zasluženo prejelo tako nagrado za najboljšo predstavo v celoti kot nagrado občinstva za najboljšo predstavo. Pri SSG so upravičeno ponosni na te uspehe, ki pa, žal, ničesar ne spreminjajo v proračunskih postavkah ustanove, ki ostaja v očeh pristojnih javnih ustanov še vedno Pepelka pri delitvi sredstev za gledališče. Zato pa so si naši gledališčniki ponovno zavihali rokave in si za letošnjo sezono zastavili program, ki ne bo v ničemer manj pomemben od lanskega, po izkušnjah katerega je krojen, vendar s posebnim posluhom za želje širšega občinstva. Abonmajska sezona bo tudi letos obsegala sedem predstav, pet v lastni postavitvi in dve gostovanji. Kot rečeno bodo sezono začeli s klasikom Fri- Miroslav Košuta in Adrijan Rusija ob predstavitvi sezone SSG (Foto Marinčič) edricha Schillerja Spletke in ljubezen v režiji Zvoneta Šedlbauerja. V Gorici bomo predstavo lahko gledali v ponedeljek, 16., in torek, 17. oktobra. Satirična, neobremenjena farsa Marija Čuka Lepo je v naši domovini biti bo ponudila delo domačega tržaškega avtorja. Sledile bodo znana svojevrstna komedija Tetovirana roža Tennesseeja VVilliamsa, Cankarjev Jakob Ruda, ki nadaljuje večletni ambiciozni projekt v predstavljanju Cankarjevega gledališkega opusa, in novost Natalie Gin-zburg Intervju, ki jo je milanski Picco-lo teatro prvič postavil maja letos. V abonmaju sta nadalje še gostovanji Mestnega gledališča ljubljanskega in Drame SNG prav tako iz Ljubljane. Ob abonmajski sezoni bo gledališče ponudilo v Gorici otroško predstavo na velikem odru, večino gostovanj, ki jih prireja v tej sezoni (Scena Theater VVashington, Cankarjev dom, Ljubljanski festival s Kosovelovim recitalom, Prešernovo gledališče Kranj, II Pal-chetto di Busto Arsizio in Teatr Ko-missarževskaja iz Leningrada). Poleg tega načrtujejo letos še daljšo poletno sezono. Na srečanju z novinarji je Adrijan Rustja še na kratko spregovoril o abonmajski kampanji, s katero si prizadevajo, da bi privabili v gledališče čimveč ljudi. Več abonentov si želijo na podeželju in bodo zato ob vsaki predstavi zagotovili avtobus za vse, ki nimajo lastnega prevoza, še posebej pa pričakujejo večji odziv mladine, ki ga lahko omogoči tudi večja zavzetost šolnikov. Kdor si še ni zagotovil abonmaja, lahko to naredi v Kulturnem domu v Gorici ali pri poverjenikih po vaseh in v višjih srednjih šolah. Predstavniki javnih prevozniških podjetij v naši deželi so na srečanju, ki je bilo v ponedeljek v Gorici razpravljali o finančnih težavah, ki se bodo zaostrile prihodnje leto, spričo napovedanega krčenja finančnih sredstev. Od napovedanega odbitka 355 milijard lir, zadeva skoraj ena četrtina (78 milijard lir) prav področje prevozov. Na vidiku je torej dodatno varčevanje, oziroma dodatna bremena za krajevne ustanove, ki so lastnice omenjenih podjetij. Na zasedanju predstavnikov združenja CISPEL (v tem združenju so včlanjena vsa javna avtoprevozniška podjetja, ki opravljajo prevoz oseb, v Fur-laniji-Julijski krajini), so izrekli vso podporo predsedniku deželnega odbora Biasuttiju za dosedanje odločne korake, da se omeji krčenje dotacij deželam s posebnim statutom. Potreben bo odločen nastop in veliko usklajevanja, ugotavljajo predstavniki javnih podjetij, ki predlagajo čimprejšnje srečanje s predstavniki Dežele, združenja UPI in ANCI ter župani. Položaj, ki se obeta je toliko bolj zaskrbljujoč, ker bi morala podjetja v prihodnjem letu prevzeti nase tudi dodatna finančna bremena za osebje, v smislu pred kratkim sklenjene kolektivne delovne pogodbe. Srečanje s predstavniki združenja UPI in ANCI ter župani naj bi služilo tudi za ugotavljanje dejanske finančne razpoložljivosti posameznih ustanov, glede izpolnjevanja kolektivne delovne pogodbe. Vprašanje zase je, kakšne bodo posledice finančnih omejitev na postopek združevanja, oziroma poenotenja javnih avtobusnih podjetij na Goriškem, ki naj bi ga izpeljali v dogled- Gibalna dejavnost najmlajših na drevišnjem posvetu ZSSDI Krivulja, ki označuje število rojstev se iz leta v leto niža. Pojav je splošen in ne zadeva samo Gorice ali goriške pokrajine. Mogoče pa gledamo na vprašanje bolj prizadeto. Problem demografskega padca občutijo predvsem šolski zavodi in športna društva, kjer je vse težje dobiti skupinico otrok istega letnika, s katerimi bi uspeli sestaviti odbojkarsko, nogometno ali košarkarsko ekipo. Ob vsem tem se poraja vprašanje, kako čimboljše in profesionalnejše vzgajati naše otroke v prave športnike. Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško prireja v ta namen drevi ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici zanimiv posvet o vzgojnih, demografskih, tehničnih in organizacijskih vprašanjih, ki zadevajo otroke od 3. do 11. leta starosti v zvezi z njihovo gibalno dejavnostjo. Izhodišča za razpravo bodo podali Karlo Devetak, Marko Lutman, Štefan Cotič in Aldo Rupel. Nekaj osebnih izkušenj na novogoriškem športnem območju bo posredoval Karlo Vončina. Posvet je namenjen predvsem predstavnikom športnih društev, vaditeljem, šolnikom in športnim strokovnjakom. Reševalna akcija nad Trento kjer so pogrešali planinca Gorska reševalna služba iz Bovca je predsinoči uspešno posegla na pobočju nad Trento, kjer so iskali planinca, 48-letnega Janeza Svetino z Bleda. Skupaj s Stanislavom Klinarjem iz Mojstrane sta se v torek planinca povzpela na Jerebico nad Trento. Na pobočju Trentarskega Pelca sta ob povratku zgrešila pot. Nekaj časa sta jo skušala skupaj poiskati nato pa sta se razšla, da bi vsak zase poiskala pot v dolino. Klinar jo je našel in se vrnil na kraj, kjer sta se razšla. Počakal je nekaj časa, vendar Svetine ni bilo nazaj. Ker ga je že preganjala noč, se je odločil za sestop v dolino, kjer naj bi poiskal pomoč za prijatelja. V dolini pa so ljudje že slišali oddaljene Svetinove klice na pomoč in prosili za poseg bovških gorskih reševalcev. Takojšnje akcije se je udeležilo šest reševalcev, ki so nekaj ur kasneje našli Svetino na kraju, kjer sta se razšla s Klinarjem. Bil je nepoškodovan in se je pripravljal na bivak. S prihodom reševalcev, ki so ga pospremili v dolino, pa se je stvar srečno iztekla še isti večer. Predlog KPI za nastop Gorice ob srečanju vlad v Budimpešti Predstavniki vlad Italije, Avstrije, Jugoslavije in Madžarske se bodo 11. novembra zbrali v Budimpešti, da bi skupno preučili nove možnosti sodelovanja med državami, katerih dežele oblikujejo skupnost Alpe-Jadran. Na srečanju bo zastopal Italijo zunanji minister De Mic-helis. Pokrajinski svetovalec KPI Oliviero Furlan je s tem v zvezi v pokrajinskem svetu vprašal predsednika Pokrajine Gi-anfranca Criscija, ali namerava pokrajinska uprava opozoriti ministra De Miche-lisa na pereča vprašanja goriške stvarnosti. Goriška vodstva strank, sindikalne zveze ter združenja industrijcev, trgovcev in obrtnikov so namreč oblikovala številne predloge in nanizala vrsto potreb, ki so življenjskega pomena za celoten goriški prostor. Furlan je predlagal, naj bi Pokrajina skušala v sodelovanju z goriškima parlamentarcema, deželnimi svetovalci, predstavniki Trgovinske zbornice, tržiške in goriške občinske uprave združiti vse te predloge v enoten paket, ki naj bi ga predstavili ministru De Michelisu. Komunistični svetovalec je še dodal, da bi bilo umestno poudariti pomembnost lokacije naše pokrajine, ki se je že v prejšnjih letih izkazala v ekonomskem sodelovanju z narodi vzhodnega dela Evrope. Furlan je izrazil zaskrbljenost nad sedanjim obotavljanjem Pokrajine Gorica, medtem ko se na Tržaškem že več časa aktivno pripravljajo na srečanje v Budimpešti. Opozoril je tudi predsednika Pokrajine, da je KPI junija predložila podoben paket takratnemu zunanjemu ministru Andreottiju ko je obiskal Gorico. Na isto vprašanje in potrebo, da tudi Občina aktivno nastopi pred srečanjem v Budimpešti, je na seji občinskega sveta spregovoril komunist Salomoni. Rajonski svet v Podgori Rajonski svet v Podgori se bo sestal na redni seji v petek, 13. t. m., ob 20. uri. Dnevni red predvideva poročilo in razpravo o uporabi sredstev, s katerimi je upravljal rajonski svet ter poročilo in razpravo o predlogu vzdrževalnih del na cestnem omrežju na območju rajona. Seja bo v prostorih športne hale pri Ma-donnini. 30-letnica ZSKP v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici bo s slovesnostjo v soboto, 14. t. m., obeležila 30-letnico ustanovitve in delovanja. Slovesnost bo v telovadnici v Drevoredu 20. septembra ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo podelili posebna priznanja aktivnim članom društev in organizacij, posameznikom in skupinam za 30-letno delovanje in posebne dosežke na kulturnem področju. Taborniki obnavljajo Družino puntarskega Travnika v Gorici Zaradi hudih prebavnih motenj osem delavcev v bolnišnici Prva taborniška družina je v zamejstvu začela delovati 18. decembra 1953, leta 1959 pa se je uresničila zamisel, da bi taborniško organizacijo Rodu modrega vala razširili na Goriško in tako so 23. februarja 1959 ustanovili Družino mrzlega vrtinca s sedežem v Dijaškem domu. Leta 1972 so ustanovili v Gorici še Družino puntarskega Travnika, ki je od takrat naprej redno delovala. Člani so se udeleževali sestankov, izletov, predavanj, potovanj in seveda taborjenj in zimovanj. S časom pa je aktivnost družine opešala, dokler ni pred nekaj leti dokončno propadla. Goriška četa nasploh je izgubila svojo moč in edini še delujoči družini sta bili sovodenj ska in dober-dobska. Tako se je polagoma dejavnost RMV osredotočila predvsem na tržaško, kjer je bila vseskozi uspešna. Sedaj pa, po nekaj letih, se je skupina zvestih tabornikov odločila, da zopet oživi družino v Gorici. Vodstvo je že pripravilo program v katerem so poleg rednih sestankov tudi družabna srečanja, športne dejavnosti, razni izleti in spoznavanje narave, kajti namen tabornikov je prav navajati člane ljubiti nara- vo in se naučiti samostojno živeti v njej, predvsem pa spoštovati bližnjega. Taborniki torej niso samo zabava, temveč predvsem "šola". Na prvem sestanku je bilo žal le malo članov, vodstvo pa upa, da se bo pri nadaljnjih srečanjih število prisotnih čim bolj povečalo. Zato vabijo vse, ki jih zanima vedeti kaj več o taborniški organizaciji in ki bi se ji radi pridružili, naj se udeležijo sestanka, ki bo v soboto, 14. t. m., ob 16. uri na sedežu v Ulici Malta 2 (v prostorih SKGZ). Osem delavcev tržiške družbe pristaniških delavcev se je zateklo po zdravniško pomoč v bolnišnico v Tržiču zaradi hudih prebavnih motenj. Vse so zdravniki sicer že pozdravili in tudi odslovili. Vzroke slabosti še niso ugotovili. Menda bodo zanesljivi podatki na razpolago šele jutri. Ena od možnih domnev je, da so pacienti, ki so se zatekli po zdravniško pomoč zaužili neprimerno hrano. Počakati bo treba sicer na izsledke analize, ki bo razblinila sleherni dvom. Po razpoložljivih podatkih naj bi se druščina ustavila v znanem lokalu v Trnovci in si privoščila obilen obed. Med zaužitimi jedmi naj bi bile, kot je slišati, tudi gobe. To naj bi se zgodilo v petek, v soboto zjutraj pa naj bi se pričele težave, zaradi česar so se zatekli v bolnišnico. Pobude z zahtevo po zakonski ureditvi krvodajalstva Po vsej državi bodo danes izvedli na pobudo združenj krvodajalcev, omikan, vendar oster protest z zahtevo po čimprejšnjem sprejetju zakona, ki bo urejal področje krvodajalstva. Predstavniki sekcij krvodajalskih združenj v posameznih občinah bodo obiskali župane ter jim izročili zahtevo, da parlament čimprej spet sproži postopek za odobritev zakona. Enako zahtevo bodo predsedniki ali njihovi namestniki izročili tudi na poveljstvih karabinjerskih postaj. Predstavniki krvodajalskih združenj opozarjajo, da bo z angažiranjem županov in drugih dejavnikov vprašanje mogoče premakniti z mrtve točke. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Venelo 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 nem času. Bodo težave postopek pospešile ali zavrle? Tečaj za fiskalno vodenje društev Slovenski zavod za poklicno izobraževanje bo letos poleg drugih tečajev priredil tudi tečaj za fiskalno vodenje kulturnih in športnih društev. Tokrat je prvič, da se tak tečaj prireja na Goriškem, zato bo pobuda nedvomno naletela na zanimanje pri vseh goriških društvih. Fiskalna zakonodaja postaja namreč iz leta v leto vse bolj zapletena in zahtevna. Vsa društva morajo zato biti pravilno in dosledno seznanjena s to problematiko. Tečaj se bo pričel sredi novembra in bo obsegal 15 lekcij po 2 uri. Lekcije bodo v večernih urah na sedežu Zavoda v Ul. Croce 3 v Gorici. Interesenti se lahko javijo kar na Zavodu (tel. 81826) najkasneje do 20. oktobra. ^09» SLOVENSKO rSTALNO. GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1989-90 FRIEDRICH SCHILLER Spletke in ljubezen REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER V ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED A, v torek, 17. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED B. Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, v soboto od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. Urnik avtobusa za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane (gostilna Peric) 19.50 Doberdob (na trgu) 19.55 Jamlje (gostilna Pahor) 20.00 Dol 20.05 Gabrje 20.10 Sovodnje I. postaja 20.12 Sovodnje II. postaja 20.15 Štandrež (na trgu) razna obvestila PDG Nova Gorica in Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice vabita k vpj' su lutkovnih abonmajev Goriškega vrti' ljaka: Abonma malega polžka - za predšolske otroke od 4. do 7. leta starosti Abonma velikega polžka - za otroke od l. do 4. razreda osnovnih šol. Abonffl3 lipovega lista - za mlade od 5. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje srednja šole. Vpise sprejema ZKO Nova Gorica (Delpinova 8, tel. 21450) do 16. 10. 1989. KD Oton Župančič obvešča, da b° otroški pevski zbor začel z dejavnostjo v novi sezoni v ponedeljek, 16. t. m., ob Ib uri. KD Sovodnje vabi vse člane in prijatelje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 16- m. , ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodj njah. Govor bo o občnem zboru KD, k1 bo predvidoma v mesecu novembru. Slovensko planinsko društvo vabi ^ nedeljo, 15. t. m., na praznik kostanja n domačiji pri Štekarjevih v Števerjan ■ Družabnost bo od prvih popoldanskih n* do mraka. Ljubitelji peš hoje se lan*, udeležijo tudi pohoda. Zbirališče P(_ pevmskem mostu na pevmski strani, ° hod ob 9. uri. kino Gorica , , CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones - ^ tima crociata«. M. Ford in S. Conne r VERDI 17.30-22.00 »Indiana Jones - l’ultl' ma crociata«. VITTORIA 17.30-22.00 »Tutto anima1"' Prepovedan mladini pod 18. letom- Tržič - EXCELSIOR 17.30-22.00 »Caldi pec&1 Prepovedan mladini pod 18. letom- TEATRO COMUNALE 17.45-22.15 »h16 York stories«. Nova Gorica ob SOČA - Nova Gorica 18.00 »Drži se“adgl 20.15 - Pula po Puli »Kako je pr°Pa roch n roli«. „ SVOBODA - Šempeter 20.00 »Kobihca DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORlc1 iel Bassi Rita — Ul. Don Bosco 175 •" 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČt,tel San Nicolo — Ul. I. Maggio 94 790338. ___________pogrebi _________ Danes v Gorici ob 11.30 Michele_®0pa' iz splošne bolnišnice na glavno p lišče. Na tiskovni konferenci predstavili nov repertoar SSG v novo sezono na valu lanskih velikih uspehov Slovensko stalno gledališče stopa v novo sezono na valu velikih lanskoletnih uspehov, ki ga uvrščajo ne le v sam vrh slovenskih gledališč, ampak nted najboljša evropska gledališča, °benem pa z obvezo, da tudi letos nUdi domačim ljubiteljem odrske uuietnosti pester in kvaliteten niz Predstav. Tako je uvodoma podčrtal Prof. Jože Pirjevec, predsednik upravnega sveta SSG, na včerajšnji tiskovni •ronferenci, ki je bila dejansko nekakšna bilanca stare in prikaz nove gledališke sezone. Bilanca je sila laskava: to na neizpodbiten način potrjujejo ne le priznanja uglednih kritikov temveč tudi šte-vdne nagrade na festivalih v Maribo- Repertoar Slovenskega stalnega gledališča Abonma h Slovensko stalno gledališče Friedrich Schiller: Spletke in ljubezen Režija: Zvone Šedlbauer J- Slovensko stalno gledališče Marij Čuk: Lepo je v naši domovini biti Režija: Jože Babič a. Slovensko stalno gledališče Tennessee Williams: Tetovirana roža Režija: Mario Uršič • Slovensko stalno gledališče Ivan Cankar: Jakob Ruda , Režija: Dušan Mlakar • Slovensko stalno gledališče Natalia Ginzburg: Intervju R Režija: Boris Kobal Mestno gledališče Ljubljansko Paul Claudel: Marijino ozna- , njenje ' Drama SNG Ljubljana Dušan Jovanovič: Zid, jezero Mladinska igra Th Vensk° sta*no gledališče Ka°rbjorn Egner: Razbojniki iz Obnovitve pVa.n Cankar: Lepa Vida 2 Meta Hočevar P ■ R Čehov: Striček Vanja 3 j_,e2ija: Dušan Jovanovič ermann Broch: Povest služki-"JeZerline ežija: Žarko Petan j Gostovanja QCena Theather Washington lQav’d Manet: American Buffa- ®uena Theather Washington dota0 ^an^ar: Zalezujoč Go- j~ankarjev dom Ljubljana 4. t : fnard Slade: Ob letu osorej ^ubljanski festival 5. p®. 0 Kosovel: Recital poezij j pSurnovo gledališče Kranj 6. n' p' Moliere: Tartuffe Ar, ,,cBetto di Busto Arsizio T g- 8 ba Christie: Mišnica gracjf Komissarževskaja Lenin- Aleksaander Galin: Retro ru, v Novi Gorici in v Novem Sadu. »Dolgoletno delo naših igralcev, režiserjev, scenografov in tehnikov je povzdignilo SSG na raven središča visoke kulture, na katero smo upravičeno ponosni,« se je glasila predsednikova zahvala vsem članom ansambla SSG. Pirjevec se je nato zaustavil ob letošnji ponudbi gledališča. »Izdelali smo repertoar, ki je zasidran v klasiki, ne da bi pri tem zanemarjali tega, kar se novega poraja na gledališkem področju znotraj zamejske stvarnosti in v italijanskem prostoru. Zamisel, iz katere raste, je pogojena od prepričanja, da morajo na našem odru zaživeti tako teksti, ki spadajo v zakladnico evropske in slovenske kulture, kot besedila nabita z izzivom, celo sarkazmom do nas samih in naše stvarnosti, in še dela, ki naj znotraj slovenskega intelektualnega kroga širijo vedenje o tem, kar se na področju dramske umetnosti v Italiji dogaja najbolj zanimivega in kvalitetnega,« je poudaril predsednik SSG, ki se je nato obregnil ob temno plat delovanja našega teatra. Le-to predstavlja že vrsto let težka finančna situacija. Zaradi pomanjkanja sredstev niso še končana dela, ki jih je treba opraviti v našem osrednjem domu, da bi zadostili protipožarnim varnostnim predpisom.»Finančni prispevki javnih ustanov, ki so za življenje vsakega gledališča neobhodno potrebni niso takšni, da bi nam omogočali nemoteno delovanje, kaj šele njegov razmah,« je naglasil prof. Pirjevec in ostro obsodil ravnanje deželne uprave Furlanije-Julijske krajine ob razdeljevanju dodatnih sredstev med gledališke ustanove, ki delujejo na njenem ozemlju. »Našemu gledališču je bila dodeljena smešno nizka vsota, če jo primerjamo z nad pol milijarde prispevka drugim gledališkim hišam. Gre za politiko, ki se bije z deklaracijami o skrbi za razvoj slovenske etnične skupnosti v Italiji, kakor smo imeli priliko slišati v deželni skupščini. Dolžni smo, da proti takemu odnosu, ki ga občutimo kot diskriminacijo, odločno protestiramo in vabimo vse tiste politične sile, ki verjamejo, da je mogoče v naši deželi ustvariti pogoje za plodno sožitje med večino in manjšino, da nam v naši borbi za obstoj stoje ob strani z razumevanjem in prijateljsko naklonjenostjo,« je ob koncu pozval prof. Pirjevec. O umetniški plati je na srečanju z novinarji v gostoljubni restavraciji Marinella v Barkovljah spregovoril ravnatelj in umetniški vodja Miroslav Košuta. Minula sezona je bila po mnenju poklicnih ocenjevalcev in občinstva najuspešnejša v zadnjih letih. Visoke nagrade in priznanja so bile gotovo sad srečnih okoliščin, vendar tudi trdega dela in umetniško ambiciozno zastavljenih projektov. Po poraznem vtisu, ki ga je gledališče zapustilo pri občinstvu v sezoni 1987/88 (le dve uprizorjeni deli na velikem odru) je lani SSG realiziralo vse, kar si je zastavilo: pet del v abonmaju, monodramo, otroško igro za nastope po šolah in poletno predstavo na prostem. »Kdor ve za število tistih, ki stopajo na oder in stojijo za njim, in kdor je kdaj slišal o odmerjanju sredstev, se mora nad tolikšnim programom zamisliti,« je poudaril Košuta, ki se je nato zaustavil tudi ob nekaterih kritičnih pripombah. »Ne nameravamo zanikati upravičenosti kritik ob posameznih predstavah, saj smo skoraj po vsaki premieri mimo pohval slišali tudi nerganje in bolj ali manj upravičene pripombe — upravičene pač iz zornega kota tistega, ki jih je izrekal, a ti koti so bili običajno na različnih točkah obodnice, saj mora biti vsakomur jasno, da je tako pisan repertoar namenjen enako pisanemu občinstvu.« »Repertoar nove sezone je krojen po izkušnjah lanskega, le da z večjim posluhom za želje širšega občinstva,« je nadaljeval Miroslav Košuta. Slovensko stalno gledališče ponuja nadaljevanje Cankarjevega cikla: po Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Kralju na Betajnovi in Lepi Vidi bo letos na vrsti Jakob Ruda. Nadalje je v repertoar vključilo klasično delo s Schillerjem, sodobnega italijanskega avtorja z Na-talio Ginzburgovo in njeno komaj kak mesec staro noviteto, Intervjujem, ki ga igrajo tačas v milanskem Piccolo teatro, komedijo z VVilliamsom, predvsem pa krstno uprizoritev domačega dela, satiričnega prvenca pesnika in kritika Marija Cuka, ki bo s svojo lahkotno in radoživo pisano farso razveseljeval in buril duhove v naši zamejeni domovini. Po nekoliko letih bojo otroci prišli na svoj račun s predstavo na velikem odru, SSG pa pripravlja tudi kak manjši projekt. Načrti za poletje so še pod vprašajem: o njih bo mogoče spregovoriti šele po obračunskem preverjanju prve polovice sezone,« je zaključil svoj poseg ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta. Na sliki: posnetek z včerajšnje tiskovne konference SSG v restavraciji Marinella v Barkovljah Kulturno glasbeni bar KGB ni sovjetska obveščevalna služba, ampak nov klubski prostor v Kulturnem domu v Trstu: Kabaretno glasbeni bar. Z začetkom nove gledališke sezone SSG bo namreč glasbena zadruga Ars Nova obnovila klubsko delovanje v baru Kulturnega doma v Ul. Petronio. V četrtem nadstropju bo po vsaki gledališki predstavi, koncertu ali kakršnemkoli drugem celovečernem kulturnem dogodku obiskovalcem Kulturnega doma na voljo dobro založen bar s postrežbo in zmogljivostjo približno sto gostov. Poleg gostinskega servisa bo zadruga organizirala vsakokrat glasbe-no-kulturni program (kabaretni nastopi, piano bar, koncerti komornih zasedb, večeri z uglednimi gosti, nastopi skupin lahke jazz ali druge zabavne glasbe itd.) Neposredno po zaključku vsake predstave ali druge prireditve bo torej ta prostor za kramljanje, razvedrilo in zabavo odprt vsakomur (običajno od 22.30 do 1. ure zjutraj). Nagrade in priznanja SSG v pretekli uspešni sezoni V minuli sezoni je Slovensko stalno gledališče poželo vrsto nagrad in priznanj, po številu in vrednosti gotovo največ v svoji bogati tradiciji. Na Borštnikovem srečanju za Cankarjevega Kralja na Betajnovi: Borštnikova nagrada za režijo in priredbo — Mario Uršič, Borštnikova nagrada za scenografijo — Mario Uršič in Marjan Kravos, Borštnikova nagrada za kostumografijo — Marija Vidau (za Kralja na Betajnovi in dve drugi predstavi). Na Festivalu Alpe-Jadran za Strička Vanjo A. P. Čehova: nagrada za najboljšo predstavo v celoti, nagrada občinstva za najboljšo predstavo. Na Sterijevem pozorju za Cankarjevo Lepo Vido: Sterijeva nagrada za umetniško stvaritev v celoti, Sterijeva nagrada za scensko glasbo — Aldo Kumar, Posebna Sterijeva nagrada za režijo — Meta Hočevar, Plaketa Združenja likovnih umetnikov Srbije — Meta Hočevar, Plaketa Turistične zveze Vojvodine — igralski ansambel. Posebno priznanje je bil tudi izbor Strička Vanje za festival MES v Sarajevu. Predsednik SSG prof Pirjevec SSG vreden pokazatelj naše kulturne zrelosti Pred začetkom nove gledališke sezone obrniva najprej lep pogled v prejšnjo. Mnogi so rekli: neponovljiva. Je izraz mogoče preveč obremenjujoč? »Vsekakor. Umetnost, kot vsako ustvarjalno delo, živi od stalnega razvoja, učenja, izpopolnjevanja. Imeli smo sicer zanimivo sezono in dosegli tudi laskava priznanja na festivalu v Mariboru, Novi Gorici in v Novem Sadu. Ne glede na te uspehe, ki jih je treba pač soditi po moči drugih tekmecev in po njihovi kulturni teži, me je razveselila v nekaterih naših postavitvah visoka interpretacij ska raven naših igralcev, režiserjev in kostumografov. Hodim dosti v gledališče, povsod kamor potujem po svetu, in mislim, da lahko primerjam. Prepričan sem, da se, ko smo dobri, lahko kosamo z najboljšimi evropskimi odri. Z druge strani pa se tudi ne morem otresti vtisa, da naš dialog z domačo publiko ni tako prisrčen kot bi moral biti. Smo preveč elitni in eksperimentalni? Včasih tudi, morda. Gre za probleme in vprašanja, ki me mučijo, pa nanje nisem našel pravega odgovora.« Prejšnja sezona bi morala torej biti dobro izhodišče za novo. Ugodno naj bi vplivala na moralo in zavest SSG, vendar se je začela z zamudo. Naj rečemo le - konec dober vse dobro? »Ne, ker so se konflikti med ansamblom in upravnimi osebki rešili samo na formalni ravni, medtem ko napeto vzdušje, neko bistveno nezaupanje, še obstaja. Smo pač žrtev razmer, v katerih živimo. Dejstvo, da se je zaradi jugoslovanske krize naš manevrski prostor krepko zožil, vpliva seveda na vzdušje znotraj gledališča. Pred časom, ko so bile razmere (in plače) v Sloveniji še znosne, bi se eventualni spori lahko rešili tudi tako, da bi tisti, ki z našim načinom upravljanja ne soglaša, zaloputnil vrata in šel drugam. Danes ni to več mogoče. In tako smo upravitelji in ansambel kot zakonca v deželi, kjer ni razporoke. Hočeš nočeš, moramo živeti skupaj. Ker sem predstavnik institucije, je seveda moja prva skrb ta, da se omenjeni organizem ohrani in izpolnjuje svojo kulturno nalogo na najboljši možni način. Pri tem pa je seveda treba včasih sprejeti mere, ki niso neboleče. Od tod tudi razhajanja, ki so prispevala k poznemu začetku sezone. Nekako smo jih premostili in začeli z delom, obenem pa se tudi obvezali, da bomo pogovore z igralci nadaljevali in poglobili. Če bomo vsi znali ohraniti živce na mestu - kar v teatru ni lahko - bomo našli skupno besedišče.« S kakšnimi pričakovanji začenjate novo avanturo Slovenskega stalnega gledališča? »Kot sem že rekel, pričakujem, da bo nova sezona prav tako dobra, če ne boljša, kakor je bila lanska. Imamo zanimiv repertoar, ki sega od starega do modernega klasika (Schiller in VVilli-ams), od italijanske do slovenske novitete (Ginzburg in Čuk), od nove etape v Cankarjev ciklus (Jakob Ruda), do nekaterih odličnih ljubljanskih postavitev. Na našem odru se bo torej razpela široka pahljača zgodb, situacij in čustev, intelektualnih izzivov, ki bodo našo publiko brez dvoma obogatili. Naj še dodam, da so naši režiserji ljudje solidne reputacije, naši scenografi in kostumografi prav tako. O ansamblu sem že povedal, kako visoko ga cenim. V zakulisju imamo požrtvovalne in preizkušene sodelavce, tehnike, uradniško osebje. Ni vzroka, da bi ne pričakovali prihodnje sezone z zaupanjem in veseljem.« Slišati je tudi o gostovanju v Sovjetski zvezi. »Ena od mojih programskih točk, ko sem prevzel predsedništvo SSG, je bila, da je treba okna našega gledališča na široko odpreti. Prepričan sem, da je brez soočanja, brez pretoka idej in izkušenj vsako intelektualno delo obsojeno na sterilno provincialnost. Slovenci si tega preprosto ne moremo privoščiti, ne zato, ker bi potrebovali potrjevanja od zunaj, temveč da ne zakrknemo v samovšečnost in samozadostnost. Izhajajoč iz tega prepričanja, bi želel, da naše gledališče ne ostane zaprto v trikotnik Maribor, Novi Sad, Sarajevo: treba nam je širših obzorij in še drugačnih spoznanj in tekmovanj. Prepričan sem, da se nam jih ni treba bati. Ko se je torej ponudila prilika, da z lenigrajskim gledališčem, imenovanem po veliki ruski igralki Komissar-ževski, izmenjamo gostovanji, sem to priliko takoj pozdravil. Ker sem bil kmalu nato v Leningradu, sem z direkcijo omenjenega teatra navezal osebne stike. Upam, da bo, kar nameravamo, mogoče tudi izpeljati. Seveda pobuda ni odvisna samo od dobre volje, temveč od mnogih drugih faktorjev. Ne nazadnje od finančnega.« Če dovolite, bi izrabil priložnost in vas vprašal o povezovalni vlogi gledališča tudi glede na dogodke v Sloveniji in Jugoslaviji. »Jasno je, da je jugoslovanska katastrofa (a da se razumemo, katastrofe so včasih potrebne, če naj se umočvirje-ne vode zbistrijo) imela med drugimi posledicami tudi to, da se je jugoslovanski kulturni prostor - kolikor ga je bilo - skoraj izničil. Tudi na tem področju smo Slovenci ostali na drugem bregu in sedaj moramo, če naj preživimo, na novo določiti kam in kod. Pravo pot bomo našli, če bomo zaupali v svoje moči, v svojo ustvarjalnost in prisluhnili utripu sodobne Evrope na Vzhodu in Zahodu. Za Slovence v zamejstvu ima jugoslovanska kriza še dodatno razsežnost, saj smo izgubili še tisto skromno zaščito, ki smo jo od Jugoslavije doslej pričakovali. Opreti se moramo tako na lastne sile in v prvi vrsti ohraniti tiste institucije, ki smo si jih po vojni s tolikim trudom pridobili. Sicer se nam lahko zgodi, da zdrknemo na stopnjo folklorne zanimivosti. V vseh teh razmerah ima seveda gledališče primarno vlogo. Je kraj, kjer se naša beseda - skoraj povsod izrinjena iz javnega življenja - razlega na najbolj izbran in plemenit način. Rekli boste, da razumem gledališče tako, kakor so ga naši predniki pred prvo svetovno vojno. Tega se povsem zavedam, a kaj moremo, če živimo v pogojih, ki so včasih slabši o tistih pod sta- Prof. Jože Pirjevec ro Avstrijo. Gledališče ima skratka izredno družbeno vlogo, bolj pomembno morda od katere koli naše kulturne institucije (če izvzamemo šole, seveda).« Razmislite o tem: smo Slovenci v Italiji še Slovenci oziroma - kakšni Slovenci smo? »Kaj pa drugega? Smo pač drugačni, ker živimo v svojskih razmerah, a na to danost nikakor ne gledam kot na usodno nesrečo. Nasprotno, prepričan sem, da bi h kulturnemu razvoju našega naroda lahko še več prispevali kot smo že, če bi onstran meje bilo več posluha za nas. Slovenci se moramo sprijazniti s svojo razdrobljenostjo, pri tem pa vendar ohranjati svojo bistveno osebnost, ki nas ločuje od drugih, in jo razvijati v dialektičnem odnosu z njimi. Marsikaj pri tem ni samo odvisno od nas, v zamejstvu, temveč tudi, kako bodo stvari stekle v sosednji Sloveniji. Če bo Ljubljana ostala tako zanimiva kot je (oziroma bo zaradi svoje tesnejše povezanosti z Evropo vedno bolj zanimiva), jo bomo tudi mi vedno bolj čutili kot svoje osišče, s tem pa krepili odpornost proti asimilaciji. Če pa slovenska pomlad otrpne v zimo, se tudi nam ne bo dobro pisalo.« Kaj nam torej pomeni slovensko gledališče v Italiji? Je morda odločujoče v tej perspektivi slovenstva? »Kot sem rekel že prej, SSG je eden od pokazateljev naše kulturne zrelosti. To pa še ne pomeni, da nam mora zadostovati. Naslednje medijsko sredstvo, ki si ga moramo na vsak način pridobiti, je televizija. Gledališče me včasih spominja na orhidejo v cvetličarni. Televizija je kot vrtnica ali nagelj - cvet za vsakdanjo rabo in za vsakogar.« K tem besedam, če dovolite še pripis. Intervju je bil izdelan preden smo prejeli od deželne uprave sporočilo o dodatnih sredstvih, ki nam jih je odobrila za našo dejavnost. Dobili smo dvajset milijonov, medtem ko so druga gledališča in gledališke ustanove v deželi Furlaniji-Julijski krajini dobili na stotine milijonov (tudi šeststo). V taki situaciji reči, da nam Dežela po mačehovsko reže kruh, po mojem ni pretirano. Gre za omaleževalen odnos do naše kulture, ki ima kar rasistični priokus, saj ravnajo z njo, kot s »kulturo« nekakšnih dobrih divjakov, ki se izživljajo v svojih tribalnih plesih. Mislim, da lahko mirne duše rečem, da je ravnanje, kakršnega smo bili deležni, bolj spričevalo kulturne ravni tistega, ki je dajal, in ne onega, ki je sprejemal. Na včerajšnjih kvalifikacijskih tekmah za svetovno nogometno prvenstvo Italija ’90 Nizozemska, Španija, Irska in Belgija praktično na SP Jugoslavija - Norveška 1:0 (1:0) STRELEC: Hadžibegič v 45' (enajstmetrovka). JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Spasič, Ba-ljič, Bmovič, Hadžibegič, Jozič, Susič, Baždarevič, Jakovljevič (Stanojkovič), Stojkovič, Zl. Vujovič. NORVEŠKA: Thorstvet, Halle, Koje-dal, Bratseth, Jernbi (Biornebye), Lo-ken, Brandhawq, Ahlsen, Jakobsen, Andersen (Sorlot), Fiortoft. GLEDALCEV: 30 tisoč. IZKLJUČITVE: Baždarevič v 12' zaradi ugovarjanja, Halle v 57' zaradi dvojnega opomina. OPOMIN: Jakobsen in Jozič. SARAJEVO — Jugoslovani, ki so itak že kvalificirani, niso mogli odigrati svoje običajne tekme, saj se je malo pred srečanjem poškodoval Katanec, že v 12. minuti pa je bil presenetljivo izključen Baždarevič. Po trditvah trenerja Osima in vseh jugoslovanskih igralcev je prav ta izključitev zelo pogojevala potek tekme. Po vsej verjetnosti je bil ljubljenec sarajevskega občinstva izključen, ker je izustil bosansko kletvico, ki jo je turški sodnik razumel, morda pa je celo plju- nil, vendar se ni videlo dobro, če na sodnika ali pa samo kri, ki mu je tekla po udarcu nasprotnika. Prav zaradi odsotnosti teh ključnih igralcev in pa še precej razmočenega igrišča, je bila igra v prvem polčasu še precej nezanimiva. "Razživeli" so jo prav v zadnji minuti norveški branilci, ki so v kazenskem prostoru zrušili Ba-ljiča ter tako zakrivili enajstmetrovko, katero je realiziral Hadžibegič. V drugem polčasu je sodnik, ki je očitno bil protagonist tekme, vzpostavil številčno ravnotežje, saj je nekoliko prenagljeno izključil Norvežana Halleja, Jugoslovani pa so imeli več od igre, čeprav niso več zatresli nasprotnikove mreže. Končni izid 1:0 je pravično plačilo za obe enajsterici, Jugoslovani pa so se upravičeno veselili sicer blede zmage. Kot zanimivost bi še dodali, da so televizijski uslužbenci izračunali, koliko minut je vsaka ekipa upravljala žogo in koliko časa so izgubili s prekinitvami. Rezultat je presenetljiv: 32 minut so imeli žogo domačini, 23 minut Norvežani, kar 35 minut pa je šlo za razne prekinitve. Francija - Škotska 3:0 (1:0) STRELCI: Deschamps v 26', C aniona v 63', Durand v 88'. PARIZ — Sinoči so Platinijevi varovanci opravili pravi podvig, saj so pregazili favorizirane nasprotnike. Vendar pa jim ta zmaga po vsej verjetnosti ne bo služila, saj je kaj težko verjeti, da ne bo Škotska na svoji zadnji domači tekmi proti Norveški osvojila niti točke. SKUPINA 5 LESTVICA Jugoslavija 7 5 2 0 14:5 12 Škotska 7 4 1 2 11:11 9 Francija 7 2 3 2 8:7 7 Norveška 7 2 1 4 9:8 5 Ciper 6 0 1 5 5:16 1 OSTALA SREČANJA Ciper - Jugoslavija (28. 10.), Škotska - Norveška 15. 11., Francija - Ciper (18. 11.). SKUPINA 1 DANSKA - ROMUNIJA 3:0 (2:0) STRELCI: K. Nielsen v 4', B. Laud-rup v 27', Povlsen v 85'. KOPENHAGEN — Domačini so s krasno, dinamično in atletsko igro popolnoma zmedli nasprotnike, saj bi lahko bil izid dosti višji. Stalen pre-sing je obrodil sadove, s to zmago pa je Danska za točko prehitela prav Romune. Odločilno bo torej povratno srečanje med obema enajstericama, saj bo prvi v skupini že kvalificiran za Italijo '90, drugouvrščeni pa bo mora-lodigrati dodatni tromeč z drugouvrščenima v 2. in 4. skupini. BOLGARIJA - GRČIJA 4:0 (0:0) STRELCI: Ivanov v 72’, Bankov v 76', Iskrenov v 79', Stolčkov v 88'. VARNA — Tekma med zadnjeuvr-ščenima v skupini je veljala le za prestiž, katerega so očitno izgubili prav Grki, ki so popolnoma popustili v zadnjih 20' igre ter prejeli kar štiri gole. Grki so namreč zaključili tekmo v osmih, saj so bili nekoliko preveč "vročekrvni", tako da jih je moral sodnik nekaj predčasno poslati v slačilnico, kjer so lahko pod mrzlo prho ohladili svojo vzburjenost. Na tekmovanju v metu kopja Deželni rekord Claudie Coslovich Claudia Coslovich, atletinja Bora In-fordate, je na včerajšnjem atletskem tekmovanju na Kolonji postavila nov deželni mladinski rekord v metu kopja z izredno znamko 49,62 m, ki je obenem druga na seznamu deželnih dosežkov vseh časov. Rezultat Coslovicheve zaostaja sedaj samo za absolutnim rekordom Mari-nelle Ambrosio, ki znaša 52,92 m. Prejšnji mladinski rekord, ki je bil dosežen lani, je bil 47,96 m. Atletinja Bora je komaj pred tednom dni presegla 47 m. Njen napredek v primerjavi z lansko sezono znaša skoraj polnih 8 rhetrov. V 4. kolu 1. italijanske košarkarske lige S. Benedetto razočaral, prvi poraz Stefanela SAN BENEDETTO - GLAXO 68:70 (45:32) SAN BENEDETTO: Gnecchi 13 (4:4), Paravella, Borsi, Biaggi, Johnson 17 (5:6), Ponzoni 13 (0:1), Ardessi 3, Vargas 17 (3:7), Vitez 5, Esposito. GLAXO: Brusamarello 12 (2:2), Mar-cheselli 3, Dalla Vecchia 4, Capone 5, Moretti 4 (2:2), Bailey 16 (4:5), Perbellini, Zamberlan 13, Masetti 2, Schoene 11 (3:4). PON: Bailey (38')._ ON: San Benedetto 18, Glaxo 16. 3 TOČKE: Brusamarello 2, Gnecchi, Ponzoni, Ardessi, Vitez, Mar-cheselli, Capone, Zamberlan 1. SODNIKA: Corsa (Brindisi) in Nitti (Taranto). GORICA — San Benedetto vse bolj tone! Tokrat je za izjemno razočaranje poskrbel žilavi Brusamarello, ki je v poslednji sekundi dosegel zmagoviti koš, ko so domači igralci in gledalci na tiho že upali v prvo letošnjo zmago. V prvemu polčasu so Bosinijevi (morda poslednjič!?) varovanci igrali v velikem slogu (Johnson in Vargas sta skupno polovila kar 21 odbitih žog in dosegla 22 točk, tudi Gnecchi in Ponzoni sta se izkazala) in vodili kar s 43:27 (v 18'). Toda v 2. polčasu, kot je sicer že stara napaka San Benedetta, so dopustili slabemu nasprotniku, da je izenačil na 66:66 (37'). V končnici so bili domačini stalno v sicer minimalnem vodstvu. Glaxov tujec Schoene je 47 sekund pred koncem ponovno izenačil, S. Benedetto je nato zapravil poslednji napad, prisebni Brusamarello pa je po naključni podaji Dalla Vecchie zapečatil končni izid. (mč) HITACHI - STEFANEL 83:73 (37:44) HITACHI: Pressacco 9, Valente 8, Teso 5, Radovanovič 35, Lamp 26, Binotto, Mastroianni, Rossi. STEFANEL: Middleton 17, Pilutti 18, Tyler 12, Cantarello 6, Sartori 2, Bianchi 2, Zarotti 10, Maguolo 6. SODNIKA: Nelli iz Cartalda in Pasetto iz Firenc; PNI: Hitachi 21:26, Stefanel 14:17; 3 TOČKE: Binotto 0:1, Pressacco 1:1, Valente 1:1, Teso 0:1, Rossi 0:1, Lamp 2:4, Middleton 1:2, Pilutti 4:6, Bianchi 0:1; GLEDALCEV: 1.800. OSTALI IZIDI: Kleenex - Jollycolom-bani 85:81 (43:41), Marr - Annabella 74:81 (41:34), Filodoro - Ipifim 98:112 (49:55), Braga - Alno 79:76 (42:36), Teorema - Ga-ressio 88:73 (44:45), Banca Pop. - Fantoni 75:87 (38:40). LESTVICA: Ipifim, Annabella, Gares-sio, Stefanel, Fantoni, Glaxo in Kleenex 6, Marr, Hitachi in Filodoro 4, Alno, Teorema, Banca Popolare, Jollycolombani in Braga 2, San Benedetto 0. PRIHODNJE KOLO (15. 10. ob 17.30): Ipifim - Garessio, Alno - Filodoro, Glaxo - Teorema, Annabella - Braga, Fantoni -San Benedetto, Jollycolombani - Marr, Stefanel - Kleenex, Banca Pop. - Hitachi. A-1 LIGA IZIDI 4. KOLA: Enimont - Benetton 88:74 (42:32), Scavolini - Irge 110:79 (58:30), Phonola - Panapesca 113:98 (63:44), Arimo - Paini 105:89 (52:43), Viola - Philips 87:82 (43:43), Riunite - Knorr 89:82 (39:40), Roberts - Vismara 83:89 (54:55), Messaggero - Ranger 94:96 (40:45). LESTVICA: Scavolini, Enimont in Ranger 8, Philips, Viola, Knorr in Arimo 6, Vismara in Phonola 4, Benetton, Messaggero, Riunite in Roberts 2, Panapesca, Irge in Paini 0. PRIHODNJE KOLO (15. 10.): Enimont - Scavolini, Knorr - Roberts, Benetton -Irge, Ranger - Philips, Paini - Messaggero, Vismara - Phonola, Riunite - Viola, Panapesca - Arimo. Na avto-moto rallyju faraonov Vatanen in De Petri Kupoprodajna borza KAIRO — Vatanen in De Petri sta zmagovalca rallyja faraonov. Za Finca je to že tretja zaporedna zmaga, Italijan pa je ponovil uspeh iz leta 1987. Na zadnji etapi te 5.000 km dolge maratone je med avtomobilisti zmagala Francozinja Moutonova (peugeot), med motociklisti pa njen rojak Picard (yamaha). Končni lestvici: AVTOMOBILISTI: Vatanen (Fin., peugeot 405 T16) 7.05'27"; 2. Ickx (Bel., peugeot 405 T16) po 58'34"; 3. Mouton (Fr., peugeot 205 T16) 2.44'024. Prieto (Šp., nissan patrol) 4.18’22". MOTOCIKLISTI: 1. De Petri (It., ca-giva) 28.02'24 j 2. Orioli (It., cagiva) po 42'59"; 3. Mas (Šp., yamaha) 1.17'30"; 4. Lalay (Fr., suzuki) 1.38'26"; 5. Picard (Fr., yamaha) 2.01T5". Danes zaključek rallyja Sanremo SANREMO — Avtomobilski rally Sanremo, 9. preizkušnja za svetovno prvenstvo, ki pa ga je že predčasno osvojila Lancia, se bo zaključil danes zjutraj. Sinoči, po 3. etapi, je bil vrstni red naslednji: 1. Sainz (Sp., toyota celica) 4.56'45 "; 2. Fiorio (It., lancia delta) po 1'00 "; 3. Biasion (It., lancia delta) 1'41"; 4. Kank-kunen (Fin., toyota celica) 3'16"; 5. Cerrato (It., lancia delta) 6'58"; 6. Sni-jers (Bel., toyota celica) 7'56". Jugoslavija boljša od ČSSR VRANJE — V srečanju 2. kola evropske namiznoteniške super lige je Jugoslavija včeraj s 4:3 premagala Češkoslovaško. Tesna zmaga Italije proti Albaniji under 18 BISCEGLIE — V srečanju 4. kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo under 18 je Italija včeraj z 1:0 (0:0) premagala Albanijo. Gol je padel šele v 89. minuti po zaslugi Muzzija. Lestvica 4. skupine: Portugalska 8 točk (4 tekme), Italija 6 (3), Albanija 2 (5), Švica 0 (4). Costantini izključen MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat vzela v poštev le srečanja B lige, ker bodržavna reprezentanca v soboto odigrala prijateljsko trekmo proti Braziliji in torej bodo v A ligi v nedeljo počivali. Za eno kolo so bili izključeni naslednji drugoligaški igralci: Rossi (Monza), Annoni in Biondo (Como), Apolloni (Parma), Celestini (Avellino), Costantini (Triestina), Napolitano (Co-senza), Vincenzi (Barletta) in Vincioni (Ancona). MILAN — V kongresnem centru Milanofiorija je v teku druga faza nogometne borze. V tej fazi, ki se bo zaključila 19. oktobra, lahko društva A, B in C lige kupijo ali prodajo italijanske igralce, ki niso nastopili v prvenstvenih tekmah, lahko pa zamenjajo tudi tuje igralce. V glavnem ne gre za velike operacije. Med bolj aktivnimi je Udinese, ki skuša prodati Storgata (morda Cosenzi ali Padovi), Manza (morda Veroni) in Catalana (Pescari). Pri Udineseju so včeraj zanikali vesti o morebitni zamenjavi trenerja Maz-zie. Potrditev zaupanja v trenerja so potrdili tudi pri Juventusu, saj se je za Zoffa zavzel sam Agnelli. Gullit spet trenira CARNAGO (Varese) — Po enem mesecu in pol odsotnosti je Ruud Gullit včeraj spet pričel s treningi. Trenutno vadi le v telovadnici. Kontovelcem košarkarski turnir Cicibone Na SP v judu v Beogradu Podel vrsto kolajn BEOGRAD — V Beogradu je v polnem teku 16. svetovno prvenstvo v judu. Po 2. dnevu je pregled dobitnikov kolajn naslednji: Japonska 1 zlata, 1 srebrna, 0 bronastih; Francija 1, 0, 2; Kitajska 1, 0, 1; SZ 1, 0, 1; Belgija 1, 0, 1; ZRN 0, 1, 2; Nizozemska 0, 1, 0; Mongolija 0, 1, 0; Kuba 0, 1, 0; Poljska 0, 0, 2; NDR 0, 0, 1. Delegacija CONI v Trstu TRST — Delegacija CONI, ki jo je vodil podpredsednik Renzo Nostrini, si je včeraj ogledala gradbišče novega nogometnega stadiona v Trstu, ki raste poleg starega Grezarja. Dela na stadionu, ki bi moral biti dokončan do septembra prihodnje leto, dobro napredujejo. V jutranjih urah je Nostrinija, ki ga je spremljal predsednik pokrajinskega odbora CONI Emilio Felluga, sprejel tudi tržaški župan Richetti. V finalnih tekmah turnirja Cicibone sta ekipi Kontovela in Selekcije osvojili 1. oz. 3. mesto z zmagama proti Ciciboni ter Domu. V finalu za 3. mesto smo bili priča moški igri, zlasti domovci so bili zagrizeni in borbeni. Tekma je bila izenačena do konca. Šele v zadnji minuti je Selekcija povišala razliko v koših in tako osvojiti 3. mesto. Pri Brumnovih varovancih se je v napadu izkazal David Or-zan, v obeh tekmah pa je največ pokazal Dušan Košuta. V vrstah Selekcije pa je največ točk dosegel Marko Salvi, ki je bil tudi nagrajen kot najboljši strelec turnirja, ob njem bi pohvalili še Roberta Škerlavaja. V zadnji tekmi turnirja pa je Kontovel zasluženo premagal Cicibono, ki pa je nastopila v okrnjeni postavi, a za nameček se je v 2. minuti poškodoval še Robi Smotlak. Vsekakor je bila tekma zanimiva in izenačena. Kontovelci so si tudi z dobro skupinsko igro nabrali že 13 točk prednosti (v 26. minuti 58:45), plavi pa so zaostanek zmanjšali (62:61 v 33'), nakar jim je zmanjkalo moči in tekme je bilo konec. Pri poražencih sta bila najboljša David Barini in mladi Andrej Cu-pin, ki je bil tudi proglašen za najboljšega igralca turnirja, pri zmagovalcih pa sta izstopala Korado Čuk in Ivo Grilanc. Rezultati: CICIBONA - DOM 87:76 (53:39) CICIBONA: Kovačič 13 (2:2), Jogan 16 (1:2), Čebulec 6 (2:4), Simonič, Smotlak 16 (6:10), Furlan 6 (2:2), Cupin 7 (2:2), Lippo-lis 10 (4:6), Vecchiet 2 (2:2), Barini 11 (3:4). DOM GORICA: Gruzovin 4, Košuta 10 (6:9), Orzan 13 (7:9), Semolič 15 (3:4), Komel, Bric 3 (1:2), Battello 6 (2:3), Ambrosi, Dornik 9 (1:2), Čubrilo 7 (3:4), Rinelli 0, Prinčič 6 (2:4). TRI TOČKE: Kovačič 1, Jogan 3, Smotlak 2, Cupin 1. SELEKCIJA - KONTOVEL 89:94 (46:60) SELEKCIJA: Gerdol 6 (2:5), A. Gruden 7 (5:8), Škerlavaj 8 (2:5), Barut 2, Rupel 7 (2:2), Salvi 30, Malalan 5 (3:5), Al. Gruden 3 (1:2), Kneipp 18 (0:1), Žerjal 3 (1:2), Pahor 0. KONTOVEL: Štoka 5 (1:3), Čuk 23 (7:10), Starc 14, Ban 20 (5:7), S. Gulič 4 (2:2), Grilanc 15, Sterni 9 (1:1), D. Gulič, Civardi 7 (3:4). TRI TOČKE: Rupel 1, Kneipp 2, Starc 2, Ban 1, Grilanc 3. DOM - SELEKCIJA 57:66 (24:37) DOM: Gruzovin 2, Košuta 14 (4:5), Orzan 22 (2:7), Semolič 3 (3:4), Čubrilo (0:2), Bric 1 (1:2), Prinčič 2, Ambrosi, Battello 6, Dornik 3 (1:3), Komel 4. SELEKCIJA: Malalan 6 (4:9), Gerdol, Salvi 20 (6:16), Žerjal 11 (3:4), Gruden 2, Kneipp 2, Škerlavaj 13 (3:6), Rupel 2 (2:4), Gruden 10(4:8). TRI TOČKE: Orzan 2. CICIBONA - KONTOVEL 69:82 (39:48) CICIBONA: Kovačič 6 (2:2), Jogan 14 (1:4), Čebulec (0:2), Simonič 4 (2:2), Smotlak, Semen 6, Cupin 15 (1:2), Lippolis (0:1), Gregori, Barini 24 (6:8). KONTOVEL: Ban 10 (4:6), Grilanc 12, Gulič 6, Čuk 15 (7:11), Pahor, Sterni 14, Civardi 12 (2:2), Starc 9 (3:5), Štoka 4 (4:6). TRI TOČKE: Jogan 3. (Jogan Vanja) SELEKCIJA - KONTOVEL 89:96 (46:60) SELEKCIJA: Gerdol 6 (2:5), Gruden 5 (3:4), Škerlavaj 8 (0:2), Barut, Rupel 11, Salvi 30 (2:2), Malalan 5 (3:5), A. Gruden 4 (2:4), Kneipp 18 (0:1), Žerjal 3 (1:2). KONTOVEL: Štoka 5 (1:2), Čuk 20 (6:10), Starc 16 (2:2), Ban 20 (5:5), Š. Gulič 4 (2:2), Grilanc 15, Sterni 9 (3:3), D. Gulič, Civardi 7 (3:4). TRI TOČKE: Grilanc 3, Starc in Kneipp 2, Rupel in Ban 1. (A. Kovačič) LESTVICA: Danska 8 točk (iz 5 tekem), Romunija 7 (5), Bolgarija 3 (5), Grčija 2 (5). PREOSTALI SREČANJI: Grčija -Bolgarija (15. 11.), Romunija - Danska (15. 11.). SKUPINA 2 POLJSKA - ANGLIJA 0:0 KATOVVICE — Angliji ni uspel podvig zmage na tujem, obratno. Le svojemu vratarju Shiltonu se mora zahvaliti, da ni zapustila poražena igrišče v Katowicah. Zato so pravo tekmo uprizorili sicer maloštevilni prisotni angleški "navijači" hooligans, ki so se naposled spopadli z vinjenimi domačimi gladalci. Stanje na vrhu lestvice se je sedaj nekoliko zapletlo. Anglija ima le točko več od Švedske, ki mora še igrati na Poljskem, ima pa zelo slabo razliko v golih. Zato morajo Švedi, če hočejo prehiteti Anglijo na prvem mestu lestvice, ki vodi direktno v Italijo in se ogniti dodatnemu tormeču, premagati Poljake, kar nikakor ne bo lahko. LESTVICA: Anglija 9 (6), Švedska 8 (5), Poljska 3 (4), Albanija 0 (5). PREOSTALI SREČANJI: Poljska -Švedska (25. 10.), Albanija - Poljska (15. 11.). SKUPINA 4 VVALES - NIZOZEMSKA 1:2 (0:1) STRELCI: Rutjes (N) v 12', Bosman (N) v 69', Bowen (W) v 89'. WREXHAM — Evropski prvak Nizozemske je na tujem premagal že izločene Valežane ter se praktično uvrstil v finalni del SP, saj je težko verjetno, da ne bodo Rijkaard in tovariši na zadnji domači tekmi premagali šibke Fince. Tekma je bila enostranska saj so bili evropski prvaki, ki so igrali brez Gullita, Van Basten pa je stopil na igrišču le v zadnjih minutah tekffl6, stalno boljši nasprotnik. LESTVICA: Nizozemska 8 (5), ZRN 7 (5), Finska 3 (5), Wales 2 (5). PREOSTALI SREČANJI: ZRN - Wa-les (15.11.), Nizozemska - Finska (15' 11.). SKUPINA 6 MADŽARSKA - ŠPANIJA 2:2 (1:2) _ STRELCI: Salinas (Š) v 32', Michel (Š) v 36', Pinter (M) v 40' in 83'. BUDIMPEŠTA — S sinočnjim ize' načenjem si. je Španija zagotovila nastop v končni fazi svetovnega nog0' metnega prvenstva, vendar pa se je morala zelo potruditi, saj je Madžarska pred tekmo še računala na kval iti' kacijo. Španci so že povedli z dvexna goloma, vendar pa se Madžari nis° predali in nadaljevalo agresivno d° izenačenja, ki pa jim po vsej verjetnosti ne bo služilo. IRSKA - SEVERNA IRSKA 3:0 (l:°) STRELCI: VVilan v 43', Cascarino v 47', Houghton v 55'. DUBLIN — Irska je po predvideva nju premagala svoje že izločene severne sosede ter se praktično kvalificiraj za SP. Kaj težko je namreč verjeti, bo v zadnji tekmi izgubila z ogrornn razliko proti Malti in da bo obene1*1 Madžarska gladko premagala Špani] : Irci so se zasluženo veselili, saj so bi vseskozi boljši nasprotnik ter dokaza veljavnost svoje nogometne šole. g LESTVICA: Španija 11 (7), Irska 1 (7) , Madžarska 8 (7), Severna Irska (8) , Malta 2 (7). PREOSTALI SREČANJI: Španija Madžarska (15. 11.), Malta - Irska ( 11.). SKUPINA 7 ŠVICA - BELGIJA 2:2 (°:°j STRELCI: Knup (Š) v 51', De Grl) (B) v 58', Turkylmaz (Š) v 60', Gei9 (Š - avtogol) v 71'. j. BAZEL — Belgija je v Bazlu ure čila svoj načrt. Domači Švici je mreč odščipnila točko, ki jo dejan4 uvršča v finalni del SP. Vsekakor; so se morali gostje še kako PotrU^jni. da so izenačili s ponosnimi doma LUKSEMBURG - PORTUGALSKA ,j 0:3 51'. STRELCI: Rui Aguas v 40' in v Rui Barros v 72'. pa SARREBRUCK — Portugalci tujem proti pepelki skupine do ^ lahko in predvideno zmago, ki P gone bo služila, saj je praktično nem ^ če, da bo prav slab Luksemburg svojem zadnjem kvalifikacijske stopu premagal Belgijo na lu)ernaZi\k} ma ni bila zanimiva, saj je bila r med ekipama prevelika. ^ LESTVICA: Belgija ll (?). S, Luk' (6), Portugalska 9 (7), Švica 3 ( I' semburg 0 (6). ]ajja ' PREOSTALA SREČANJA: (25 Luksemburg (25. 10.), ČSSR - Svi p0r-10.), Švica - Luksemburg (15- r tugalska - ČSSR (16. 11.). \ Po osvojitvi srebrne kolajne na kotalkarskem SP naše gore in ljudje - naše gore in ljudje Priznanja za poletovca S. Kokorovca p prisotnosti uglednih gostov je ŠD olet predsinočnjim priredil družabno stanje s Samom Kokorovcem, ki je ko-ec prejšnjega meseca osvojil srebrno medaljo na svetovnem kotalkarskem pr-enstvu v Roccarasu. Po nastopu meša-ife9a pevskega zbora Primorec-Tabor je Aes?do povzel predsednik ŠD Polet arh. burej Križnič, ki je ob čestitkah nanizal Olgo vrsto uspešnih nastopov slavljen-3 istočasno pa je poudaril tudi nenado-j e^ljivo vlogo trenerja Petra Brleča, ki s P°*etovega kotalkarja popeljal v sam vvstovni vrh. Pomen odmevnega uspeha širšem italijanskem in svetovnem pro-ki?11' 9a je dosegel Samo Kokorovec i Pripadnik naše narodnostne skup-n?ti, je poleg čestitk poudaril predsed-‘“K SKGZ Klavdij Palčič, medtem ko je j besednik teritorialnega odbora ZSŠDI 4ui Budin čestital slavljencu, a tudi nje-3°vim staršem in društvu, ki so skupaj s trenerjem doprinesli velik delež k Samovim uspehom. V krajšem posegu je slavljencu, trenerju, staršem in društvu čestital tudi Marino Košuta, v imenu podjetja Rešim, ki sponsorizira kotalkarsko sekcijo Poleta, medtem ko je predstavnik združenja »Skupaj na Opčinah« Sergio Tensi najavil, da je njihov odbor sklenil podeliti Samu Kokorovcu kristalni obelisk v znak priznanja za širjenje in spoznavanje Opčin v širšem prostoru. Po dodatnem nastopu pevskega zbora Primorec-T abor so si prisotni - med katerimi so bili tudi konzul SFRJ Pogačnik, deželna svetovalca Budin in Brezigar, tajnik SKGZ Udovič ter predstavniki krajevnih organizacij - ogledali videokaseto posnetka tretje mreže italijanske televizije, ki je z laskavim komentarjem spremljala nastop našega tekmovalca, pri čemer je bilo še posebej poudarjeno, da gre za tekmovalca slovenske narodnosti iz Trsta. Pred koncem srečanja, ki se je potem nadaljevalo v nevezanem razgovoru, je bila še poudarjena nujnost obnovitve že dotrajane plošče kotalkališča, kar je pogoj za nadaljnje uspešno delo. Sama Kokorovca, Sandra Guerro in Jollyjevo dvojico ter njihove trenerje je včeraj opoldne pozdravil na uradnem sprejemu predsednik tržaške pokrajine Crozzoli, skupaj z odbornikom za šport Dello Russom ter jih skupaj s predsednikoma Poleta Križničem in Jollvja Levi-jem povabil na delovno kosilo. Na sprejemu, na katerem je bila tudi Marcella Škabar v zastopstvu »Azzurri dltalia«, so podelili spominske plakete in pečat pokrajine. Na levi sliki predsednik SKGZ Klavdij Palčič čestita Samu Kokorovcu, na desni sprejem na tržaški pokrajini Tudi letos košarkarski memorial Matej Venier Q tretje leto zapored bo ŠD Sokol z rganizacijo košarkarskega turnirja po-. stilo spomin na Mateja Veniera, ki se Sy Pred skoraj 3 leti smrtno ponesrečil s /bjim motorjem v domači vasi. Čeprav 2 lrnel šele 17 let, se je že izredno izka-v društvu, najprej kot košarkar, nato P® se kot trener in aktiven član mladin-ltega krožka. Za letošnjo izvedbo memoriala so se sa Sokolovo povabilo odzvala 4 društva svojimi mladinskimi ekipami in sicer .gibona, Jadran, Nova Gorica in ljub-Janski Slovan. Košarkarski turnir bo l^btežinski telovadnici v nedeljo, 15. okra. s pričetkom ob 9. uri. Najprej bo med Cicibono in Jadranom, takoj Jahalni KO) ko; c?*"0 še med Novo Gorico in Slovanom. srečanji bosta popoldne, s pričet-> 16. uri. V primeru Jadranove nene zmage se bo memorial Matej Ve- kom ob nier zaključil, saj je Jadran že slavil lansko leto. (AN) Zmaga Poletovih naraščajnikov Danes Kontovel - Bor POLET - SANTOS 82:80 (40:31) POLET: Pro 4, Devetak 3, Gherli 10, Sandri, Clarich 10, Švara, Vavpetič 27, Malalan, Vidali 19, Talocchi 9. Poletovi košarkarji so na najboljši način začeli nastope v naraščajniškem prvenstvu. S požrtvovalno igro in z veliko borbenostjo so namreč premagali solidni Santos. Naši so vodili tudi za 20 točk, proti koncu so sicer nekoliko popustili, a jim zmaga ni ušla. Čeprav je za uspeh treba pohvaliti vso ekipo, je vseeno tokrat izstopal Aljaž Vavpetič, ki je bil tudi najboljši strelec tekme. Že danes bo v okviru 2. kola tega prvenstva slovenski derbi med Kontove- lom in Borom. Tekma bo ob 17.30 v pro-seški šolski telovadnici. (Granier) Lokostrelska tekmovanja indoor v polnem teku Začela so se dvoranska tekmovanja v lokostrelstvu, ki bodo trajala vse do aprila. Bazoviška Zarja se je udeležila tekme v Trevisu, kjer so se pomerili na razdalji 18 metrov (vsak tekmovalec ima na razpolago 60 puščic, število točk pa znese maksimum 600). Bazovci so se zelo dobro odrezali. Pri najmlajših je Katja Ražem zasedla odlično 2. mesto s 445 točkami, a za zmagovalcem v svoji kategoriji je zaostala le za 5 točk. V inkstintivcih je VValter Micali bil prav tako drugi. Med senjorji sta nastopila tudi Aleksander Ražem in Stojan Ražem. Naslednja tekmovanja odo 26. 11. v Gorici na 25 in 18 m ter 3. 12. v Tržiču na 18 m. (R. A.) Srečanje s PD Integral V nedeljo, 8. t. m., je bilo na Goriškem Krasu, točneje v koči Kraških Krtov, srečanje s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Pred srečanjem so se planinci udeležili pohoda, ki je potekal od Devetakov, na glavni cesti za Gorico, mimo Zgornjih Cotičev na Debelo Grižo in nato do omenjene koče. Pohoda in srečanja se je udeležilo približno 60 planincev, članov PD Integral in SPDT. Vsega skupaj je bilo hoje za približno 4 ure in to brez večjega napora. Z ozirom na številno udeležbo lahko rečemo, da je srečanje uspelo, k čemur je nedvomno prispevalo tudi lepo vreme. Napoved vremena ni namreč obetala nič dobrega, tako da je bil uspeh srečanja in pohoda v dvomu. Zgodilo pa se je, da so se vremenoslovci zmotili na veliko zadovoljstvo organizatorja. Da pa je vse teklo dobro in se še zlasti zaključilo v splošnem zadovoljstvu, se moramo zahvaliti našemu Mariju, ki se je nesebično potrudil in vsem postregel z odlično joto. (F. A.) Začenja se predavateljska sezona Z današnjim dnem pričenja SPDT svojo redno predavateljsko sezono, ki se bo zaključila maja prihodnjega leta. Prvo predavanje bo zvečer v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 20.30. Predstavil se bo Franc Vogelnik iz Maribora, ki nam bo pokazal prelep gorski svet avstrijske Koroške od Karavank do Tirola, oziroma do Grossglocknerja, ki se dviga prav na meji med Koroško deželo in Tirolom. Mnogi od članov SPDT že dodobra poznajo te prelepe kraje, saj so se zadnja leta udeleževali več izletov na Koroško in sploh Avstrijo, zato so organizatorji prepričani, da se bodo potrudili zvečer na zanimivo predavanje Franca Vogelnika in po možnosti tudi obujali spomine na doživetja in izkustva s prejšnjih izletov. Prireditelj prosi za točnost. Predavanje se bo pričelo točno ob 20.30, ker nam bo Vogelnik pokazal nad 200 diapozitivov. (L. A.) Izlet v Marano Lagunare Že prejšnji teden smo pisali, da je zanimanje za izlet v Marano Lagunare, ki predstavlja izjemno priložnost, da v laguni opazujemo ptice selivke, kar je izredno doživetje, veliko. Nedeljski avtobus je že poln izletnikov, na voljo pa so še prostori za petkov izlet (27. t. m.). Vpisovanjrie za izlet v Marano Lagunare se zaključi nepreklicno v soboto, 14. t. m. Ce ne bo dovolj izletnikov za petek, 27. oktobra, izlet odpade. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI. Vpisati se je treba osebno in pri vpisu poravnati ceno izleta (40.000 lir), v ka- teri so vključeni: prevoz z avtobusom, vožnja z ladjo po laguni in kosilo. Tisti, ki se zanimajo za izlet in so prosti v.petek, naj pohitijo. (L. A.) Tečaj jadralnega padalstva Alpinistični odsek SPDT prireja v nedeljah, 15. in 22. t. m., tečaj jadralnega padalstva na Vremščici. Slednji bi se moral začeti že v nedeljo, vendar so ga prireditelji preložili zaradi premočnih sunkov burje. Tečajniki se bodo zbrali ob 8. uri pred cerkvijo v Bazovici, od tam pa se bodo podali na vrh Vremščice nad Senožečami, kjer jih bodo čakali učitelji iz Bovca z jadralnimi padali. Vse informacije lahko interesenti dobijo pri Petru Regentu (tel. 225603), Davorju Zupančiču (Papi Šport, tel. 327277) in Dušku Jelinčiču (Primorski dnevnik, tel. 7796600). Zagrebčane je pod Everestom ustavilo slabo vreme Novice iz baze pod Everestom, kamor se je odpravila zagrebška alpinistična odprava, ki vključuje vrsto slovenskih plezalcev, so slabe. Jugoslovani, ki nameravajo osvojiti Streho sveta s severne, kitajske smeri, so od vseh, ki naskakujejo to goro s Tibeta, prišli najvišje. Dosegli so višino 7300 m, do kamor so napeli fiksne vrvi. Kot poroča iz baze Janez Benkovič, so "razmere na hribu obupno slabe, saj se večinoma vdira do kolena...". Vse ostale odprave, ki delujejo na severni steni Everesta, so, kot rečeno, nižje od Jugoslovanov. Japonci so pri vstopu v Horbeinov kuloar, v njihovi bližini pa so še štirje Italijani ter člani čilske odprave. Ostale ekspedicije, ki plezajo po severovzhodnem grebenu, torej Američani, Francozi in Švicarji s Kammerlanderjem na čelu, pa so na severnem sedlu. Zagrebška odprava ima še mesec časa, da uresniči svoj cilj: osvojitev Strehe bogov. Slovenci naskakujejo osemtisočak Šišo Pangmo Slovenska odprava, ki naskakuje edini osemtisočak na kitajskem ozemlju Šišo Pangmo (8046 m), je te dni dosegla bazo pod goro. Vodja ekspedicije je znani slovenski himalajec Tone Škarja, člani pa so še Andrej Štremfelj (osvojil je že štiri osemtiso-čake), Viki Grošelj (sedem!), Stane Belak, Pavle Kozjek in Iztok Tomazin (po dva), Marko Prezelj (osvojil je Čo Oju) in Filip Bence, ki je na Lhotseju leta 1981 presegel višino osem tisoč metrov. Zdravnik odprave je Žare Gaze/ iz Izole, filmski snemalec pa Matjaž Fistravec. Cilj odprave je kar se da ambiciozen. Naši alpinisti, ki so bili izbrani po strogi selekciji, nameravajo osvojiti vrh kar po dveh prvenstvenih smereh v jugozahodni steni, to pa bodo storili v alpskem stilu. Italijansko DP na 50 km v hitri hoji ob robu naših nogometnih igrišč Ruzzier presenetil lja kar je bila do nedelje le skrita že-1(0 ^ašega atleta Fabia Ruzziera, se je tila n° *n Povsem nepričakovano uresni-ve -Osvojitev 6. mesta na državnem pr-sko Vu v hoji na 50 km je za našega v6£ ° 37-letnega tekmovalca gotovo naj-je >’ *ar )e lahko kdajkoli pričakoval, saj dt£aatl0, da je Italija med najmočnejšimi ti n v?.®i na svetu v tej disciplini. Resni-kaj a ljubo je v nedeljo v Gradišču manj-teli nekaj atletov, ki bi Ruzziera prehi-t^.* z druge strani je bilo tudi precej prgj1, ki bi potencialno lahko dospeli prQ njim. Prehitri start, izredno trda raZd i-Z nasprotnim vetrom ter slaba po-terj ?ntev moči med tekmovanjem pa so 1 marsikatero žrtev, kar je le dokaz let4 in taktični zrelosti našega at- ei]ju 1 reba omeniti, da je bil Ruzzier na starpiP.rvl med neprofesionalci in je naj-Drž Pred njim imel 12 let manj! oSVo.avni naslov je drugič (po letu 1987) RimiJU Perricelli (Fiamme Azzurre -f*nanč^ret* karabinjerjem Redolfijem ter lo 29 C|n|*tom Artesijem. Skupno je starta-le i4 nkmovalcev, a do cilja jih je prišlo tekmnZ*era čaka sedaj še zadnje letošnje kj6r kVanje in sicer v nedeljo v Švici, 0 edino štafetno tekmovanje v hoji na svetu, od Airola do Lugana. Ruzzier-jeva trasa bo merila 20 km. Sklenjen nogometni turnir v Barkovljah Nogometni turnir v Barkovljah se je končal z zmago Levov, ki so v finalu odpravili italijanske goste in prejšnje zmagovalce turnirja Amici del tennis. V finalu za tretje mesto pa so Mrhe 2 visoko premagale Huligane. Na nagrajevanju v društvenih prostorih v Barkovljah se je organizator Igor Lasič zahvalil vsem prisotnim ter sponsor-jem in izrazil upanje, da bi v prihodnosti udeležba še številnejša. Najboljši strelec turnirja je bil Aldo Cerre (Levi), za najboljšega igraleca je bil izbran Davide Palazzo (Amici del tennis), pokal discipline je osvojila ekipa Opčine, najboljši vratar pa je bil Tomaž Petaros (Levi). Izida finalnih tekem: Finale za 1. mesto: Levi - Amici del tennis 5:4: finale za 3. mesto: Mrhe 2 -Huligani 7:1. Izid ostalega srečanja: Mrhe 2 - Co rivo rivo 17:3. (V. Jogan) obvestila sh'no^OJKARSKO društvo bor ^biip' da 50 treningi za fante za Ntteliu letnik 1978 in mlajši) ob po Stikih lh od 16 00 do 17.45 in ob če ‘iteia «-30 do 17.00 v telovadnic Prešeren. *tiisl( at* sP<>roča, da so treningi z miniodbojko (letnik 1979 1 Mo • °h ponedeljkih od 14.00 d s.,1®, ob sredah od 17.45 do 19.1 Mo h l0nu maj ter ob petkih o a° 17.00 na liceju F. Prešerer abvef. sIRENA tiorjuCa’ da ima na svojem terenu o vatije ^ nekaj prostih mest za zimo JČl1* ZA REKREACIJO S>LKRas 6a a> da bo rekreacijska telovad °drasle ob torkih in petkih oi 21.00 do 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da je v teku (vpisovanje je še možno) redna vadba splošne telovadbe za otroški vrtec, in sicer na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prav tako je na stadionu 1. maj v teku (vpisovanje je še možno) redna skupna vadba roditeljev in otrok (starost 2-3 leta). Urniki: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18. ure. Zarja v težavah, a ne gre dramatizirati Ekipa Zarje, ki letos igra v skupini E 2. amaterske lige Med nedeljskimi izidi amaterskih nogometnih prvenstev prav gotovo najbolj preseneča visok poraz Zarje (4:0) na domačem igrišču v Bazovici, kjer je gostoval Staranzano. Ta poraz, že tretji v tem začetnem delu prvenstva, dokazuje, da Bazovcem letos ne gre najbolje. V štirih tekmah so sicer dali kar šest golov, vendar so zbrali le dve točki: razlaga je pri roki, saj so zarjani v 360 minutah igre prejeli že 11 golov. Če dodamo še, da smo doslej zabeležili tudi izključitev Vercougni-ga (Paviese) in Grgiča (Staranzano), lahko slutimo, da pri Zarji nekaj ne gre. Zato smo se obrnili do 25-letnega nogometaša Paola Tognettija, ki igra pri članski ekipi Zarje že od sezone 81/82. Lani, ko je Zarja igrala v 3. AL, je bil sicer na posojilu pri S. Marcu iz Ribiškega naselja, letos pa se je ponovno vrnil k matičnemu klubu, za katero je v sedmih sezonah odigral že več kot 170 prvenstvenih tekem v članski ekipi. Prav zato dobro pozna probleme ekipe. Vprašali smo ga, kako si razlaga te negativne rezultate Zarje, potem ko je ekipa pred začetkom prvenstva v prijateljskih tekmah in na turnirjih dobro obetala. »Sam ne vem, kaj se dogaja. Zarja prvenstva ni še nikoli tako slabo začela in nizala toliko negativih rezultatov. Dejstvo pa je, da vidim premalo discipline v ekipi. Mislim, da predpr-venstveni nastopi ne igrajo bistvene vloge. Mnogokrat se zgodi, da se prav ekipa, ki pred prvenstvom igra slabo in je pod kritiko navijačev, izkaže že v prvih prvenstvenih tekmah. Zgodi pa se lahko tudi obratno in zato upam, da tak prehoden trenutek preživljamo tudi mi.« Zarja trenutno bolj šepa v obrambi, napadu, na sredini igrišča ali pa je vratar kriv teh neuspehov? »Mislim, da za ta slab začetek nosimo krivdo vsi nogometaši v enaki meri, kot tudi trener in odborniki. Vendar se mi zdi, da je za dramatiziranje prezgodaj, saj smo šele na začetku prvenstva. Vse se da še popraviti oziroma izboljšati. Ekipa se mi zdi še kar homogena in gotovo spada nekje na sredino lestvice. Trenutno pa se smo na spodnjem delu razpredelnice, kar pomeni, da bo treba stisniti zobe in čimprej prebroditi trenutno stanje.« Kako pa vaši navijači reagirajo na te rezultate, posebno na nedeljski pekoč poraz? »V vrstah navijačev nisem opazil izbruhov, nasprotno, v nedeljo so še kar športno sprejeli poraz. Pozabiti ne smemo, da smo se po 10. minutah igre znašli z dvema goloma v lastni mreži. Vseeno je nerazumljivo, kako smo se praktično vdali usodi, kljub temu da smo imeli na razpolago še 80 minut igre, da zaostanek nadoknadimo. Mislim, da to je jasen dokaz neodgovornosti, predvsem pa discipline v igri.« Če bi v nedeljo, ko gostujete v Por-pettu, ti moral voditi ekipo, kakšno taktiko bi ubral in kakšno postavo bi poslal na igrišče? »Upoštevajoč, da igramo v gosteh, bi se odločil za obrambni sistem in se poslužil hitrih protinapadov. Torej tipične igre, ko nastopaš na tujem in ti je točka vedno dobrodošla. Kaj drugega si gotovo ne bi drznil tvegati: igrati preveč odprto z upanjem, da prideš do zmage, te lahko tudi drago stane. Kar se tiče postave, ne bi uvedel bistvenih sprememb. V ekipo bi vsekakor vključil Vercouniga, ki je bil izključen in Auberja, ki je bil poškodovan. Odsotnost teh dveh se je v nedeljo precej poznala v vezni vrsti, saj oba sodita med stebre naše ekipe in zato upam, da bosta v nedeljo oba na igrišču « Ko smo ga ob koncu vprašali, če bi še kai dodal, je kratkomalo odvrnil, da je morda povedal še preveč in da ne bi hotel razburiti duhove, ker Zarja ni v krizi, kot mnogi že mislijo. Osebno je optimist in prepričan, da se bodo kmalu rešili iz te situacije. (B. Rupel) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski Je. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch (gl član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 12. oktobra 1989 Predsednik Bush pristal na sodelovanje, proti mamilom pa naj bi nastopila tudi ES Iz Peruja se je dvignil klic na pomoč držav, ki se hočejo upreti »baronom« LIMA — V perujskem mestu Ica bodo danes odprli vrh osmih držav Latinske Amerike, ki se bodo združile tudi v skupnem boju proti mamilom. Skupino držav sestavljajo Argentina, Brazilija, Mehika, Urugvaj, Bolivija, Kolumbija in Peru, trenutno pa so suspendirali Panamo. Politično življenje v posameznih državah naj ne bi predstavljalo ovire (če seveda upoštevamo panamsko izjemo) pri usklajevanju bodočih strategij za boj proti tgovcem s smrtjo. Novost skorajšnjega zasedanja pa je najbrž v tem, da je osmerica prosila za pomoč in sodelovanje ZDA in Evropsko skupnost. Prvi je na izraženo prošnjo odgovoril ameriški predsednik Bush, ki je sicer izjavil, da ga je vabilo k sodelovanju tudi na strokovni ravni precej iznenadilo. ZDA bodo kljub temu sodelovale tudi na vrhu, ki bo 20. novembra letos, ko bo razprava o boju proti mamilom tekla v perujskem mestu Santa Cruz. Boj proti mamilom bo moral vsebovati seveda veliko pomembnih gospo- darskih ukrepov, saj so baroni iz Me-dellina in drugih kartelov, tako močni, ker lahko računajo na veliko delovne sile, ki se preživlja izključno z njihovo pomočjo. Baroni iz Medellina so sicer tako organizirani, da lahko z vojno odgovorijo vladnim ukrepom (še predvčerajšnjim so »kaznovali« štiri novinarje, ki so podpirali novinarsko kampanjo proti trgovcem s smrtjo, in jih umorili kar v redakcijah ali v barih, kjer so se običajno zbirali), obenem pa vodijo svojevrstno socialno politiko. Kmetom zagotavljajo zdravstveno oskrbo, gradijo šole in nudijo zaposlitev vsem članom družine. Trgovci s smrtjo sicer izkoriščajo svoje »podložnike«, saj gre za poceni delovno silo, ki jo lahko v pravem času izkoristijo tudi v varnostne namene, na primer kot pretepače ali celd plačane morilce. Na sliki (telefoto AP): v zadnjem mesecu je kolumbijsko glavno mesto Bogota prizorišče dnevnih napadov baronov iz Medellina na Barcovo politiko. MANILA — Tajfun Dan se je včeraj usmeril proti Hongkongu in južni Kitajski, potem ko je prejšnjo noč na Filipinih terjal življenje 20 ljudi, 50 oseb je bilo ranjenih, gmotna škoda pa je ogromna. Dan je že drugi tajfun, ki je prizadel Filipine v zadnjih šestih dneh. Brezdomcev je do sedaj že več kot 60 tisoč. Razbesnela narava je težko prizadela cestno in že-, lezniško omrežje, trgala telefonsko in električno napeljavo. Manila je bila več kot dvanajst ur brez električne energije, tako da so oblasti zaprle vse šole. Na manilskem letališču je orkanski veter vrgel boeing 707 omanske vlade v DC-10 bangla-deškega predsednika Mohamada Eršada, ki se mudi na uradnem obisku v Manili. Dan je dosegel Filipine predsinočnjim, otočje pa je zapustil danes popoldne. Predsednica Corazon Aguino je pozvala ljudstvo, naj se odpove razprtijam in naj s skupnimi močmi prispeva pri obnovi. Nobelova nagrada za ekonomijo Norvežanu Trvgveju Haavelmu STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 1989 so včeraj podelili norveškemu ekonomistu Trygveju Haavelmu. Kot je objavljeno v utemeljitvi, je Haavelmo Nobelovo nagrado prejel zato, ker je ponazoril, kako lahko dokažemo ekonomske teorije. Haavelmo je po mnenju švedske akademije pojasnil osnovne principe verjetnostne teorije v ekonomiji, dokazal pa je tudi uporabnost statistične znanosti v ekonomiji. Vse to njegovo znanstveno delo se je začelo že z diplomsko nalogo leta 1941, nadaljevalo pa v naslednjih delih s področja ekonomije. S podelitvijo Nobelove nagrade za ekonomijo Norvežanu Trygveju Haavelmu se /e že drugič zapored zgodilo, da nagrade ni dobil Američan. Od leta 1969, ko so prvič podelili Nobelovo nagrado za ekonomijo, je to nagrado prejelo 13 ameriških državljanov. Letošnji nagrajenec je star 78 let, diplomiral pa je iz ekonomije na harvardski univerzi leta 1941. Od leta 1948 poučuje na univerzi v Oslu, kjer dela tudi kot raziskovalec. Pred 2. svetovno vojno je bil na univerzi v Oslu učenec Norvežana Ragnarja Frischa, ki je bil leta 1969 tudi prvi Nobelov nagrajenec za ekonomijo, ker je razvil ekonomske modele za analizo gospodarskih procesov. Ob začetku vojne se je Haavelmo preselil v Har-vard, kjer je diplomiral, nato pa delal v norveški trgovinski komisiji v New Yorku. V domovino se je vrnil konec leta 1947 in .leto kasneje prevzel delo na univerzi v Oslu. V zvezi s podelitvijo Nobelove nagrade je Trygve Haavelmo dal kratko telefonsko izjavo, v kateri ni pokazal pretiranega navdušenja in dejal, da mu zamisel takih nagrad sploh ni všeč in da o tem ne namerava govoriti po telefonu. V Avstraliji spet strmoglavil balon SYDNEY — Dve osebi sta izgubili življenje, ko je včeraj kakih 200 kilometrov od Sydneya strmoglavil balon na topli zrak. Avstralska policija je tudi navedla, da sta bila dva druga potnika težje ranjena. To je že tretja nesreča z baloni na topli zrak v zadnjih dveh mesecih. Ta oblika letenja je v Avstraliji postala pravi modni hit. Po vsem sodeč pa navdušenci ne obvladajo prepotrebnih veščin za tak način letenja. V trčenju dveh takih balonov pri Aliče Springsu je avgusta izgubilo življenje 13 oseb. Prejšnjo soboto je šest oseb utrpelo lažje in težje poškodbe, ko je pri Melbourneju strmoglavil neki drugi balon. Dež pred trgatvijo pokvaril kakovost letošnjega pridelka RIM — Vse je kazalo, da bo šla letošnja trgatev v anale kot »količinsko skromna, a kvalitetno dobra«, toda deževje neposredno pred trgatvijo je precej poslabšalo kvaliteto grozdja. Zato so mnogi vinogradniki začeli s trgatvijo prej kot običajno, kar še posebej velja za gričevnata področja z najbolj žlahtnimi sortami grozdja in kjer trgatev običajno poteka v prvi polovici septembra. Kot je povedal odgovorni za vinogradniški sektor pri združenju Confcoltiva-tori Palumbo, je slabo vreme povzročilo znižanje poprečne sladkorne stopnje za en do dva odstotka. Najslabša kvaliteta grozdja je bila v Apuliji, Laciju, Toskani, Umbrii, Venetu in Abrucih, kjer že leta ne pomnijo tako slabe letine, kar zadeva kvaliteto pridelka. Edina področja, kjer je kvaliteta grozdja dokaj dobra in ponekod celo izredna, so v Piemontu, Furlaniji in na Tridentinskem. Relativno kvalitetno grozdje pa so v dokaj omejenem obsegu pridelali tudi v Basilicati in Kalabriji. Na teh področjih je bila tudi količina pridelka približno enaka lanski. Na splošno pa je po prvih ocenah letošnji pridelek manjši od lanskega za 4 odstotke in kar za 20 odstotkov manjši od predlanskega. Ocenjujejo ga na 60 milijonov in 120 tisoč hektolitrov. Največji padec so zabeležili na Sardiniji, Siciliji in v Venetu, tem deželam pa sledita Lacij in Abruci, medtem ko je drugod po Italiji letošnji pridelek z manjšimi odstopanji približno enak lanskemu. Papež prispel na otok kjer živijo katoličani E MAUMERE (OTOK FLORES) — Papež Janez Pavel II. je včeraj neform®1' no obiskal vzhodni del otoka Timor (na sliki AP na letališču v Maumarti ' na katerega se bo sicer vrnil še danes, ko bo po programu na uradnem “e obiska. Na otoku Timor, ki se ima za 27. indonezijsko pokrajino, živi najvc i katoliška skupnost. Politično vprašanje otoka Timor je precej zapleteno kaže, da bi rade nekatere skupine izkoristile papežev ugled, da bi P°^Var svoja stališča. V glavnem gre za vprašanje priključitve k Indoneziji, za K se nakateri zelo ogrevajo, drugi pa odločno zavračajo. Papež je včeraj zapustil Džakarto in preletel v petih urah dobršen d®1 tisoč otokov, ki sestavljajo Indonezijo. ŽENEVA — Četudi je francoski državni poglavar Franpois Mitterrand uvrstil »ostpolitik« na prvo mesto zunanjepolitičnih aktivnosti svojega drugega predsedniškega mandata - prihodnji mesec namerava obiskati Nemško demokratično republiko - je Madžarska, ki je skupaj s Poljsko navdušila francoske zunanjepolitične analitike spričo hitrosti uveljavljanja demokratične preobrazbe, dobila manj politične podpore, kot bi pričakovali glede na deklarirano elizejsko zanimanje za evropski Vzhod. Takšno oceno potrjujeta dva elementa. Zunanji minister Roland Dumas je med televizijskim intervjujem na vprašanje, ali bi nova madžarska socialistična stranka lahko kandidirala za vstop v Socialistično internacionalo, odgovoril s pogojnikom: če bo izpolnila naše kriterije, lahko dobi sedež. Bolj skeptičen je Pierre Guidoni, »zunanji minister« vladajoče socialistične stranke, ki se ogreva za strategijo čakanja na akcije nove politične sile na Madžarskem. Treba bo proučiti njen politični program, počakati na volitve in šele potem bo možno govoriti o morebitnem vključevanju v Socialistično internacionalo. Očitke Franciji, češ da je premalo podprla madžarsko obnovo je v intervjuju, ki ga objavlja včerajšnji pariški Figaro, naslovil tudi bodoči državni predsednik Imre Poszgay, zatrjujoč, da ima dobre odnose z vrsto zahodnoevropskih socialističnih politikov, omenil je Bettina Craxija, Hansa Jochena Vogla, Franza Vranitzkega ter odlične odnose s finskimi socialdemokrati (kar ne bo brez pomena pri madžarskem približevanju EFTA), potožil pa je, da njegova srečanja s Previdnost uradne Francije do dogajanj na Madžarskem francoskimi socialisti niso omogočila poglobitve stikov. Odnose s Francijo naj bi torej pomagal urediti tudi včerajšnji intervju, v katerem Imre Pos-zgay odločno seka vse vezi z dosedanjo socialistično delavsko stranko. »Program socialistične stranke nima ničesar skupnega z dosedanjo partijo. Gre za pretrganje pojma države-stranke, z diktaturo proletariata ter z idejo demokratičnega centralizma. Skušali bomo (med volilno kampanjo) razširiti tezo, da brez levičarske stranke evropskega tipa na Madžarskem ne bo mirnega preoblikovanja.« Imre Poszgay, ki ne zanika pomena dejstva, da je v kritizirani garnituri Janosa Kadarja opravljal dolžnosti ministra za kulturo, pri čemer dodaja, da na vesti nima nobenega zločina ter da ga je Kadar zaradi nesoglasij o izobraževalnem sistemu vrgel iz vlade, dokaj ostro ocenjuje bilanco komunistične vladavine: »Bilanca je negativna, slepa ulica. Komunizem nam ni prinesel obljubljenega razvoja in modernizacije. Pridigal je skupno lastnino, prinesel pa birokratsko. Vse gospodarske in družbene funkcije so zamenjali z birokratsko koordinacijo. Ubili so zasebno iniciativo in pasivnost je postala prevladujoč odnos. Komunizem ni več aktualen, naš cilj je demokratični socializem.« Novi vodja madžarske demokratične presnove ni podrobno začrtal programov politične demokratizacije in gospodarskega preoblikovanja, navsezadnje pa so tudi francoskega novinarja bolj zanimali bodoči odnosi s Sovjetsko zvezo. Imre Poszgay, ki izključuje vsakršno možnost protiudarca pristašev trde roke, češ da v madžarski družbi ne bi imeli nobene opore, dopušča pa individualne ali celo teroristične akcije, mirno obravnava sodelovanje z Moskvo. »Nobena država ne načrtuje odhoda iz Varšavskega pakta in Madžarska noče biti prva, ki bi to storila. Mislimo predvsem, da bosta obe vojaški zavezništvi izgubili svoj smisel in nekega dne izginili.« Bodoči madžarski predsednik je potrdil, da so ga že povabili v Moskvo, »treba je le še določiti datum«, posebej zanimivo pa je njegovo razmišljanje o skupni usodi podonavskih držav. »Gre za razširjeno obliko srednje Evrope. S tem štejem Nemčijo (nekaj pozneje bo natančno opredelil, da misli na obe nemški državi), severno Italijo, Avstrijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Poljsko, Romunijo in, kajpak, Madžarsko. Zgodovina je bila krvava, toda v tistih letih so se ti narodi navadili sožitja. Vselej je vladajoči razred tisti, ki povzroča konflikte. Če bi vlade vseh teh držav zastopale voljo ljudstev, bi bilo sodelovanje zagotovljeno.« Novi tokovi na Madžarskem doslej niso sP^e, žili večjega zanimanja francoskih gospodars ^g. kaj zadržani. Septembra sta Bayersiche Land% bank in Landesbank Stuttgart dali 500 nikov, pa tudi v Zahodni Evropi nasploh so . ............... ■ - ■ ';tl mil mark posojila, v začetku oktobra so to v"jfIg podvojili in včeraj je Madžarska naciop s banka dobila še 200 milijonov mark posoi1 .g-frankfurtske in diiseldorske borze. Amerišk kp moč, ki jo je George Bush obljubil med ja ^[ege' srečanjem sedmerice bogatih v Parizu, ne P ga 125 milijonov dolarjev, Evropska skupa0’ jjjd je v ponedeljek sklenila garantirati P° 'jjf Poljski in Madžarski v skupnem znesku L‘ jarde dolarjev v treh letih. Toda po izr%p0' ekonomista Michela Tompe bi madžarsko darstvo za bolj ali manj zadovoljivo obral°iarj^ vsako leto potrebovalo tri milijarde svežega kapitala. po' Manjšo senzacijo je v tukajšnjih vzročila strasbourška izjava Otta von n zfl ga, češ da je pripravljen sprejeti kandidaijgl° madžarskega predsednika, če bi to zag°\: id' preoblikovanje države v demokracijo■ sjafleC dnjega avstroogrskega cesarja, ki kot P zahodnonemške Krščansko-demokratske » sedi v evropskem parlamentu, sicer n*^ Mgrs» Evropski skupnosti lahko boli koristi M d ideja o njegovi kandidaturi ni utop1L madžarski opozicijski stranki, ena teh ie v ptf ratična fronta, menda že zbirata P?dPls njegovemu nastopu na novembrskih Pre kih volitvah. BOŽO MAŠANč> vič lahko bolj koristi M . d \em voložaiu, dodaj pv kot na predsedniškem položaju, “Y~~rJJ:čriO- ' je