Film neiega razvoja Ne bomo se ozirali na one, ki prodajajp za skledo leče svoje prepričanje, tudi na one ne, ki ga sploh nimajo. Le za resnost in noštenost sobojevnikpv nam gre. Tudi ne moremo nikomur izmed njih obljubiti raznih urtodnosti, ki jih sami nimamo. Tudi ne pravimo: mi smo, ki vas vodimo v obl.iublieno deželo Pravice. Ne m i, ampak v s i, ki se bodo borili za poštenost, odkritpsrčnost in načelnost v življenju, pripomorejo k razvpju. — Zmaga r e s n i c e v kulturnem, h u m a n i z m a v gospodarskem, pravičnos t i v socialnem življenju pa bp najvišji triumf sodobnega človeštva. Srečkp Kosovel. V knjigi dr. Ivana Prijatclja: Janez KerSnik, njega delo in doba (II., str. 95.) čitamo: »V najbolj klavrni situaciji sp se nahajali v te.j dobi vladnega pritiska uboge pare — učitelji. Ako je bilo uradništvp trepetajpč list, je bilo učiteljstvo ena sama trepetlika. Pod Hphenwartom narodno do panslavizma, je pod Auerspergom do vratu zlezlp v nemškutarstvo.« — »Kdor se je javno nroglašal za liberalca, je bil nemčur. To sp bili zlasti napredni učitelji« (v istem delu, str. 291.). Prcglejmo pot slovenskega učiteljstva od takrat pa do danes! Težka pot je to, pot naprej in navzgor. preko borb k spopolnitvi! Kranjsko liberalno učiteljstvo se je otreslo nemškutarstva, dočim je na Koroškem in Štajerskem vztrajalo dalje. V 90 lctih je z Mahničevim kulturnim bojem bila izvršena kpnčnoveljavna ločitev duhov. Na Kranjskem je zrastla politična moč katoliške stranke. Učitelji so bili kot deželni uradniki najslabše plačani pod dcželno vlado SLS. Pritisk jc bil močan, učiteljcv pravni, socialni in ekonomski položaj slab. Spomnimo sc samo Cankarjevih »Hlapcev«! Ponos in samozavest ie povezala učitcljstvo v »Zavezi avstrijskih iugoslovanskih učiteljskih društev.« Tudi »Slomškova zveza« je obstajala. To je bila doba najsramotnejšega hlapčevstva! Svetovna vojna. Svoboda. Jugoslaviia. Učitelj ppstane državni uradnik. Enotna_ državna organizacija »Jugoslovansko učiteljsko udruženje« povežc vse neodvisno učiteljstvo. Žal še takrat našc učiteljstvo nima smisla za svpbodno stanovsko organizacijo, ki bi energičnp ščitila učiteljske interesc. »Slomškova zveza« tvori zoDct organizirano skupino zase. Tista slovenska stranka, ki je v državni vladi, izvaja odslej pritisk r.a učiteljstvo, SDS in SLS se vrstita. Prej preganjano uči- teljstvo podpira strankp moralno in jo ščuva k maščevanju. Na Kranjskem je učitelj libcralec ali klerikalec, strupeno zagrizen. Situacija ni ravno optimistična. To je doba političnega priganjaštva, razdvojene zagrizenosti in maščevanja. Nova doba, stanovska linija, nestrankarstvo. Korošci so dali iniciativo. Mežiško sresko učiteljsko društvo jc izdalo »Deklaracijo« o novih smernicah stanovske politike. Dne 17. julija 1926. je ta dcklaracija v glavnem sprejeta na zborovanju v Celju. Težkc izkušnje iz preteklosti zahtevajo močno stanovsko prganizacijo, neodvisno pd katerekpli stranke. Slomškarji lahko postanejo tudi člani UJU. Odpornost učiteljstva proti dnevnim parolatn naj se poveča s temeljito samoizpbrazbo, ki bo omogočila duhovno osampsvojitev. Socialna usmerjenost učiteljevega dela naj dobi svoj viden izraz v povrnitvi k narodu, k ljudstvu. Končno sankcijo prejme deklaracija ad 5. do 7. julija 1927. v Kranju na VII. pokrajinski skupščini UJU. Mala ncsoglasja onemogočajo grupi demokratskih učiteljev okrog »Edinstva« vstop v UJU. To sp bili prvi koraki k socialnejši in praktičnejši usmerjenpsti slovenskega učiteljstva. * Slovenci na čelu novega gibanja jugpslovanskih učiteljev. Tudi Hrvati in Srbi sc pridružijo idejam deklaracije. Delegat šumadijskih učiteljev izjavlja: »Deklaracija je bila za nas luč, ona je največja čast za jugoslpvanskp učiteljstvo«. Kvantitetno najmočnejša intelektualno-strokovna organizacija je izvršila duhovno revolucijo in notranjo osvoboditev. Sknensko učiteljstvo jc ohranilo idejno vodstvo cclotnega JUU. kateremu predseduje tov. Dimnik. Slovensko učiteljstvo ie vzor vsemu ostalemu učiteljstvu v državi. O zadn.ji dobi vemo vse. Zastoj nc sme priti. Vztrajati moramo, iti naprej. Po železnih zakonih zgodpvinske logike in dialektike našega nptranjega razvoja nastaja novo življenje, novo gibanje med članstvom. Iniciativo so dali mladi štajerski učitelji. Z razvijanjem socialnega duha, socialnega čustvovanja in mišljenja raste zavednost člaiistva. Realistično-znanstven študij vasi, najširših narodnih mas daje konkretne, realne smotre, večjo udarno silo. Nastaja npv učiteljski pokret. »Glas najmlajših«, »Naš glas« in »Naša vas« so nje- govi glasniki. <<\ L. U.