Razmah
Kmetijske zadruge Ljubljana
Na področju pospeševanja kmetijstva je bilo na območju občine Vič-Rudnik v zadnjih letih storjenega bolj malo. Zadeve so se začeie hitreje premikati z ustanovitvijo Kmetijske zadruge Ljubljana, vendar so še očitni sledovi preteklosti. Vičani z družbenimi organizarijami na področju kmetijstva niso imeli posebne sreče. Precej krivde je v tem, da kmetijstvo dolga leta sploh ni bilo deležno pozornosti in tako se je tudi nekdanji Agrokombinat Barje srečaval s hudimi težavami. Z vključitvijo Barja v Ljubljanske mlekarne seje poiožaj skorajda poslabšal, saj je kmetijstvo dobilo sicer ime zveneče firme, vendar se v resnici ni nič izboljšalo.
» V KZ Ljubljana smo se morali takoj lotiti obSežnih akcij, ki imajo za končni cilj uspešno družbeno kmetijsko organizacijo, ki nai pomaga kmetom in razvija kmetijstvo.
Skiatka, odigrati moramo svoje vloge na tem področju/< poudarja direktor KZ Ljubljana inži JQŽE TANKO. »V letih do leta 1985 moramo bistveno spremeniti na bolje vrsto stvari. Seveda bomo to uspeli le pod tem po-gojem, da bodo tudi v širši družbeni skupno-sti jmeli posluh ne le za nas, marveč za kme-tijstvo kot celoto. Sedaj namreč ta stroka kot celota ni v zavidljivem položaju. Krma za ži-vino je dražja kot odkupna cena in zato ži-vino kmetje sedaj množično opuščajo. To pomeni veliko ponudbo in pritisk na nas za odkup! To pomeni, da bo prihodnje leto sredi leta zmanjkalo mesa. Sedaj bo založe-nost z mesom dobra, pozneje pa se bo zata-knilo. To povzroča na trgu nihanja, kar ni dobro za razvoj. Sedaj se trudimo za izvoz, vendar je naš veliki odkupovalec Grčija po-stal član EGS in to pomeni zaporo za naše meso. Podobne težave so z mlekom, ki se ga kmetom ne splača pridelovati. Celo tako daleč smo šli pred nekaj meseci, da smo ho-teli zmanjševati odkupe in jih tudi zmanjše-vali. Kakšno je bilo pomanjkanje mleka, se spominja vsak. V našem kmetijstvu moramo zagotoviti stabilnejše odnose in trajnejša ra-zmerja, sicer bomo imeli stalne težave.«
V KZ Ljubljana kanijo na področju TZO Vič sedaj sanirati obstoječe stanje in sicer predvsem trgovine z repromaterialom na Igu in v Podpeči tako, da bosta lahko oskrbovali še širše območje. Sedaj sta ti dve trgovini sploh edini, ki zmoreta oskrbq kot jo potre-bujemo. Trgovine in skladišča na področju TZO Vič bodo posodobili in uredili manjša
nova skladišča. Na Igu bodo obstoječa skla-dišča dogradili tako, da bo tam poslej večji center in servis za kmetijsko mehanizacijo. O tem se dogovarjajo s Hmezadom in Štorami, ki so pooblaščeni za takšen servis. Prostor za takšno dejavnost imajo na Igu. Dograditi nameravajo tudi skladišče v Podpeči in na Dobrovi.
Tudi izven občine ima Kmetijska zadruga Ljubljana načrte. V okviru TZO Dobrunje morajo zgraditi prodajni prostor, saj imajo sedaj le barako. Uredili bodo zbiralnico za mleko in prodajalno, za katero so že izdelali načrt. Sanirali bodo prostore v Zadobrovi in skupaj s krajevno skupnostjo tudi stari za-družni dom v Besnici.      :
Na območju občine Grosuplje imajo tudi svoje načrte. KZ je prevzela vse trgovine splošnega pomena, ki so v zadružnih domo-vih in so bile doslej v okviru TOZD Trgovina Ljubljanskih mlekarn. Skupaj z »Emono« bodo šli v sanacijo vseh trgovin najprej v Podtaboru in potem še v drugih krajih. Tako se bo izboljšala splošna oskrba. Ob teh pre-novah bodo uredili tudi oddelke za oskrbo z repromaterialom za kmetijstvo.
V naslednji fazi bodo v KZ Ljubljana šli v gradnjo večjega centra na območju občine Grosuplje. Ta center na robu Ljubljane bo oskrboval celotno območje z gradbenim in kmetijskim repromaterialom.
Do leta 1980 bodo zgradili ali dokončno uredili vse zbiralnice mleka. Teh je skupaj okoli 60. Ob vsem tem, ko načrtujejo nalož-be, niso pozabili na pospeševalno službo. To so uspeli organizirati in TZO Vič bi potrebo-val tri pospeševalce, namesto sedanjih dveh.
Z ureditvijo novih prostorov na Igu in na Dobrovi se bo TZO Vič precej približal lju-dem.
»V KZ Ljubljana moramo zagotoviti bolj čvrste odnose pri proizvodnji mleka. Le tako bomo lahko oskrbovali trg, saj mora imeti kmet-kooperant določena zagotovila, ki mu zagotavljajo bodočnost. Šli bomo tudi v proi-zvodnjo povrtnin in jo prodajali preko Sadje-zelenjava. Začeli bomo razvijati tudi gojenje ovac. Skupaj z »Grudo« bomo šli v načrtno gojenje konjev. Tu se bo vključil tudi veterinarski zavod in lahko bomo seda-nje število 400 konjev povečali na 700«, pravi inž. Jože Tanko.
Z Ino iz Kutine — tovarno umetnih gnojil, občino Moste-Polje, »Emono« in »Hmeza-dom« bomo v naslednjih letih s skupnim vla-
ganjem in združevanjem sredstev zmogli na-črtani program.
Vse naložbe bodo znašale 13 milijonov di-narjev. Te naložbe bi morale dobiti tudi širšo podporo, saj KZ Ljubljana odigrava po-membno vlogo pri oskrbi mesta Ljubljane. Samo mleka proizvedejo 8 milijonov Iitrov na leto.
»Imamo določene težave, ki so posledica preteklosti. Kolektiv naše zadruge namreč meni, da delitev premoženja, ko smo se kot TOZD Posestva osamosvojili in ustanovili KZ Ljubljana, ni bila pravična. V Ljubljan-skih mlekarnah tedaj niso pravilno razdelili vsega. Ostali smo npr. brez poslovnih prosto-rov in smo tako najbolj skromna KZ v vsej republiki. Res, da smo na začetku, vendar ob pravičnejši delitvi bi bili lahko v boljšem po-ložaju,« meni direktor.
MILOVAN DIMITRIČ