‘■'fc n Jk. V V Jk Sr MM. Jr^L W M. ^ Glasilo krščanskega delovnega Ifudstva hha a vsak telrlek popoldn«; v tlufalu prai> it Potameina ;.t* v|||ja Din -1.0 — Ceno: ra 1 mesec n Oolasl, reklamacije m narotnlna na uprav* Bika dan poprel — UrednlSivo: Llublfano. Stori || Din S'-, ta ipiri leta Din IS'-, ta pol le n Din 30'«; >a || lugcdovamke tiskarne. Ko porfaSni o delen, 2/1 - Nelranklrana pisma se ne tprelemalo inozemstvo Din 7- imesetno) — Oglas po de govoru H Pol anski nasip IL> - Rokopis' se ne vraC«|e Delavci! Krščanski socialisti! Storite svojo sveto dolžnost! Moto: »Brez krčanskega socializma ni Slovenske ljudske stranke. Lahko imamo močno stanovsko stranko, recimo kmetov, lahko je to močna stranka enega s anj, ali to, kar imenu- Žemo Slovensko ljudsko stran-lo, tega brez krščanskega socializma ni in nikdar ne bo Jaz Vam rečem: Av'ono mi je in avtonomistične misli brez krščanskega socializma tudi ne more biti. Kajti avtonomija n« pomeni samo lo, da bi naša . stranka dobila v Sloveniji moč, da bi tukaj vladala, marveč {l avtonomistično načelo pravi: * > vsak človek bo do zadnjega siromaka imel priliko odločati povsod tam, kjer gre za njegove interese.* Dr. Andrej Gosar ob'priliki 90 letnice krši. soc. deL giba-aja dne 1. VI. ItU v Ljudskem domu v Ljubljani. Delavci! Krščanski 'socialisti! Prvič, odkar obatoji Jugoslavija, ae bije pri nas vplivni boj za oblastne samouprave. Z domačimi besedami se to pravi, da se bije boj, za deželne zbore. Za deželni %bor na Kranjskem in za deželni zbor na štajerskem. Brezdvoma je, da bo SLS dobila absolutno večino tako v kranjskem kakor tudi v štajerskem deželnem tfboru (tako v Kranjski kakor tudi v Ma» ♦Sboraki oblastni skupščini). Tovariši, Vi M veste, da je bilo Vaše glasilo »Pravica« vedno pravično. In zato Vam povemo tudi v očigled tega važnega votivnega boja to, da ni v našem interesu, 'da se bijemo za dvoje deželnih zborov, dvoje oblastnih skupščin, v Mariboru ® v Ljubljani. Za nas M bilo mnogo Mje, ako bi Slovenija ostala nerazdelna in . mnogo bolje za celokupni slo-vehski ljudski pOkret, ako bi naše ljudstvo' imelo samo en izrazit deželni zakonodajni zbor. Teda razmere v Jugo. slaviji so bile take, da, zlasti potem, ko je Radič v celoti odjenjal od svojega republikanskega ljudskega programa,* si bilo misliti na kaj drugega. In tako danes dejahako prisiljeni korakamo v j*>j za Štajerski in kranjski deželni zbor, »i še vsaj »enkrat >od daleč ne bo kaj kar'je “bil deželni zbor pod vod-e^s0m i '.ratttih ljudskih delavcev dr. IVa-®ft§ušte*šič&, dr- Francete Lampeta, po-*^«Wte’Poi»iela, dr. Ivana Zajca itd. pa moramo najbolj aktivne r ta boj. Kadarkoli je bila naša ljudska stfan- Ua. - a— «1*1- v | , Ha „1 ak - krt * !#• npOtfln ’ iCTavln TU KXd8rKulT Jo obstojala nevarnost« da se ta i&m* močna ljudska sila razcepi, tedaj je vedno bilo- krščansko socialistično dejstvo tista, prvina, ki je to stranke i samo ohranilo, marveč konsolidiralo, vzdržalo, in pripeljalo: do boljša bodoč-Bosti. Mi danes lahko naglasimo, da sme v^dao biti »a to, da e* v okviru današnje, dasi balkanska zakonodaje* izpelje kar oe izpeljati da. Kajti nasprotna " tudi res, da je baš slovensko j delavsko utrpelo aajvečje škod« vstat tega, ker se obstoječa zakonodaja sploh ni ttR®ljftvala, niti izpeljevati poskušala. «» V -i 'O 'j Zrelem« narodu vaine naloge I Žare«: Samoupravna kompetenca je danes tako okrnjena, da je dejansko "***■ km«; nfti obrtofk, niti delavec v •moupravnih skupščinah (dežetnui ^rfh), «|i skratka: delovni stanovi ne *^®*fije nfflSesar. Dejansko pa je cela ^«r taka, da niti kmet, niti obrtnik* delavefi, niti približno ne razumejo tistih težav, katere se njih samih Ako torej hočemo mi igrati v j.-Oat, more iti naše stremljenje za ♦m, da usposobimo naše delavce, naša i^te In naše obrtnike (vse naše dejane stanove), za to, da bodo sposobni •možni najpoprej ukrepati o svojih lastnih zadevah. Ako pa tega do danes niso zmožni, je potrebno, da jih tega naučimo« in sijajno vseučilišče za to bo za vse te naše delovne stanove deželni zbor (bodoča oblastna skupščina). Ali naj volimo SLS ali druge stranke? Dobro! Tovariši, delavci! Tovariši, krščanski socialisti! Vprašali se boste sedaj: Ali naj. volimo svojo staro izkušeno Ljudsko stranko? Ali naj volimo marksistične stranke, bodisi, da so to Bemotove, Kristan- Korunove, jali Hle-bec-Gustinčičeve grupe? — Ali naj volimo SDS stranko, ki se je za izvedbo no« zavzemala, — ali naj se volitev volitev v oblastne skupščine *nepresta-sploh vzdržimo?! Odgovor. Ne samo slovensko krščansko socialistično delavstvo, marveč slovensko delavstvo sploh bo pri teh volitvah oddalo svoje glasove za Slovensko ljudsko stranko, ki je danes in ki bo ostala stranka slovenskega naroda iz sledečih razlogov: . 1. Marksistične stranke, razbite same v sebi na 7 frakcij, ne pomenijo ničesar in tudi nikakih delegatov-ne bodo dobile v deželne zbore vse dria>ve._ 2. Ako bi dototti v deželnih zborih (oblastnih skupščinah) vpliv in večina žerjavovci, prononsirani centralisti, potem so te oblastne skupščine že same po sebi skrahirane, kajti srbski centralisti si sami žele to, da bi deželne zbore dobili v roke tisti ljudje, w so ž« itak celokupne deželne imovine in deželne finance prenesli v Belgrad. 3. Ako pa dobi več;no tako v kranjskem kakor tudi v štajerskem deželnem zboru Slovenska tfudška stranka, se to ptavi, da bo dobita večino tista stranka, ki je vedno stala na tem stališču, da kar je slovenskega, naj ostane slovensko, kar je hrvaškega, nat ostane in kar je srbskega naj ostane srbljanskd. Ce torej mi dobimo večino deželnega zbora na Kranjskem in Štajerskem, se to-pravi, da bodo imeti v celokupni Sto-veniji besedo naši slovenski Janezi. Kaj bode pa te skupščine naredile? Te skupščine, odnosno kranjski in štajerski deželni zbori bodo lahko na-redili jako mnogo ali pa čisto nlčeaar. Za enkrat: najmanj za dvoje ali troje let so bb bila glavna bitka za finance. Ako se bo kranjskemu in štajerskemu deželnemu zboru posrečilo, da bosta rešila bivšo imovino kranjske in štajerske dežele iz Belgrada ven, ds bosta rešila bivše davčno doklade dežele Kranjsko in ven in da bosta dobila od pristojnih ministrstev samostojne kompetence, — potem bosta ta dva deželna zbora mnogo naredila. Verjetno pa ja da bo ravs in kavs med Ljubijano-Mari-i borom in Belgradom trajal najmanj troje let. Sele po treh letih bomo mi do nečesa slovenskega prišit. Slovensko delavstvo pa je mnogo intereairano na tem, da se slovenske delavske zadtove opravljajo v Sloveniji samt. Kajti ni» Hrvatje* niti Srbi nimajo smisla za slo-venske zadeve, marveč se bodo predvsem brigali za svoje hrvaške in srbske zadeve. Vsled tega ne morejo krščanske socialistične delavske organizacije v te, silni votivni borbi priporočati ničesar drugega kakor: Storita vsepovsod svsjs velLvn* doUt | «oatl Volite vsi ritupaj kandidate Slovenske ljudske stranke! Bijte šerjavovee in Btrite v prah bresverske socialiste. Zmaga Slovenske ljudske stranke in i njo zmaga krščanskega delovnega ljudstva naj živi! Rekli smo, naši fantje in naša dekleta pa bodo storiii svojo dolžnost, o tem smo trdno prepričani. — F. 2. Političen pregled. DOMA. Pretekli teden so bil: pravoslavni božični pra miki in je vse politično življenje v Belgradu več dni popolnoma počivalo in mirovalo — Italija je sklenila z Madžarsko prijateljsko pogodbo. To je v naši javnosti v/budilo veliko razburjenje, ker pomenja ta pakt nov neuspeh naše zunanje politike. — Finančni od->ot nadaljuje razpravo o proračunu. Splošna razprava se je končala. Finančni odber je proračun v načelu sprejel s 16 proti 6 glasovom. — Vse naše notranje politično življenje se sedaj giblje v znamenju volitev v oblastne skupščine. Minula dva praznika je bilo v celi državi polno shodov. DfeUGOD. Nemška kriza vlade se še vedno ni rešila Hindenburg je ipoveril sestavo nove vlade df. Ctfrtiusu. — Na Kitajskem postajajo dogodiki vedno bolj zapleteni. Na vseh koncih te ogromne države vre. Kitajci se hočejo na vsak način otresti tujcev, predvsem Angležev. — Na Francoskem 90 se vršile volitve v senatsko zbornico. V splošnem so se izvršile majhne spremembe. Za en al. dva mandata so stranke zgubile ali pridobile. Ogromno zgubo imajo levičarski republikanci, ki so zgubali 18 mandatov. — Veliki fašistovski svet je na svojih setjah skfcnil, da ne bo »prejemal novih čla-nov v stranko, pač pa da naj stranka dobiva dotok članstva' iz mladinskih organizacij. — Odnošaji .med Češkoslovaško in Vatikanom ae zadnje čase boljša'«.. — Vršil se je sestanek baltskih držav. Sklenilo aa je, nadaljevati pogajanja za sklenitev jamstvene pogodbe 2 Rusijo. — Anglija bo sklenila s Turčijo prijateljsko pogodbo. Za obstol Bratovske skladntce K. I. D. na Jesenicah. Z ozirom na odlok g. ministra za soc. politiko, da se ima jeseniška Bratovska akladnica priključiti Osred. uradu za zav. Mavnn je nastale nat - Jesenicah velike' razburjenja med delavstvom, Id se j* zbralo dna 2. t m. na velik protestni shod, ki ja enodušne1 sprejel nasledili! protest proti nameravani ukinitvi obsto* ječega starostnega zavarovanja v tovarnah KirsnjSke industrijske družbe na Jeseafcak. Gospodu ministru za socialno politiko v Belgradu. Delavstva tovarn Kranjske industrij-ske družbe na. Jesenicah, »brano da* 2- januarja 1927 nat javnem shodu, ja razpravljajoč o odloku gospoda ministra m socialne politikio^.glaeDurkatereiia- s* imajo izločiti ta tovarne i* zavarovanja; pri Glavni bratovski sidaditici v Ljubljani i» priključiti zavarovanju Oared-ltfega tnrada za zavarovanj* dtrftavcev ugotovilo: Delavstvo tavam Kranjske industrij ske družbe bi izgubilo s izvršilvij* tega odloka svoje steroutno zavarovanje, Id obstoja v' tovarni že odkar te tovarn* obstojajo. V starostnem' oddelku bratovske skladnice j* bilo zavarovanih 1. 1824; 1.8^6 polnopravnih članov, 1.025 žen'in 1.517 otrok- Vsi ti bi prišli, ako bi se izvršila reorganizacija bolniškega zavarovanja z enostavnim zavarovanjem pri OUZDu ob svoje pridobljene članske pravice in tudi že vpokojeni rentniki bi bili izpostavljeni negotovosti, odkod naj dobivajo svoje pokojnine. Z ozirom na to aahtevamo, da se tozadevni nalog, izdan od ministra za socialno politiko odnosno ministrstva za šume in rude rudarskemu glavarstvu v Ljubljani razveljavi in, da se pusti sedanje stanje tako dolgo, dokler ne bo zasiguran za delavstvo prizadetih tovarn tako nadaljnji obstoj starostnega zavarovanja, kakor pridobljene pravice članov rentnikov dosedanje provizijske blagajne. Ta zahteva je tudi zato utemeljena, ker so združeni s tovarnami K. I. D. tudi plavžarne in rudniki, ki spadajo po členu 36. pravilnika k zavarovanju pri bratovskih skladnicah, istotako tudi rud-niki, ki sicer trenotno niso v obratu, a so kot taki še vedno priglašeni. Jesenice, dne 2. januarja 1927. Ambrožič, predsednik shoda; Ravnik Franc, zapisnikar shoda. Jugoslovanska strokovna zveza je za pereče vprašanje takoj zainteresirala g. poslanca dr. Gosarja, mu izročita gornji protest, da ukrene vse potrebno, da se ta krivični in neprevidni * odtok ministrstva takoj ukine In delavstvu njegove pridobljene pravice pri Bratovski sklad-nicl pusti nedotaknjene. Delavstvu naj bo ta zadeva resen opomin, da mor* stati stalno na braniku svojih pravic. Neorganizirane pozivamo v organizacijo ui v nase bojne vrstef Dr. Lojze Čampa, Berlin: Pri nemški krščanski strokovni zvezi. V lepem Wilmersdorfu, zunaj valujočega velemestnega življenja Berlina imajo krasno palačo, v kateri človek na prvi pogled misli, da imajo stanovanje v udobnosti se kopajoče meščanske družine. Nekaj.jih je še.— 20 po številu, katerih pa strokovna zveza ne more spraviti iz poslopja. 170 prostorov uporablja zveza sama. — lz daljšega študija in razgovorov s člani vodstva se da zbrati tole: Najmočnejše strokovne organizacije so takozvaire neodvisne, dejansko socialtio-demokrat&ka. Število njihovih članovi znaša S in pol mdlijena delavcev h» kakih 300,000 nameščencev. Komunisti, so ustanovili tudi svojo zvezo, takozvano neodvisne dei**slfc> unijov M pa je šls narazen. Nato so spremenili taktiko in šli za tem, da si pribore odločilni vpliv v obstoječi socialno-demokratsirt zmii. Komunisti zatrjujejo, da imajo r njej izmed navedenega števila najmanj 1 mfc lijos 250.000'pristašev. Pe študija, spoznavanju obeh listov pa imam vtis, 4š -se komanistom godi kot konrentoom v Sloveniji, ko so se pred leti hotod polastiti socialnodemokratskih kooztmiov. Kratke: ne grel Delodajalci se ustanovili in vzdržujejo svojo, od strokovnih-organizacij »rumenor imenovano zivezo, k! bo imela kakih 245.000 članov. S toč-nrmi številkami ti ljudje navadno no&jo na dan. Liberalk imajo {svoje, Hirsch-Dunk-kerjeve, krščansko strokovno gibanje pa svojo strokovno zvez*. Številčne bo zadnja imela 550.000 delavcev, 410.000 nameščencev in 80.000 drž- uradnikov, tedaj skupaj c. 1,100.000 članov. Vse strokom* zveee imnje v. glave« dvojo sestavin: delavce in namdBmce. Socialni demokrati imajo m delnsee »AUgemt deut. Gewerkschaftsbut*dc, za nameščene* pa >Afac t j- splošna zve** prostih nameščencev; krščanska zveza pa Ima za nameščence »Beamtenbundc, m dtolavce pa /»Gesamtverband der christ. Gewerkschaften«, centrala obeh pa je »der„ deutsche Gewerkschafts-bundc. Med obema zvezama so ožji stiki kot pri soc. demokratih. Kar se tiče državnih uradnikov, so ti organizirani v splošni nemški uradniški zvezi, ki šteje milijon članov in pri socialnih demokratih, ki pa niso ravno močni. V oči pade takoj število socialno demokratskih in krščanskih delavcev in nameščencev. Krščanske strokovne organizacije imajo več nameščencev, a soc. demokrati pretežno večino delavstva. Odkod to? Upoštevati je, da tvorijo katoličani v Nemčiji tretjino prebivalstva, da se na drugi evangeljska cerkev za svoje člane-delavce pred vojno ni dovolj brigala, kakor tudi, da so se posamezni katoliški kraji kot n. pr. Bavarska oklenili preveč konservativizma, agrarizma in jim je soc. demokracija izpodjedla med delavstvom tla. Dalje: da tudi Centrum ni' skrbel v slučajih prevzema mestne uprave v svoje roke za strokovno izrabo tega položaja tako kot znajo socialni demokrati. V Avstriji je najbolj klasičen vzgled poprejšnji Luegerjev, sedaj jsociiaJno-demokratski Dunaj, v Nemčiji pa n. pr. K81n. Ko so pred vojno centrumaši na podlagi trorazrednega pruskega volivnega reda dobili v mestni občini Kttln večino, se niso zavzeli dovolj zato, da se delavstvo in nameščenci c ogromnih mestnih uradih in podjetjih tudi strokovno organizirajo. Seveda so kraji, kjer kršč. strok, organizacije sploh ne morejo blizu. Tako imajo n. pr. v Berlinu, ki šteje čez štiri miljone ljudi, komaj 7000 delavcev, 40.000 nameščencev in kakih 2000 železn;čarjev organiziranih. Isto sliko nudi Saška in Thtl-ringen. Seveda — poudariti je, da imajo tu katoličani ogromno manjšino t A na zapadu, katoliškem delu Nemo. je, se drže izvrstno. V saarski kotlini sami šteje njihova organizacija čez 50.000 članov. Centrum sam pa ima absolutno večino nad vsemi strankami. Silno močni so v Porurju, sploh na zapadu. Ali bo bližnja bodočnost nudila drugačno sliko? Je težko reči. Dejstva so: da se odvisni sloji v Nemčiii sploh množe, da tvorijo sedaj že 70 cdstot. vsega prebivalstva; da se kršč. strokovne organizacije tru-dljoy da pritegjnejo člane — delovno ljudstvo k sodelovanju na državi, da združeno dejansko pribore med vojno priborjeni ljudski državi tudi to vsebino; da soc. demokracija ostaja v abstinenci! Dejstvo pa je tudi, da kapitalizem v Nemč;ji — kot drugod — še nikdar ni tako cvetel kot sedaj — mednarodno! Imel sem priliko razgovarjati se o praznikih 8 hotelskima uslužbenci. Delničarji, ki so na Silvestrov večer v izbranih hotelih naročevali Gedeck, t. j. že sestavljeno večerjo, za 60 mark ali 800 dinarjev, so za božična oba praznika, ker ni bilo gostov, dali uslužbencem prosto — seveda brez plače! — Klici na popolno levico so tedaj, če ne upra. vičeni vsaj razumljivi! (Konec prihodnjič.) Jugoslovanska strokovna zveza. Zveza tobačnega delavstva. Sestanek ▼ Borovnici. V nedeljo dne 9. januarja 1.1. se je vršil v Društvenem domu v Borovnici sestanek lesnega delavstva. Delavstvo je samo prišlo do spo-tnanja, da brez organizacije ne pomeni ničesar. Sestanek je bil dobro obiskan kljub temu, da se je isti čas vršil v gostilni pri. »Godcu« volivni shod socialno demokratske delavsko kmetske zveze. Na . sestanku ije (poročal zvezni tajnik Lombardo, ki je obširno razložil pomen in važpoet. kršč.' socialistične strokovne organizacije, Krekove mladine in našega delavskega pokreta. K organizaciji je takoj pri popilo več članov, kateri dajejo garancije, da bodo zvesti bojevniki za naš pokret, ter da bodo privedli v svoje vrste Uidi še vse tiste, ki žal že niso prilil ,do spoznanja, da je njihova rešitev edinole v vrstah organiziranega delavstva. Tovariši! Plug je zastavljen, od nas samih je odvisno, kako bomo orali. Zato pojdimo na delo vsi, prav vsi, ki živimo iz rok v usta, ker le z delom si bomo priborili svoje pravice« človeka Vredno in dostojno življenje. Pa ne samo 20 do 25 delavcev. Vsi moramo ehbtno in solidarno v boj za pravice, ker le-enotni bomo postali močni in kadar bomo močni bomo tudi odpravili vse krivice , in nezakonitosti. Razširjajte »Pravico«! Strokovna zveza rudarjev. Nočni čuvaji T. P. D. Z ozirom na svoječasne vesti, da namerava Trbo-veljska premogokopna družba z novim ' letom znižati plače in podaljšati delovni čas nočnih čuvajev, je poslala Strokovna' zveza rudarjev, rudarskemu glavarstvu primerno vlogo, da se namera T. P. DJ prepreči. Rudarsko glavarstvo odgovarja’ na toz. vlogo sledeče: >Na Vašo vlogo; z dne 20. decembra 1926 poroča tu sem’ ravnateljstvo premogovnika Trbdvlje, da je na novo uredila zaslužke nočnih ču^ vajev v sporazumu s temi, to 'se pravi, da so ti sami na to pristali, da se jim plača od ure po 4: Din.« Predstojnik; Ing. Pehani. — Tako odgovor. Radi bi poznali tiste nočne čuvaje, ki so sklepali ' s T. P. D. take kupč:je. Vsa stvar se nam zdi nekam čudna kot izmikanje T. P. D. pred resnico, kajti brezobzirnost'1 T. P. D. nad delavstvom je znana in presega meje. Mi se s tako rešitvijo in odogovorom ne moremo in ne bomo zadovoljili. Državni cestar!!. Seja društvenega načelstva se bo vršila v nedeljo, dne 16. t ***• ob 9 dopoldne v Ljubljani na Starem trgu 2-1 z dnevnim redom: 1. zapisnik; 2. oblastne skupščine ih državni cestarji; 3. tekoče; 4. slučajnosti. — Po seji načelstva se bo vršila seja nadzorstva in pregled knjig. Seji sta važni, zato je polnoštevilna udeležba dolžnoet. Občni zbor skupine v Celju se bo vršil po sklepu seje skupinskega odbora dne 2. februarja 1927 v prostorih gostilne Perger v Gosposki ulici. Državni cestarji, strnimo svoje vrste! Pod upravo oblastnih skupščin bodo spadale tudi ceste. Zato bodo imeli drž. cestarji velik interes na tem vprašanju, pri katerem bo moralo drušvo državnih cestarjev sodelovati. Tu se bo pokazala velika važnost našega društva, ki združuje cestarje v enoto. Je pa še mnogo tovarišev, ki stoje ob strani in se ne brigajo ne zase in ne za položaj svojega stanu. Moč je le v slogi. Zato kličemo vsem stanovskim tovarišem Slovenije: Pridružite se nam, strnimo svoje vrste in pripravimo našo enotno fronto /a delo in borbo, ki nas čaka v bližnji bodočnosti ! Delavska zveza. Jesenice. Prihodnji petek, dne 21. t. m., cb 8. uri zvečer bo priredila Delavska zveza za Jesenice in okolico javen shod v Kat. delavskem domu na Savi. Ker se dnevni red shoda tiče izključno volitev v oblastno skupščino, zato je dolžnost vsakega krščanskega socialista, da se tega shoda udeleži. Oblastne skupščine za delavstvo ne smejo biti brez zanimanja, zato delajmo, da bo SLS izšla iz teh volitev močna ter pokazala, da hočemo avtonomno Slovenijo. Kandidat Peter Arnež, naš agilni tovariš, nam garantira, da bo kot delavski zastopnik znal delavske težnje na pristojnem mestu res pravilno tolmačiti. Kršč. socialisti in njih prijatelji z Jesenic in okolice pa mu stojimo na strani v svoji politični organizaciji Delavski zvezi, kajti le v združitvi je moč. Zato dne 21. januarja vsi na shod! ; Jesenice. Na poziv v »Pravici« ustrezamo želji članov naše Delavske zveze s tem, da podamo poročilo o delovanju odbornikov, izvoljenih na programu Delavske zveze v občinski odbor na Jesenicah, posebno ker gre doba poslovanja občinskega odbora h koncu. Sicer moramo takoj pripomniti, da je težko pisati ,nam samim o našem delu, kar bi mnogo ■ lažje f toni to kak . nepristranski opazo-valec*’ saj; so seje . javne. Na programu .Delavske zveze $o , bili pri nas izvoljeni štirje člani občinskega odbora, katerim je predvsem na tem, da . varujejo interese delavstva v. občini, kar je lahko razvidno iz debat ob priliki sklepanja občinskega proračuna. Gledali smo na to, da se delavstvo preveč ne obteži in da se dohodki iščejo tam, kjer delavstvo ni preveč prizadeto. ,2al, da se predlogi delavskih zastopnikov niso vselej upoštevali, zlasti takrat, ko smo zahtevali, da se išče dohodke od isvoznikov lesa iz naših gozdov. Dela se na to, da se dobi iz Belgrada dohodek od carine (kaldermina), katerega ee pobira na vseh obmejnih postajah v korist dotične občine, kateri se pa sme porabiti le za popravo občinskih cest, potov in kanalizacijo istih, katere vodijo od carinarne. Ko občina dobi ta njen denar, se bodo občinske ceste in pota po možnosti zboljšale, ne da bi se občani obremenili. Zgradil se bode s tem denarjem prepo- treben vsem zahtevam odgovarjajoči predor pod kolodvorom. Ker bo to delo precej obsežno, (stalo bo čez milijon dinarjev), bo dobilo dela precej brezposelnih. Dalje se je sprejel načrt občinskega vodovoda, kateri bo tako obsežen, da bode odgovarjal vsem zahtevam tako glede pitne vode kakor za slučaj požara. Načrti za vsa ta dela so gotovi in spomladi se bo z delom najbrže že tudi pričelo. Ko bodo ta dela izvršena, tedaj »e bode lahko reklo, da delo sedanjega odbora, kateremu načeluje naš župan, ne zaostaja za delom nekdanjega odbora, ki je zgradil novo šolo, savski vodovod ter uredil občinske ceste in pota. Sedanji občinski odbor je pred kratkim dogradil vodovod na Plavžu, dalje resno misli na to, da zgradi občinsko ubožnico, oziroma čaka se samo prilika nakupa primerne hiše, ki bi se v to svrho preuredila. Za brezposelne se je votirala svota 20.000 dinarjev. Tudi na onemogle delavce s« je mislilo. Poslala se je na ministrstvo * za šume in rude resolucija, katero so podpisale vse okoliške občine, naj starostno zavarovanje za delavce v takem smislu reši, da bodo isti preskrbljeni z& starost in onemoglost. Če opozorimo 6® na to, da smo ob priliki, ko se je določb vala podpora za gospodinjsko šolo dosegli, da se revna dekleta delavskih staršev sprejme, ne, da bi bilfe morale biti tam na hrani, kar stane dnevno 10 dinarjev, smo v glavnem povedali, da s® v sedanjem občinskem odboru dela hi sicer dela tudi za potrebe delavstva. Davek od zaslužka telesnih delavcev. Delodajalci morajo odvajati davek « seznamom in duplo tekom 14 dni po preteku vsakega meseca oziroma četrtletja. Pri onih davčnih uradih, v katerih področju se nahaja obratovaliŠče podv jetja — torej za delavce pri filijalkab tam, ker je filijalka in za delavce fia sedežu podjetja tam, kjer je eentrala. Glede zaračunavanja zamudnih obresti in izvršilnih stroškov se uporabljajo obče določbe, ki veljajo za druge direktne davke, torej se prično zaračunavati šele ipo pTeteku 14 dni po zapadlosti, 1 7 Kar se tiče seznama samega, bi ga . podjetje moralo'voditi tako, da bi v njeni J izkazala poimensko vsacega delavca a pripadajočimi podatki. Ker bi jm to povzročalo podjetjem z velikim številom delavcev obilo zamudnega dela, je delegacija dovolila vsem podjetjem iz točke 6 »navodila«, da v mesečnih seznamih le sumarično izkazujejo število delavcev, vsoto izplačanega zaslužka in na njegA odpadajočega 3.3 odstot dftvka, toda le pod sledečimi pogoji; a) da vodijo podjetja takozvano »Koti-trolno knjigo delavcev«, Iz katere mora biti razviden poimensko posameznim delavcem izplačani zaslužek in odtegnjeni davek za vsak mesec posebej. b) da imajo davčni organi vsak čas pravico vpogleda v to kontrolno knjigo. Na zahtevo pristojnega davčnega urada ali davčnega oblastva jo mora podjetje tudi predložiti na vpogled. Vendar se to izvrši le izjemoma, v primerih zadostno Jezus Kristus. Pod gorenjim naslovom je priobčil »Delavec«, glasilo »Združene delavske Strokovne zveze« t j. organizacije marksističnih delavcev, za božični uvodnik razpravo izpod peresa marksističnega sociologa M. Beera. Prevod je oskrbel urednik. M. Beer je hotel oceniti Jezusa Kristusa na podlagi sv. ipisana. Beer trdi, da je Jezus KristUs sin neke (rokodelske rodbine iz Nazareta. Kot tak je obiskoval židovsko šolo, čital je preroike, se udeleževal judovskih praznikov, sploh se je udeleževal vročega boja svojega naroda. 8 svojo osebnostjo je kmalu zbudil pozcimost bližnje in daljne okolice, mnogi so v njem celo videli e&ega bodočih voditeljev v osvobodilnem boju z Rimljani Da celo Kristus sam da je bil v začetku potegnjen v *a val. Toda kma. lu se je usmeril v duhovnem smislu. Ne meč, ampak prosvitljenost, prežeta s požrtvovalnostjo bo rešila judovsko ljudstvo. Kajti pisano je: »Moli Boga in samo qjemu služi.« In kaj hoče Bog, so oznanjevali preroki: Socialno pravič- nost, odrešitev Tevnih, odpravo vsega nasilnega gospostva, ljubezen do vseh ljudi — človeštvo, ki nosi v sebi, v svoji notranjosti božje" kraljestvo. Zaradi takih idej so ga zapustili vsi ’1 nacionalni Judje, dočim se ga je pa' oklepala revna masa. Na podlagi pridige na gori je Beer' še nadalje razpletal nauk Kristusov. ' Blagroval je revne, zatirane, tiste, ki ljubijo svoje sovražnike. Kajti vsi ljudje imajo le enega Očeta, ki je v nebesih. Božje kraljestvo pomeni obnovitev vsega življenja na podlagi človečanske ljubezni do svojega bližnjega.' Jezus je bil živa vsebina kulturnega dela starih prerokov. Propaganda njegova je bila anarho-komunistična. Bil je prevraten element, vsekakor miroljuben prevratnež, toda ravno njegova miroljubnost je bila prevratna. Nadal e konstatlra Beer, da Baraba ni bil nikak razbojnik, ampak upornik proti rimskemu gospostvu. Od te strani sem bral prvič sliiko Kristusovo. Namreč, da ee je spravil mate-irijalist na to opolzko pot, da je hotel Kristusa poaocialistiti na podlagi sv. {pis- ma. Nehote je pa povedal mnogo lepih misli. ‘ Beer je imel težko stališče, nič težjega pa urednik »Delavca« kot prevajalec. V nemščini je pisana beseda »Gott« z vel ko, ker je samostalnik. Ciril Štukelj •e je pa bal zapisati besedo Bog z veliko začetno črko, on je pisal dosledno »bog«. To zgleda pa zelo čudno, ko citira sv. pismo. N. .pr. Pisano je: Moli Boga... Citati se navadno dobesedno navajajo. Išfotako pozna sv. pismo le Boga v krščanskem smislu. II. Najprej o božanstvu Jezusa Kristusa. Pričnem z evangelijem sv. Lukeža, katerega Beer tudi navaja in prizna, da je Kristus tokaj označil sebe in svoje poslanstvo. Ko je Kristus storil že veliko 'čudežev, se poda v Nazaret. Po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico in vstal, da bi bral Dali so mu knjigo. Odprl jo je ter našel mesto, kjer je bilo pisano: (Izaija 61, 1. 2.) »Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil, da oznanim blagovest ubogim; poslal me je naznanit jetnikom oproščenje in slepim "f" ' [ ' 'I * pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja.« In zaprl je knjigo... in sedel, in vseh oči so bile vanj uprte. Začel jim je govoriti: »Danes je to pismo'pred Vami dopolnjeno.« (Sv. Luka 4, 16-21.) Ko je prišel Jezus v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence izpraševal: »Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov ?< Dobil je razne odgovore. Nazad' nje je spregovoril Simon Pete* itt rekel" »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu je odgovori^ »Blagor ti, Simon, Jonov sip* zakajmesoinkriti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih.« Jezus je bil izdan in odpeljan v hišo velikega duhovnika. Zbral se je zbor starešin ljudstva, veliki duhovniki & pismouki, ukazali so pripeljati Jezusa pred zbor in so rekli: »Ce si ti Kristus, povej nam!« Rekel jim je: >Ako Va® rečem, ne boste verjeli... Toda odflloi bo Sin človekov sedel na deaniei božje moči.« Rekli so vsi: »Ti si torefr<' Sin božji?« Rekel jim »Sem.« (Sv. Luka, 22. 66—71.) utemeljene aumnje, da davek ni pravil-'plačan na pcdlagi ovadb posamezno delavcev ali njihovih strokovnih organizacij in pa v primerih, ko mora davčni urad izdati potrdilo o vplačanem d*vku v smislu točke 8 odst. 2. — Nikjer Pa ni rečeno, da bi imeli delavci sami Pravico vpogleda v to kontrolno knjigo rez intervencije davčnih oblastev. To-rei organizacije ne morejo podjetje pri-siliti, da bi ono njim direktno dovolilo 'Pogledati. Pač pa morajo delodajalci v smislu točke 8 odst. 1. vpisati v potrdilo, j1* ga izdajo delavcu ob izstopu iz službe, tekočo številko, pod katero je delavec 'Pisan v kontrolni knjigi. e) V tretjo skupino (točka 7 »navo-"“«) so uvrščeni delavci v obratih in Podjetjih, ki nimajo industrijskega ali tovarniškega značaja in pa vei rokodelski pomočniki in trgovski pomočmi v manjših trgovinah (ki ne delajo >na debelo« ali »na debelo in drobna«.); Za delavce te skupine morajo vlagati delodajalci prijave kolekovane s 5 Din, v katerih morajo biti navedeni vsi potrebni podatki posameznih delavcev in sicer: ime, stanovališče, posel, ki ga opravlja, starost in letni zaslužek v prej-Snjem letu. Prijave se morajo vložiti j*totako kot v prvi skupini tudi tukaj do konca januarja vsakega leta pri davčni odmerni oblasti, katera mu izroči po-trdilo, da je prijava vložena. Delodajalec, ki sprejme delavca na delo med letom mora vložiti davčnemu ojMastvu prijavo tekom treh dni po epre-fetou, razven, če je davek že pri prejšnjem gospodarju odmerjen in sedanji za* •Ihžek ni večji od prejšnjega. V tem Primeru novi delodajalec ni dolžan vlo* *iti nove prijave, temveč zadostuje, če P° preteku četrtletja vplača odpadajoči davek ter predloži delavčevo davčno kar žico, kjer davkarija potrdi vplačilo. Tudi glede delodajalcev te skupine 'odijo davčne odmerne oblasti posebne diname ter' vpisujejo vanje vse potrebne podatke in spemembe, tako, da imajo 0 ajih vedno tekočo evidenco. Ce delodajalec ne vloži prijave, se °dtneri davek na podlagi uradnih pciz-'edb |n podatkov, ki jih dobi zlasti od Okrožnega urada, za zavarovanje, delav-fev, ki je dolžno postreči odmerili oblasti z.'vsemi potrebnimi in zahtevanimi Podatki. V slučaju sumnje, da je zaslužek pri-Jtvljen prenizko, morajo davčna oblastva predložiti prijavo v oceno cenilni komisiji, ld pptem oceni zaslužek in odgrni davek. Drugače pa odmerja davek v tej skupini davčno oblastvo (administracija) ®jJb»o na podlagi nesumljivih in pravilno toženih prijav, ld so vložene pravo-“•ono, t j. do 81. januarja vsakega leta, ^ko da zamore biti davek do konca ^risa, že odmerjen in poslan davkariji ' Predpis in izterjanje. Odmerni podatki T® priobčijo tudi delodajalcem, Jti potem ^čijo, da se predpisani znesek v resici erarju odvede. • Delodajalcem v tej skupini je na Prosto dano, da plačajo davek četrtletno fokih, ki so za prvo skupih« mero-*fci, ali pa mesečno s seznamom, ki je edpfgan » podjetje v drugi skupini. Odločiti se pa morajo že v januarju vsakega koledarskega leta za en ali drugi n*čin plačevanja. Ker pa zaposlujejo h delodajalci navadno le manjše število telesnih delavcev, je šla delegacija še dalje in jim radi enostavnosti dovolila, da odpremljajo davek lahko tudi četrtletno z imenskim seznamom (in ne mesečno). Onim, ki izberejo ta način plačevanja, ni treba vlagati prijav in drugih naznanil, o katerih je bil zgoraj govor, temveč zanje zadostuje četrtletni poimenski seznam v dvojniku. Zoper nepravilno odmero tega davka se lahko pritoži (vloži priziv) tako delavec kot delodajalec. Če je tak priziv naperjen proti odmeri, ki jo je izvršila cenilna komisija za prvo in deloma tretjo skupino, predloži tak priziv davčno oblastvo delegaciji z mnenjem cenilne komisije. Vse druge prizive pa davčna oblastva predlože delegaciji in stavijo svoj lasten predlog, če je prizivu ugoditi ali ne. Pritožbe delavcev proti višini odtegljajev po delodajalcih rešujejo davčna oblastva (za drugo skupino po vpogledu v kontrolno knjigo) s pristavkom, da je proti rešitvi pritožbe dopustna nadaljnja pritožba na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. Tedenske novice. Lep dar »Pravici«. »Runo«, usnjarska in čevljarska zadruga v Tržiču, je poslala iza tiskovni sklad »Pravice« 1000 Din. Zadrugi se za dar najlepše zahvaljujemo in ji želimo v njenem delovanju za dobrobit tržiškega delavstva najlepšega uspeha. Delavska predstava v ljubljanski operi. V soboto 15. januarja se bo vršila v ljubljanski operi predstava za delavce in nameščence. Predvajala se bo komična opera »Seviljski brivec«. Cene so polovične. Vstopnice se dobe vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od pol 6 do 9 zvečer v prosvetnem odseku Delavske zbornice v Gradišču Št. 2, v soboto pa pri operni blagajni. Poštna tatvina v Ljubljani. Iz poštnega avtomobila, ki prevaža po mestu pošto, je pretekli teden nenadoma izginila denarna vreča, v kateri se je nahajalo 80.000 Din. Tatvino je, opazil atti-bulančni poštar, ko je vso poštno poši. ljatev oddal na glavni pošti. Policija je aretirala pet oseb, katere so bile osumljene tatvine. Pri strogi preiskavi je priznal tatvino šofer poštnega avtomobila. Ivan Mandelj, ki je zmaknil denarno vrečo iz voza v trenotku, ko so drugi prevzemali pošto na kolodvorskem poštnem uradu. Predrsni vlomilci v Laškem. Pretekli teden so doslej še neznani vlomilci izvr šili veliko ta vino v rudniškem konzumn v Lafkem.Prekopali so pol metia debel zid ter skozi odprtino dospeli v poslovne prostore. Odnesli so raznega blaga v vrednosti 28.031.15 Din in sicer na ta način, da so blago spravili v vreče ter odnesli skoz: luknjo v zidu. Eno vrečo z napisom »Kniker« in star dežni plašč s.> pozabili trgovini. Nesreča s vojaške patreno. I, Kavčiču, v Škofji Loki je pri piljenju ekalodi- rala v roki vojaška patrona. Pri tem mu je odtrgalo na levi roki par prstov in razmesarilo spodnji del obraza. Moral je iskati pomoči v ljubljanski bolnici. Levo, desno vse od vraga, korupcija in neenaga, čist ohranil je značaj le brez dvoma »BUDHHA« čaji Velika dediščina. Mizar v Subotici Gjuro Ziegler je podedoval po svojem stricu v Ameriki 4 in pol milijonov dolarjev. Ko so vprašali kaj bo začel s tolikim denarjem je odgovoril, da bo zidal v Subotici hiše, da ublaži stanovanjsko mizerijo, da bo zaposlil v svoji delavnici veliko število delavcev in dal končno mestni občini večje posojilo, da modernizira mesto. Volkovi v Hercegovini. V notranjosti Hercegovine so se pojavile veliki črede gladnih volkov. Zveri napadajo pri be-le.n dnevu vn- in povzročajo prebivalstvu veliko škodo. V vasi Jasik so raz-irtiali t' -'mu ki,.etu '»j ovne, drugod zopet konje. V bližini Jablanca so se lotili celo skupine kmetov, ki pa so se junaško ter ubili deset volkov. Ujeta roparska tolpa. V gozdovih pri Vinkovcih je tamkajšnje orožništvo zasledilo roparsko tolpo, ki je že dalj časa, kakor smo že poročali, ogrožala sremske kraje. Roparsko tolpo tvori 19 mol Orožniški poročnik Novakovič je še) z večjim številom orožništva na zasledovanje. V nekem gozdu se mu je posrečilo roparje obkoliti. Med njimi in roparji je nastala pravcata bitka. Dva orožnika sta dobila težke rane, dva pa lahke. Vendar se je orožništvu posrečilo, da je tolpo zajelo, in sicer devet po številu; Veliko izgubo na denarju in zdravju potmeni uživanje prave kave. Ne samo, da nima kava nič redilnega v sebi, uničuje celo organizem. In vse to je treba j še drago plačati. Da popravijo vsaj ne~ 1 koliko izgubo, prideva jo gospodinje pravi kavi žitno kavo. S tem je izmanj-šan izdatek, hranilna vrednost pijače je pa povečana. Razumne matere gredo še da),e: predvsem otrokom ne kuhajo mč prave kave, in spretna kuharica zna prepričati celo odrasle, da je mogoče tudi iz same žitne kave pripraviti okusen zajutrek, Ni, pa vseeno, če so čevlji iz telečjega,, kozjega ali konjskega usnja ha tud* ne, če je kruh pšeničen, ržen ah ječmenov, prgvtako je razlika med žitnimi kavami. Kdor bo vse to premisli), se bo odločil s^mo za rženo kavo, ker ima največ branilnoeti. Izbral bo rženo Žiko, ker je baš Zika preparirana po oeebnem tehničnem postopku tako, da' je mogoče s kuhanjem ddočiti iz nje prav vse hrrnilne vrednote. Pazite zato pri nakupu na znamko Zika! Krekova mladina. Vse podružnice opozarjamo, da se pripravlja večja reorganizacija našega poslovanja in se bodo v kratkem pripravile vse tiskovine, ki so potrebne za redno in točno poslovanje. Apeliramo na vse podružnice, da se striktno izvajajo vsi sklepi zadnjega občnega zbora in I. plenarna seja. Socialna šola se vrši do preki lea redno kot dosedaj. Vsa predhodna obvestila izostanejo. Knjige, ki so jih podružnice naročile, se v kratkem razpošljejo. — Centralno tajništvo. Socialna predavanja se bodo vršila prihodnji teden: na Jesenicah, v Preski, v Zalogu, v Trbovljah in Celju. Krekova mladina Ljubljana bo imela v petek, dne 14. t m., svoj redni tedenski sestanek na kar opozarjamo vse naše člane, da se sestanka gotovo udeleže. — Odbor. • Trbovlje. Naša knjižnica lepo uspeva, ail ne še tako kakor bi bilo želeti. Vsebuje sedaj že lepo število 120 knjig, ki so večinoma poučne vsebine. A dobijo se pa tudi lepe in mične povesti in pesmi. Da vsebuje knjižnica danes tako lepo število knjig je odvisno samo od agilnosti članov in članic, ki so pobirali in zbirali knjige pri darežljivih ljudeh. Da pa bomo našo knjižnico še bolj založili z lepimi knjigami, hočemo pridno zbirati prispevke za njo. Ker le v dobrih in poučnih knjigah bomo našli maraikaj, kar nam bo v življenju koristilo. Knjige se izposojujejo le «a izkaznice, ki se dobe pri knjižničarju tov. Vranko, vsako nedeljo od 9.—11. ure dop. •« > Krekova mladina Sneberje-Zadebrova. V soboto, 9. t. m. se je vršil lep sestanek ; naše podružnice, na katerem so govorili zastopniki centrale in nas podirali k \ Vztrajnemu delu za procvit naše podružnice. Delovanje naše podružnice je nekoliko zaostalo -- a bomo šb seda) s ■tem večjo vnemo na delo. Jesenice. Socialna šola Krekove mlt^ dine na Jesenicah gre razveseljivasvoja pota naprej, kar nas mora bodriti in razveseljevati »pričo okolnoeti v katerih se nahajamo. Predavanja o delavskem tisku, bedi, in njega samopomoči so doeedaj pokazala, da je še marsikaj med nami nerazčiščenega. Posebno poglavje o delavski .samopomoči bi bilo .vredno, da bi ga slišali tudi tisti, ki pravijo, da so socialno čuteči. Opozarja se pa obenem vse obiskovalce Sole, da se je Enrilo • •« » '; Splošno priljubljen okusen f cenen. * Sobiva se v vse0 dobro osortlipnIO IcoIooJ/alnfll irocvlnap — je pravzaprav celo sv. pismo ^°ve zaveze dokaz božanstva Kristuso-Jfca. Navedel sem tri najizrazitejše slu-I®, ko Kristus tako jasno izpove, da .j, Sin božji, da je vsak dvom izključen. **ti, ‘kateri hoče spoznati Kristusa iz • Pisma, ga mora sprejeti za Boga, si-^ potvarja sv. pismo: pismo-je brez dvoma najgloblja ki se peča s človekom, s člove-0 družbo in z odnosom človeka do sa-sebe* do dobrin tega sveta in jPj®h do človeške družbe. Dosedaj še ni J*J* knjiga, ki bi prekosila sv. pismo v J®1 oziru. Kristus je prišel na svet, da )r/af0vi evojo družbo. Vsak član te hklt • mora biti v popolnem skladu z X*«ni načeli. Hinavščino, razdvojenost y®tetuje. Zahteva celo dušo. Kajti le j?® značaji so sposobni In poklicani, da Kristusove. Zmotna je trdi-Kristus anarhist ih h OK?1'**.' Kristus ni nikoli nastopil pro-ntiiL. fr kk proti takratnemu družab-_ u o-i i----------------------k: »Dajte ce- Bogu, kar je položil sekiro na tedanje družbe. Niti en slučaj 'V da. hi nastopil Kristus proti za- sebni lastnini. Poudaril pa je, da je lažje .priti kameli skozi šivanldno uho, ka-. kor pa bogatinu v nebesa. Odločno je obsodil človeka in s tem tudi družbo, ki bi si postavila za svoj cilj le pridobivanje premoženja; torej načelne in dejanske materijaliste. Kristus ni bol nasilnež, ampak krotak in ponižen. Pa vendar se je stresel ves takratni moderni svet pred njegovimi nauki. Ko je bdi križan, je zapustil svojim učencem le svoj nauk, predvsem pa ljubezen. Kdo bi mislil, da bo človek, ki se bliža Rimu ubog, bolj beraški, edino premoženje tvori popotna palica, preobrnil rimsko gospostvo. Bil je le napaden ribič, pa vendar močam Kajti v srcu je nosil s seboj božje kraljestvo, popolno soglasje :med svojim življenjem in Krisusovim naukom. Prav ima Beer, da je taka moč hujša kakor vsako orožje ln vsaka temu nauku nasprotna oblast Iz tega pa sledi, da delajo tovariši v nasprotnem taboru krivico nam, krščanskim Socialistom, ko trdijo, da vera lomi peruti vsakemu poletu. V družbi pride v poštev v prvi vrsti značaj. Značajen človek je pa zopet le tisti, katerega 'dejanja se popolnoma skladajo z njegovo vestjo. V; tem tiči pa tudi skrivnost prvih kristjanov, da so ŠH na morišče % veseljem. Skozi smrt So 811 v zmago. Značilno je tudi to, da je vladal v krščanskih družbah skozi celo dobo preganjanja vedno isti ogenj, ker »o imeli med njimi glavno besedo le izkristalizirani značaji. Slabiči sp se pričeli porajati šele v dobi, ko je krščanstvo popolnoma zmagalo. Tudi danes ni vse tako, kakor bi moralo biti. Dobro vemo;'* da marsikdaj ne izpolnjnje krščanska družba svojih nalog. Poznamo podjetja, ki so v krščanskih rokah, pa uboga delavka zasluži na uro komaj od dva do tri dinarje. Dobro vemo, da ni krščansko, če se nalaga peza raznih kriz na ramena Šibkejših, dočirti se gospodarji’ v prav ničemer ne omeje in dočim imajo razni ravnatelji razkošne plače, razkošna stanovanja in razkošne avtomobi- ‘ le— vse na račun podjetij. Človek je le toliko Vreden, kolikor se more udejstvi-ti v družbi. Šibkejši lahko pogine. .Tudi med katoliškimi podjetniki vlada libe-rakii duh. Včasih se mi edi, da smo v razmerah, Tii so vladale ob nastajanju krščanstva. Družba hrepeni le po lagodnosti, pe-uživanju im blagostanju na račun. mase. Kakor takrat. Razmere s o tako napete, da hiora priti, izpre-memba. Družbo bo prboliTa-zeval zopet proletarec. Toda ali se naj naslanja na materializem. prinaša samo nesrečo. . Iz materializma ee je iakotil liberalizem, kojega cilj je neomejeno vladanje, pohlep po denarju in po uživanju. ’ Materializem je rodil tudi marksizem in sicer iz nevoščljivosti proti bogatašu. Kdor more doseči blagostanje, gre navadno med izkoriščevalce; kdor pa nj v. takem položaju, prijadra pa v zatočišče, svobodne ljubezni. Taka načela pa ne morejo tvoriti vo- ! gelnega kamna človeške družbe. Proletariat ima le eno sredstvo, ki vo-di do sreče: da se oklene Krjetuea, da • zida svojo bodočnost na vogelni kamecj, ki je tako močan, da s,e bo vsakdo raž- 1 bil, kdor bo padel na hjega,"na vogelni kamen, ki je po zatrdilu Kristusovem tako težak, da ga bo strl, na kogar pada. V > r Pierre V Ermite: tena z loortuni otmt Iz tranooičioe prevedel L. 8. stalno udeležujejo, da bo U3peh popolnejši. Prihodnja šola se bo vršila v nedeljo, 16. januarja ob 9 dopoldne. Kre-kovci dolžnost vas veže, da nobeden brez tehtnih razlogov ne izostane. Dopisi. Ljubljana, V petek, dne 9. t. m. se je vršil v prostorih konzuma na Kongresnem trgu izredno številno obiskan sestanek mestnih delavcev, ki ga je vodil tov. Vovko. Pristopilo je večje število novih članov k crganizaciji. Strokovna organizacija mestnih delavcev je stala vedno na braniku pravic svojih članov in stvarno delala na zboljšanju polcžaja. Zato je pridobila zaupanje delavstva, ki se ji vedno pridružuje. Na sestanku je govoril ob navdušenem odobravanju dr. Stanovnik. Glavni tajnik Gajšek je (spregovoril novim članom nekaj bodrilnih in navduševalnih besed, za katere ja žel veliko odobravanje. Končno je govpril kandidat za Ljubljano g. Ro-jina o oblastnih skupščinah in volitvah. Njegova izvajanja so navzoči zelo odobravali Naprej po začrtani potil Žagarje ob Savi« V ponedeljek, dne 10. t, m. ae je poročil tajnik Strokovne *vez$, rudarjev in načelnik Ljudske stavbne zadruge v Zagorju, tovariš Viktpr plitek * gospodično Francko Ko* sovo is 8t Juria pod Taborom. NaSamu vrlemu tovarišu iskreno čaatitamo. Colja. V tovarni Weaten se je bila zadnto čaae ostra borba za 8 urni delavnik. Znano je, da »%v tovarni, kjer je zaposlenih nad 1000 delavcev dela skoraj stalno po 10 ur na dan, ne da bi za aadvrao delo glasovalo delavstvo, in oe d* bi y to privolila pristojna Inšpekcij« dal*, a kaj še da bi sa nadurno delo prejelo delavstvo zakonito 50% aadftfaČila. V zadevi so intervenirala strokovne organizacij« ža ponovno pri podjetju, a brez uspeha, interveniral je zastopnik D. Z. v Celju tudi brezuspešno nakar se je D. Z. obrnila s pritožbo na Inšpekcijo dela v Mariboru. In to je tisto, zakar to poročamo. G. inšpektor se je zglasil v pisarni tovarne, zaslišal javno nekaj delavcev, ki so seveda vpričo višjega uradništva iz strahu izjavili, da so z razmerami zadovoljni. G. inšpektor je sestavil zapisnik in poročal Del. zbornici, da njena pritožba ni bila utemeljena in upravičena. Vsled tega se je D. Z. pritožili nad postopanjem g. inšpektorja v Mariboru, na ministrstvo za soc. politiko. Ali se prizadeti gospod inšpektor zaveda svoje dolžnosti? Pokazal je z dejanjem, da ga ne briga ne zakon in ne delavstvo. Ker je tako ravinal, zahteva delavstvo zadoščenja. G. inšpektor naj prejme zasluženo plačilo in naj gre- ■ - ‘ : Za tiskovni sklad.,' . »j • • Za tiskovni sklad »Pravico« so darovali: Po 5 Din: Oprešnik Ivan, RHjisel Rudolf, Braica; Anton Škerbec, Videm ob Savi; po 10 Din: Jakob Draksler, župan, Peter Gorjup, Dol pri Hrastniku, Al..Neudauer, peaojilnični tajniki Gornja Radgona; 15 Din: Franjo; Kerec, Pro-šečka vas; po 20 Din: Blaž BabiČ,'po* seatnik, Dol pri Hrastniku, Tomazin Matej, kaplan, Cerklje ob Kriči, dr. Rok* Jesenko, odvetnik, Sevnica; 25 Din: Ivan Lovrač, Medija-Ielake; po 30 Din: • Anton MežiČ, PoUela, dr. Ivo Cesnik, odvetnik, Novomesto; po 50 Dini Alojzij Peterlin, učitelj, Kočevje, Andrej Murnik, Cerklje pri Kranju, Dr, Anton Bre-celj, Ljubljana; po 100 Din; dr. Juro ....... .... .• ■ ■ j . -. • m L A; .L • Adlešič, odvetnik, Ljubljana, Alojzij Kronovšek, Parižlje; Krekova mlad;na, Ljubljana, 400 D n in »Runo«, usnjarska in čevljarska zadruga v Tržiču 1000 Din. Vsem darovalcem najlepša zahvala! Za žene in dekleta. Špehovka (špehova pot ca). Najprej raztopi v dveh žlicah mleka 2 dkg droži in košček sladkorja ter pusti vzhajati. Nato vlij v skledo M litra gorkega mleka, ga osoli, mu prideni za oreh masla, 2 kepici (ali eno peščico) sladkorja, 1 jajce in vzhajane droži (germ) vse dobro zmešaj, potem pa zasuj pol kilograma moke in stepaj yt ure. Potresi testo z moko (pokrij s prtičem in postavi na gorko, da vzhaja. Med tem vmešaj v skledi 10 do 14 dkg dobre svinjske masti, pridaj ji ščep cimeta in 2 rumenjaka. Vzhajano testo razvaljaj za pol prsta na debelo pomaži s pripravljenim radevom (ocvirki) potresi z žlico in zvij v zavitek. Tega položi v dobro namazano kozo (model), ki jo postavi na gorko, da špehovka vzhaja. Nato jo po vrhu namaži! z raztepenim jajjcem in speci, pečeno pa zvrni na krožnik, potresi . s sladkorjem in deni gorko na mizo. Spehovko lahko napraviš iz polovico pšenične in polovico ječmenove moke. Zdravilni čaj. Deni v liter vode toliko posušenega lipovega cvetja, kolikor ga moreš prijeti, in eno polno žlico posušenih bezgovih jagod ter pusti, da vre 5 minut. Nato ga odcedi, prideni par koščkov sladkorja in malo limonovega soka in postavi prav vroče na mizo. NAJOfcN&SR JVSOUDNO 8TB POST8BŽENI V TRGOVINAH (KUK PAVLIN, llflBUANA. fflllUHStE ST. 3 P0DRU*KICJ:, T*0 TAK)* OT, 4, BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4. (Napravi ga po potrebi. To na vodil 0*1® za 4 osebe) Topla limonada. Deni v lonec 'A litrn vode in 8 dkg sladkorja. Ko voda zavre, jo odstavi in primešaj sok 1 limone* Toliko za eno osebo. Za kratek čas. Tja in nazaj. Sprevodnik: »Prosiffl' vozne karte k — Muhič: »Prekleto vendar, da je ne najdem. N- č! Nikjer nič! Vzame naj me takoj pet sto vragov, & je nisem res imel. Aha, tukajle je t* vrag — v Pittsburgh!« — Stara ženica: »Očka, veste, če boste tako preklinjali) pr-dete s svojo karto preje v tpekel, nego v Pittsburgh!« — Muhič: »Nič ne dej saj imam retur-karto...« Razlog. Mama sinčku: «Zakaj pa nisi povedal, da je služkinja ubila vrč # vodo.« — »Podkupila me je, naj je ne izdam!« — »Kako?« — »Dva dni me ni umivala.« Kaj je najpotrebnejše. Skopa goSp> potuje v kopališče. Drug dan se pripelje za njo njena služkinja, kateri je nek mlad mož pomagal nositi prtlago. " »Kdo je to?« jo vpraša. — »Moj fanti* — »Vaš fant? Kako pa pride oa sem?* — »Saj ste mi vendar rekli, da naj v**" mem s seboj samo najpotrebnejše!« Kako bi se iločinci poboljšali? želite za večerjo?« vpraša ravnatelj nišnce jetnika, kateri bi imel biti m* slednji dan obešen. — »Lahko jeste in pijete, karkoli hočete!« — »Oh, da m* niste tega vprašali pred tremi meseci« bi se ne bil zgodil ta umori« Vrednost denarja: za 1 dolar dobi* 56.70 Din; za 100 frankov 225 Din; ** 100 lir 843.50 Din; za 100 avstrijskih lingov BOO Din: za 100 čeSkih kron l# dinarjev; za 100 nemških mark 1350 dinarjev. Melanija, razdražena po tem molčanja, čigar ortife s» ni nikoli posluževala, začne takojs so-vražftofttml ni službenem mestu. ;:)ite»«eflt^ kan meril Oe sem jaz za kako ob-teko, bo>to za Merijo koj vzrok, da be hvalila drugo,« »Ampak, Melanija, bodite brez skrbi, da bom kdaj presojala vaše ora&ke...« »Mogoče, fcffeit«4 m* prikovati v kuhinjsko ječat,« »No, no,« posreduje gospa, »nihče vam ničeaar ne' pravi... Nobenega vzftttaf Matete, da so’ tafca t ogolite.« *J*az vem, kar vem... in ‘ vtdffh naprej; ko} pride.. • Stare orice ni treba učiti spakovanj«.« »Pa saj ni niti štiriindvajset ur* odkar je deklo < tukaj!...« »Cisto real,,. Navaditi hočem to-le dekle, da bo znala, kako je treba hoditi.« »Kaj hočete a tem reči?« vpraša Marija. »Da hodite, kakor ja* hodhn’ itt kakor želi tudi «#pa... Kaj no, gospa?« »Brez dvoma i... A zdi ae ni, Melanija, da sta nocoj nekoliko prebojeviti?« *jKajj hočete!... Ja* ne maram licomerk in jih ne bom mogla nikdar!« In s temi besedami je mogožno zapustila shrambo. Ko ata ostali sami, vpraša gospa Marijo: *AU jo rritta io de kakega prepira mod Me-tanljfr ta varni?« »No, gospa.« ;* »AH, ta Melanija, dobra ženska..., isto po* štenet... Uživa moje popolno zaupanje* leda so dnevi, hfe je zelo nataknjena... Nikar so tega. no Jamčilo preveč k srcu; tudi napram meni ni bog-vekako obaima a svojimi neljubimi nastopi. In veetfor «em ji aeie -dobra... Končne pa nisva prišli semkaj, da bi govorili o Melaniji, marveč o oblekah. £a oblaka ia modrega žameta vam torej res no ugaja?« c: -- > (■<••• . i .... »Gospa, ; naanara; ne želite uslužnega odgovora?« '' '■ »No, vaie iskren^ mnenje želim.« »Nfkarte nikoM obleči tisto obleko.« »Kaj vam na njej no ugaja?« »Vae. So obleko, o katerih ao da razpravljati Coprav... to^a glede barve ima Melanija le ,prav... Sem namreč — kako bi rekla? — neken tlko prevoč pri barvi.« »Omina popravi vse tako lepol« »Veste, jaz tako ljubim"’ živo barvo... barve! ... Barva, to je veselo, Jo raznovrstno, jo vidno!... Toda črnina, ta pa je tako »pfcgreb-niška«. Corek ima še vedno dosti časa, da se je nan09i, cmraeie »Črnina jo v nekem razdobju živjenja barvaj ki ao ženi najbolje poda.« f »Kako veate to?« i »Zmeraj aeas vedela, gospa.« »In vendar^ ake bi vam povedala ime davne tvrdke, iz katetre prihaja ta modrn obleka, in pa ogromno ceno, kolikor me je stala...« »To pač ničeaar no dokazuje, gospa.« »Videla som jo najprej na drugi, na gospodični ,za pomerjanje oblek. Učinkovala je naravnost sijajno«« , »Hm...« »Videli jo boste, ko jo bom obleklo zvečer morda že v nekaj dneh... pri prvem sprejemu. Radovedna sem, če no boste rib električni svetlobi spremenili svojega mnenja.« »Ne verjamem, gospa.« »Oh, mladost!...« In gospa Hughe poboža s prijazno kretnjo Marijo Durand po licu. »Menim, da s0 bova kljub modri obleki dobro razumeli.« , .... . Aji > .• ,fW Nato ae je v hipu ziopet zresnila: »S čim ste davi postregli mojemu dnu?« »Z belo kavo, kruhom in sirovim maslom. ^ gospod Ludovik si je‘želel sifon.1« »Sif6n! ..'.«'■ Gospa Huerhova vzdihne in preide* od modf* obleke k lilastl, Previdmo Je izvleče, rekoč: »Ta-le se vam bržčas ne bo nič bolj dopadla?* »Zelo mi je žal..., tako rada bi napravil gošpč veselje!« »Življenje ni lahko..uboga moja Marija!« »To pot sem popolnoma istega mnenja, goap*>( »In pravite, da iotate dvajset let!...« »Imam dvajset let...,« ponovi Marija; pnoč v daljavo, v daljno daljavo... Ko Je bil pregled oblek končan, je opa*n* Marija Durand, da je bila izmenoma, govorila '' drugi in tretji osebi, kar pa v resnici v tej hi5> kaj takega dozdevno ni bilo velike važnosti. »No pozabita, da niocoj vi strežete pri večerji* Marija!« »Ne, gospa.« »ah bmetrMtn »Poskusi1 a bom ...« »Saj niste še nikoli stregli?« »Ne, gospa. * x ^ »Končno jo Melanija tu... Povedala vam 09 splošna pravila... Dopolnila bom petem ja*x »Dobro, g«epa^« je rekla Marija in zaprla Osmo poglavje. Obedniea Hugbovih jo najlepša soba v vsa)1 hiši. . Povsod v njej slavi zmagoslavje nova um^' nost s svojo težko masivnostjo, . Radi kasne sinove vndtve kosila takofe^* niti bilo ni. Sicer po je bil gospod Ragho tele*®*' niral i* tovarnama ne pride domov prej ko* svoo^V - zlato uro za nameček?— Ali hočei Se JalUllf lil V 4a€i lft(Uftl^VWn i ali oni preveč Dane« se pa dela reklamo res celo * zlato wo; • dobi jo izmed več tisoč odlemelcer le oni, ki je tako srečen, ds Impi določeni koe Matfa* NI pa tako pri L delavskem konzumnem društvu v Ljubljani, kfer si vsak član e trf* procentnim popustom, IeI ga dobi od’izkupička, more sam kupiti zlato uro. ■■■—■■■■■■■■■■■—■■■nnam—ntif Urednik: Srečko 2 u m • f' Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Ceč. Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.