V Ljubljani, dne 1. vinotoka 1896
Urejuje in izdaje
dr. Frančišek Lampe,
Tiska Katol. Tiskarna.
,,Dom in svet" izhaja dne i. in 15. vsakega meseca.
Vsebina 19. zvezka.
Stran
1.	Triglav. Zložil F. S. Finfgar. VII. Večer...........577
2.	Na Gorenjskem. Zložil E. Gangl. 4. V planinski koči. — 5. Gorska roža.
6. O ceste, ve bele ceste!..............580
3.	Za pravdo in srce. (Tragedija v petih dejanjih iz časa kmetiških uporov
1. 1573.) Spisal Anton Medved. III. dejanje.........581
4.	Prve hiše. (Povest.) Spisal J. Štrukelj ...........588
5.	Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jo(. Ošaben. (Dalje.) . .	593
6.	Ob stoletnici Riharjevega rojstva. Spisal J. Levičnik......597
7.	Črtice iz zgodovine lepih umetnostij. Spisal dr. Anton Medved. (Dalje.)	599
8.	Izprehod na Notranjsko. Spisal dr. Fr. L. (Konec.).......603
9.	Književnost....................607
Slovenska književnost. Materino delo ^a Boga in domovino.
10. Razne stvari ...................608
Glagoli ca v Selcih. — Zve^doslovni koledar mesec vinotok. Na platnicah: Socijalni pomenki. (Dalje.) — Dva stara rokopisa.
Slike.
1.	„Pastir se srepo je ozrl na lovca." M. Zamik........577
2.	„Pri ognju v Rupnikovi koči." M. Zamik. (Ilustracija k str. 578.) . .	579
3.	Beatrice. Po kipu prof. Petra Magnija v Milanu........585
4.	Gregor Rihar...................597
5.	Kmetiško domovanje Zalogom. (Ilustracija k str. 603-.)......598
6.	Vipavsko ali Divje jezero pri Idriji. (Ilustracija k str. 605.) . . . .	601
7.	„Kobila" pri Idriji. (Ilustracija k str. 605.)..........604
8.	„Pozdravljena Idrija!"................605
9.	Zgornji del Idrije. I. Vončina..............607
Dobe se še letniki: IV. po 2 gld., V. po 3 gld., VII. in VIII. po 4 gld. 20 kr.
„Dom in Svet" stane za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 5 kr. Za dijake 11a leto 3 gld. 40 kr., za pol leta 1 gld. 70 kr., za četrt leta 85 kr. V ptuje dežele po 1 gld. 20 kr. na leto več. Dobivajo se še vse letošnje (1896) številke.
Uredništvo in upravništvo je v Marijanišču. Za ljubljanske naročnike posreduje tudi ,,Katoliška Bukvama."
„Pastir se srepo je ozrl na lovca." (M• Zamik. Str. 579.)
Triglav.
(Zložil F. S. Fin\gar.) (Dalje.)
VII. Večer.
Wnila se je ponosita Mavra Z bregov, kjer vživala je sočno travo. Stresala je mogočno vrat debeli, Da zvonec je veselo pritrkaval. Za njo prihajale so druge krave, Na legar znani vsaka je stopila In čakala pohlevno brdke Mine.
Iz koče stopi zdaj planinka mlada, Solnica polna ji visi ob strani, Trinožnik in posodo nese v roki. Najprvo gre do ponosite Mavre, Pogladi ji prijazno močni vrat, Soli ji da na jezik pol perišča. Tako po vrsti obiskuje Mina Vse krave, vse junice in teletke. Nazadnje še neslanim kožicam, Ki slednje vedno pridejo pred kočo, Solnice pičla zrna razdeli. Tako ji mine vsak večer v planini.
Tedaj pa mrak razpne nad čedo krila, Le sneg triglavski se žari od solnca.
Spreminja se na rdeče —, prebledeva, Kot zadnji rahli solnca bi poljubi Vabili na obraz mu togo grenko, Katero upanje proseva trdno, Da dolgo trajala ne bo ločitev. Se en trepet na snegovih poljanah — Triglav pokrije tudi hladni mrak.
Kraljica se pripelje po nebesih; Za njo nebroj prisveti zlatih hčerk, Ki v lepem redu se vrste nad kočo, Smehljaje zroč v planinski tihi dol. Le-tu narava vsa že sniva sanje, Živina vsa leži in prežvekuje, Da z zvonci zvončki se vrsteč bingljajo, Skrivnosten glas pošiljajoč v gore. Od tam ni čuti več sekire ostre, Ne žvižga vjede, ne glasu gavrana, In brinovka se s kosom ne oglaša. Le temni glas uhate uharice, Ki srepa na večer izleta plenit, In vmes predrznih lovcev krepka uka Premoti za trenotje tajni mir.
„Dom in svet" 1896, št. iq.
Pri ognju v R upnikovi koči zbira Nocoj se lepi zbor gorjancev trdih -. Koparji, ogljarji, drvarji, vsi Posedajo po klopi krog ognjišča; Razdirajo besede trdokorne In Miho dražijo, ki na ognjišču S kuhalnico v planinsko kašo sega. Dasi je Miha rad zgovoren v družbi, In Mina tudi ne molči navadno, Nocoj se jima ne razveže jezik. Odpirat Mina večkrat hodi vrata, In gledat skoznje na planine mračne, S planin pogled ji na nebo uhaja In prošnja v nežnem srcu se poraja : Dal Bog, da srečno vrneta se z gor Sprelepi Otmar in Matijče lovec. Pogledat grede tudi stari Miha, Uho nastavlja proti strmim Vratom. Takoj vesel se vrne v kočo borno, Besede zbrani družbi pravi take: „Nikdar še nisem slišal Mavre zvonca, Če ni sedaj Matijče v Vratih ukal. Pa glas pomenja, da ne hodi prazen: Jerebov davi je obljubil mi, In dovški lovec ve, kaj reče komu."
Takoj je Miha vzel poveznjen lonec, Nalil studenčnice je bistre vanj, Pristavil je posodo na ognjišče, Priložil ognju bukovih polen, Da prej bi krop za divje ptice vrel. Obraz se mladi Mini je razžaril; Oči hvaležno so ji uhajale Nad postelj, kjer visi Prečiste slika. Koparji, ogljarji in vsi gorjanci Po treske segali so češče v ogenj In ž njimi žgali okovane cedre. Veselje pričali so nagli dimčki, Katere so izpuščali drvarji. Saj vsakemu prijatelj bil je lovec, In mnogim že privoščil je pečenke, Če v gorah je zalotil bogat plen. In tudi ptujec bil je všeč gozdarjem, Ker večkrat hvalil jim ga je Matijče, Da dobra duša je ta lepi Otmar. Zares, sedeli večkrat ž njim so v koči, Besedo gladko ptujca poslušali. Le Mihi Otmar ni bil nič po godu — A stari Miha bil je čuden mož. Zato sršeče obrvi njegove Plašile niso Rupnikove Mine, Da ne bi s ptujcem govorila rada.
Ni Mihov lonec še vskipel pri ognju, Ko čvrsto se oglasijo koraki. Nerodna lesa zaječi v tečajih, Stopnice vegaste zapokajo, Ker dva junaka so nosile hkrati.
Zapah je odmaknila hitro Mina, In Otmar je pozdravljal deklico, Kot znä le tak, ki v mestu se je likal. Možem na to večer je dober voščil. In „Bog daj! Bog daj!" je donelo v koči. Le stari Miha mu odzdravil ni. Matijčetu je Šel naproti k dverim, Odvzel mu lahko breme — šest jerebov. Oblak, ki prej mu ležal je na licu, Prelil se je v veselje čudovito. Odslej ni menil Miha se za družbo. Jerebi le so bili mu v skrbeh, Jerebe zval je Miha jed najboljšo.
Jeziki vsi so zdaj se razvezah, In smeh se je razlegal v borni koči. Drvarji so drvarski jo robili, Matijče vmes je znal poseči spretno Preprosti govor večkrat je ošinil § Kot iskra žarna Otmarjev dovtip.
A kmalu v gruče se je družba zbrala. Drvarjem starim je govoril lovec O srnah, divjih kozah in jerebih, O snegu in nevarnostih po zimi: Kako podsul je plaz očeta v gorah, Kako ga mati siva je prosila, Naj risanico zameni s sekiro, Da njega tudi ne podsuje plaz. „Težko odrekel materi sem prošnjo, A lovčev sin je rojen za gore, In isti Bog me čuva kot drvarja. Doma pa nisem mogel več ostati, Ko bol je mater spravila k očetu. Zapustil sem bohinjske krasne dole In tu prebivam zdaj, možje Dovžani. S Triglava lahko gledam mrzli grob, Ki zgodaj mi pokopal je očeta, In grob, pod katerim spava zlata mati. Molitev ondi molim za preljuba, In Bog me sliši, ker nebes je blizu — Triglava starega kameno teme." Že mnog je čul Matijčeta povest, Ki pletla se mu je v življenji mladem. Pa vnovič jo je vsakdo rad poslušal, Ker niso pravila jo mrzla usta, Srce ljubeče v njej je govorilo.
Krog Mihe so se zbrali mlajši dečki, Zvedavo gledali njegovo spretnost, Kako je urno skubel jerebice, Kako natanko je očistil drob In ročno raztelesil vsako ptico.
Pri brdki Mini se mudil je Otmar. S klobuka snemal je pogorske rože In vezal s svilo jih je v pestri Šopek. Od vsake Mini je ime povedal,
Pomen skrivnostni vsake je poznal: Da sleč rudeči je ljubezni znak, Zaupanje pomenja petrov ključek, Ovčica zlata trpko ljubosumnost. Poslušala je Mina govorico, Oko zaupno zrlo je na ptujca, In ta iz nje očij sladkost je pil. Dopletel Otmar je planinski šopek, Na recelj zlat nataknil je obroček, Katerega je z bele roke snel. V obročku se žarel je rudeč rubin, Kot mlada v srcu zažari ljubezen. Podal je šopek deklici preprosti,
Ki v nedrije vtaknila je cvetlice, Zažgala ž njimi si gorje neskončno.
Končal povest ganljivo je Matijče, Končal je Otmar zapeljivo delo, Končal je Miha jerebično kuho In vse povabil na večerjo slastno. Zajemali so vsi iz jedne sklede In jednoglasno vsi hvalili Miho, Da dobro kuha Rupnikov pastir, Todä še boljši strelja dovški lovec. Le Otmar ni pritaknil se večerje, Pod milo se je šel hladit nebo.
In ni se vrnil, ko je po večerji Ubrala mlada Mina rožni venec In so brneč za njo molili gorci; Odšel je rajši spat v seno na svisli.
Z molitvijo večer je bil završen. Planinski vasovalci so odšli, Da leže vsak na trdo gorsko postelj, Ali zarije se v seno na svislih. In dovški lovec tudi je obesil Čez ramo puško risano in torbo. Slovo je vzel od Mine: „Lahko noč!"
Pri plotni lesi ga je čakal Miha In tiho spremil ga do prve gošče.
Postala tam sta Miha in Matijče. Pastir se srepo je ozrl na lovca, Skrivnostno mu govoril je besede: „Matijče, ker te rad imam, povem Skrivnost ti, ki ne more biti skrita. Poznaš ti Mino? — Ona tudi tebe! In to dovolj naj bode mladi krvi. Vse to pa mari ni pastirju Mihi. A mari biti mora vsakemu, Če toti ptujec s prstani slepari Dekleta naša neizkušena. Veruj, Matijče, nič ni prida Otmar, Čeprav se tudi tebi je prikupil. Kdor vedno hodi rajši se hladit, Kot v koči z nami molil bi molitev,
Velja mi toliko kot piškav oreh. Zato odpri oči in dobro glej, Komu in s čim se Otmar prilizuje! Dekle mlado ima še kratko pamet, Zato pa tebi bodi skrb možaku. Ta svet ti daje Miha — star pastir, Ki mnogo ve in se le redko zmoti!"
Zasukal se je Miha in odšel, Matijče pa je dolgo stal še v gošči.
Visoko že je šmarni križ priplul, Na zemljo legla je meglica hladna, Ki pasla se je ob potoku bistrem. S krepilno roso je pojila travo, Delila cvetju novo je življenje. Meglä, ki legla je pa lovcu v dušo Kot slana, ki popari s strupom cvetje, Najlepši cvet je hipno zastrupila. Zato molče se vračal je domov, Zato s planine ni priukal lovec.
(Dalje.)
K.ak'or gnezdo vrhu gore,
Ki je orel znosil je, Zdiš se, koča, mi, kjer more Potnik pokrepčati se.
Kakor duh si gorski sivi,
Kočar, osiveli mož, Zove tvoj me doni vabljivi, Ki je poln planinskih rož.
Na Gorenjskem.
4. V planinski koči.
V starih dneh ne nehaš peti,
Kot otrok si še vesel, Pa povej mi, kdaj živeti, Starec, tukaj si začel?
„Tukaj bivam do starosti
Že od mladih svojih let, Vsega daje mi zadosti Lepi moj pogorski svet.
Brez prestanka tam življenje
Žene ples hrumeči svoj — Srečen si, ker to vrvenje Prišlo ni v dom tihi tvoj!
Časih se zgodi, da k meni Pride ptujec trudnih nog. Dom vsekdar pa osamljeni Čuva mi nebeški Bog."
V tem trenutku mi prešine Dušo čut kot rahel sen, Pogled vzplava mi v doline, Vzkliknem v misli zatopljen
5. Gorska roža.
\^prašam tebe, gorska roža: Kaj zacvela tod si, kaj? Lepše je pri nas, ko maj Cvetju nežna lica boža.
Roža mi v odgovor de: Bog za goro me ustvaril, Dol je tebi v dom podaril A zakaj, on sam to ve.
O. ceste, ve bele ceste, S planino vežete svet, Po vas ga hodimo zret, O, ceste, ve bele ceste!
O ceste, ve bele ceste, Kdo stopal že vse je tod? Za rodom nosile ste rod, O, ceste, ve bele ceste!
6. O ceste, ve bele ceste!
O, ceste, ve bele ceste, Lahak je bil mnogim korak, Pot vččim ste bile težak, O, ceste, ve bele ceste!
O, ceste, ve bele ceste, Trpinu rešenja ste pot, Ko zvežete tod z ondot, O, ceste, ve bele ceste!
O, ceste, ve bele ceste, To vem, da mi pride čas, Ko več ne pojdem po vas, O ceste, ve bele ceste!
O, ceste, ve bele ceste, Takrat me drugi neso, In peljete vse v nebo, O, ceste, ve bele ceste!
E. Gangl.
58i
a pravdo in srce.
(Tragedija v petih dejanjih iz časa kmetiških uporov 1. 1573. — Spisal Anton Medved.)
Tretje dejanje.
1. prizor.
Dizma. Grajski hlapec.
Dizma.
Šlo je torej po sreči. Da ji le hudega nista prizadela.
Hlapec.
Prav nič hudega. Kakor ste naročili. Midva sva bila za grmovjem skrita Ko je počila vaša puška, šla sva precej v logarjevo kočo in vprašala, kodi se gre na Rako. Potem sva prosila, da naju naj Katarina vsaj na rob gozda spremi, potem nama bo ob mesečini že mogoče uzreti grad in tje iti.
Dizma.
Poznala vaju ni.
Hlapec.
Prav nič. Jaz sem imel brado, oni brke.
v	'
Sli smo torej in prišli na rob gozda, kjer je bil voz pripravljen. Ko ji rečeva, naj sede na voz, tedaj je prvič vzkriknila. A midva jo šiloma posadiva na voz. In ko je v drugič močno zavpila, potisnem ji robec pred usta in ga tiščim toliko časa, dokler nismo prišli blizu gradu. Potem je utihnila in tiho dospela na grad, kjer jo je prijazno, skoraj boječe sprejel mladi gospod.
Dizma.
Dobro! Zato vama bo že gospod plačal, ali pa vama je že.
Hlapec.
Prav nič, gospod Dizma, doslej. A mislim, da naju tako ne pusti, ker sicer bi lahko, ko bi hotela--komu povedala —
Dizma.
Kaj r ti se ne bojiš groziti . . .
Hlapec.
Prav nič, gospod Dizma. Obljuba dela dolg. Meni je, da vam naravnost povem, malo žal, da sem se polotil nepoštenega dela. A gospod se mi zdi pošten, jaz pak sem potreben nje-
govega denarja, in še bolj njegove milosti. Toda brez plače, veste, kdo naredi dandanes kaj na svetu?
Dizma.
Ali pa veš, kje stanuje Katarina?
Hlapec.
Prav nič, gospod Dizma. Jaz je še nisem videl od onega trenutka, ko sem jo privel na Rako.
Dizma.
No, no, dobro! Le pojdi sedaj na delo, saj ga imaš dosti!
Hlapec.
Prav nič, gospod Dizma.
Dizma.
Molči! Ali te opalim! Pojdi!
(Hlapec odide.,)
2. prizor.
Dizma
(sam).
Imenitno, težko vprašanje! Od njega je odvisna moja sreča, moje bogastvo. Kaj mi kaže storiti? Katarino oprostiti? Bah! Na to še mislil nisem nikdar. Ponoči izkopati denar? Da, da: lahko bi ga vražji mladenič premaknil. Kme-tiški cepec, a ni neumen, saj toliko ne, da bi meni prav hodilo. Kaj? Kaj? (Hodi sem in tje.) In še hitro je treba. Danes je že tretji dan. Kaj ko bi . . . (Zamisli se.) Nerodno delo! In vendar, in vendar bom storil. Dobro, dobro. Tako bom storil. Jaz stopim k Erazmu in mu povem, kdo je hotel njegov morilec biti in povem gospej Barbari tudi — da — in potlej, potlej, pohitim k Andreju in mu rečem: „Dolgo sem iskal, kje je zaprta Katarina. Potem sem jo našel v sobi, kjer je grajšČinska zakladnica. Ključ vanjo imam jaz ponarejen, a leži na dnu zaboja v gozdu — ne niČ tako. Rečem mu: Postrežnica jedina jo lahko izpusti. Jaz sem ji
obljubil sto zlatov, da gre potem lahko iz službe. Teh sto zlatov mi daj iz zaboja in sicer precej. On pojde. Samega popustim. Za njim le pošljem kako senco, ki si zapomni kraj, kjer bo kopal iz zemlje zaboj. Kadar mi bo kraj znan, potem naj ga primejo precej. V istem trenutku pa idem jaz tje, in z zakladom naprej. Nič — o kako nespameten! Čemu toliko neumnih ovinkov Imam jo, imam, drugo misel. —
Ce jaz povem Erazmu, da je Andrej nanj streljal, če ga potem Erazem po božji in Človeški pravici lahko zapre in se iznebi najhujše ovire v svoji ljubezni do Katarine, ali mi ne bo dal, kar bom zahteval, in mi odpustil vsako mojo krivdo? I, ta denar! Kaj je Erazmu za denar! In njegova prošnja zame pri gospej Barbari reši me sleharne kazni. In naposled, ali mi more dokazati Andrej, da je denar ukraden! Izvrstno! Dobro sem jo pogodil! Da le dobim zaklad v svoje roke! Izgovor bo lahak.
3. prizor.
Dizma. Erazem.
(Erazem pride zamišljen.)
Dizma.
Gospod ! Zakaj ste potrti ? Vse pojde dobro.
(Erazem ga molče pogleda.)
Tako rad bi z vami nekaj govoril.
Erazem.
Kdo ti brani ?
Dizma.
Ali me boste blagovoljno poslušali? Zvedeli bodete nekaj, kar vas bo osupnilo, in najbrže tudi vzradovalo. Vi veste, da sem že blizu trideset let pri vas, in sem zmerom zadovoljen s svojo gospodo in zaslužkom. Moj zaslužek je dober, in ker sem varčen, kakor veste, zato sem si v teh letih mnogo prihranil. Vi morda ne slutite, koliko?
Erazem.
Na to nisem niti mislil. Bog ti blagoslovi imetek. Jaz ti ga gotovo ne zavidam, ko bi bil tudi večji od mojega.
Dizma.
Da, da, zato, ker ste blag človek, žlahten gospod. Morda se spominjate tudi, da sem pred nekaterimi leti vse vino na Ogerskem prodal in odračunil gospej denar, kolikor ga je zahtevala že pred prodajo. A jaz sem zanj mnogo veČ skupil, kakor sem tedaj povedal.
Erazem.
To ni bilo prav, da si lagal, zlasti ker se ni bilo treba. Ako sta se tako pogodila z mojo materjo, potem nisi krivično ravnal.
Dizma.
Žal mi je, da sem lagal. A krivičen ni bil niti jeden vinar. Jaz sem se trudil mnogo na prodaji.
Erazem.
A prosim te, zakaj mi vse to pripoveduješ?
Dizma.
Prčcej! Poglejte, moj gospod ! Časi so nevarni pred Turki, hajduki .... in jaz sem sklenil, da svoj denar zakopljem. KovaČ mi je skoval železen zaboj, vanj sem položil svoj imetek in ga zagrebel v zemljo v gozdu. In kadar se mi je kaj nabralo denarja, nesel sem ga brž v zabojČek.
Erazem.
Jaz v resnici ne vem, kaj je meni do tega.
Dizma.
Le čujte: nesrečo sem imel. Nekdo me je dvakrat pri delu v gozdu opazil, vzel zaklad iz zemlje in ga zakopal na drugo mesto.
Erazem.
No, to je nesreča. Milujem te.
Dizma.
In kaj mi je očital? Da je denar ukraden, da sem ga vzel iz kmetiških žuljev, da zato ni moj, da me hoče ovaditi pri vas ali gospej, in tako dalje . . . Pomislite, kako so me užalile njegove besede, mene starega, vedno vernega služabnika!
Erazem.
In kdo je bil to ?
Dizma.
Ravno tisti, ki je oni dan v gozdu na vas streljal in vas zadel v nogo.
Erazem.
Kaj ?! kaj ?! (Osupne.)
Dizma.
Da, ravno tisti. Poznam ga, tudi vi ga poznate.
Erazem.
Za Boga, povej! Hitro !
Dizma.
Čakajte, gospod, precej! Samo nečesa vas bom preje prosil. Gospa gre in gospod Krištof. Pojdiva! (Gresta na desno.)
4. prizor.
Krištof Ložan. Barbara.
Barbara.
Vse zastonj, pravite ?
Krištof.
Vse zastonj! Po dolgem pregovarjanju mi je rekel: Ne trudite se, da bi me odvrnili. Ce ste mi res naklonjeni, trudite se rajši, da bi mi jo pregovorili. S temi besedami je odšel in me pustil samega.
Barbara.
O, gospod Krištof, prijatelj moje hiše! Polovico svojega imetja bi rada izgubila, da se moj sin premisli.
Krištof.
Jaz vam rečem toliko, milostiva gospa: boljše je, da imate srečnega sina poleg plebejke, kakor nesrečnega, mrtvega poleg plemkinje.
Barbara.
Dosti, dosti! O ne govorite o smrti, o nesreči njega, ki mi je vse na svetu. Ni je ženske, da bi mu jo branila, ko bi bil brez nje nesrečen. Jaz se udajem.
Krištof.
Potem vam še nadalje svetujem. Zatajite žalost, zatrite nevoljo, odložite neprijaznost vpričo deklice. Ne zamerite! Po mojih mislih se ona boji zlasti vas. Ako jo vi zase pridobite, potem se omeČi njeno srce tudi proti sinu.
Barbara.
Pripravljena sem odslej vse storiti, da jo naklonim Erazmu. Hočem se ponižati in približati kmetiški ubožici. O težko je, a bodi! Za sina storim vse. In sedaj — kako je na Hrvaškem?
Krištof.
Vojska stoji očitno na nogah dva dni. Tahi je v smrtni grozi in nevarnosti. Vse delo je zapuščeno.
Barbara.
Med nami je vse mirno. Nihče nič ne vč. Kmetje so pokorni kakor preje, in še bolj. In vendar se bojim. Jutri odpotujeva z Erazmom.
Krištof.
Čemu? Moj brat Danijel, zapovednik Bi-hački, je s svojo četo prišel v Krško. Povsodi zasledujemo, da bi odkrili kako zaveso, a doslej nismo ničesar našli. Le nekaj hrvaških kmetov je ujetih v Krškem. Predno more vojska hrvaških kmetov priti do Krškega, imamo pomoč od Jošta Turna, ki so ga kranjski stanovi pre-
skrbeli z orožjem in šeststo vojaki Uskoki. Preveliki strah naš bo kmete le ohrabril. Jaz ostanem nalašč pri bratu še nekaj dnij, dasiravno sem mislil iti v Lož.
5. prizor.
Prejšnja. Dizma.
Dizma.
Globoko se uklanjam, gospa. Nekaj kratkih vprašanj imam službenih.
Barbara.
Povej!
Dizma
(izvleče liste).
Na hiši Pavla Orehka sem videl oni dan tri zajčje kože na vratih razprojene. Rekel je, da je zajce v zelju ubil. Kazen?
Barbara.
Tri dni ima priti v tlako delat.
Dizma.
Matija Čednik je nesel zadnjikrat soma iz Krke in ga skril, da ga ne morem zaslediti. Sedaj ga je že gotovo použil.
Barbara.
To je berač. Vzemi dva hlapca in ga na samem pretepite.
Dizma.
Vas Vrbičje je popasla dva laza v graj-ŠČinskih ložah in se brani plačati užitnino, ki smo jo lani povišali.
Barbara.
Vsaka hiša ima dati jedno ovco, sicer pre-povemo nadalje pasti vsem vašČanom.
Dizma.
Janez Trojan, sin umršega Luke Trojana, že nad jedno leto dolguje mrtvaščino. Pravi, da toliko ne more plačati in da preje niso nikdar plačevali po deset goldinarjev.
Barbara.
Kaj to njemu mari! Ako ne plača v jednem tednu, zarubi naj se mu dom in zemljišče.
Dizma.
Anton Jama je prodal dve njivi na Omotski rebri in še sedaj ni prišel plačat desetine in po prodajno listino.
Barbara.
Jeseni naj se mu vzamejo vsi pridelki obeh njiv, če ne pride do setve plačat.
Dizma.
Potem . . .
Barbara.
Dovolj! Po ušesih mi šumi. Od jutra do večera ne Čujem drugega kakor pritožbe, gole pritožbe. Stori, kakor sem velela.
Dizma.
Tudi treh hlapcev pogrešam od jutra že. Ali ste jih morda vi ... ?
Barbara.
Jaz ne. To je tvoja skrb. Pojdi in pripelji mi pred vsem ono deklino — ne vem, kako ji je že ime. Saj ti je znano.
Krištof.
In dajte osedlati mojega vranca.
(Dizma odide z globokim priklonom.)
6.	prizor.
Barbara. Krištof.
Barbara.
Ideta naj iz doma tukajšnjega na Ogersko. Tam nihče ne pozna dekleta in doma naj jo drži, dokler je sam ne naobrazi.
Krištof.
Storite, kakor vam drago. Jaz nisem mogel boljšega svetovati, kakor sem.. Ako hočete ravnati iz ljubezni do jedinega sina . . .
Barbara.
Rekla sem.
Krištof.
Jaz jezdim sedaj naravnost na Kostanjevico vprašat samostan, kaj vedo tam o uporu.
Barbara.
Zahvaljujem vas za trud in obisk. Da se skoro vidimo zopet zdravi in varni na Raki!
(V tem pride Katarina in se boječa s povešenim
licem ustavi na levi strani. Krištof odide.)
7.	prizor.
Katarina. Barbara.
Barbara
(gleda jo nekaj časa molče).
Stopi bliže! (Ko se Katarina ne gane, gre k nji in jo poboža po lici.) Ne boj se, dete! Zakaj molčiš? — Ali nisi rada na gradu? — Le srčno povej!
Katarina.
O gospa —!
Barbara.
Saj veš, zakaj si na gradu. In Če veš, ne moreš žalostna biti. Ali veš.-'
Katarina.
Mislim, da vem.
Barbara.
Moj lastni, jedini sin Erazem te hoče osrečiti. Kako bi potem ne kazala veselega lica r Kje in kdaj je tvoja vrstnica dosegla toliko milosti r
Katarina.
O gospa — izpustite me domov! Zakaj bi kalila vam srečo in morda zapravila tudi svojo ! Moj oče, moj oče!
Barbara.
OČeta boš lahko videla kmalu. Ti naše sreče ne boš kalila. Moj sin te ljubi in govori, da ob nobeni ne more biti srečnejši, kakor ob tebi, Če si tudi preprosta, uboga deklica. (Po strani sama zase.) Koliko premagovanja!
Katarina.
O da bi bila še preprostejša, Še ubožnejša!
Barbara.
Le bodi prijazna in ljubezniva ž njim! Glej, ti boš še občevala z visokimi gospemi. No — in jaz ti tukaj povem, da te vsprejmem v svoj dom kot svojo hčer, da bom tako ravnala s teboj, kakor bo hotel in želel moj sin. Mene se nikar ne boj! Name se nikar ne izgovarjaj pri mojem sinu. Iz ljubezni do njega vse storim.
Katarina.
O, vem. Potem me iz ljubezni do njega odpustite. Pomislite, kaj sem jaz, kaj je on. Jaz uboga, neučena —.
Barbara
(sama zase).
Ponižna je. Ugaja mi bolj . . .
(Prijazno jo prime za roko.)
Tebi je Katarina ime. Torej Katarina še jedenkrat, mene se nikar ne boj ! (Odide.)
8. prizor.
Katarina.
Slutila sem, čakala sem viharnih dni j V življenji svojem, in prišli so res. Moj Bog, moj dobri Bog, navdahni Duha mi s pravo mislijo te ure.
(Prestane.) Je-li to res.'' Da sama sebi nisem Odkritosrčna? Je-li to mogoče?
Jaz ne verujem, in čim manj verujem, Tem bolj se sama sebi zdim nesrečna, Tem rajša bi verjela. Je-li res? Ne, proč od mene vsaka sladka vera, Visoka misel iz srca izgini, Napolnite nekdanji me spomini,
V	očetni mirni dom me preselite,
Kjer skromno v tesnem domu smo živeli. Moj dragi oče in moj — zaročenec
V	ljubezni srečni, dasi v majhni koči.
(Prestane.) Kako naj zadušim upor nemirni, Ki vstal je v mojih prsih in razsaja? Gorje, če čutim, kar boječa slutim! Ne, jaz ne čutim, niti iskre, nič Ljubezni, spoštovanja do, do -— njega . . . Z gradu domov! Od kraja strani, strani, Kjer ni mirü, ni sreče -— o moj Bog! —
(Sede na stol.) On nikdär ni mi storil zlä na svetu, Ljudem je dober, blag — in greh njegov, Da s silo je otel, — to ni —kako? To je njegova krivda, neodpustna. Da, to je greh -— krivica za očeta, Krivica za koga — Andreja tudi ? In kaj je temu storil kdäj Erazem, Da je nameril nanj morilno cev? Po duši se mi gnetejo vprašanja, O kdo, o kdo mi da odgovor nanja. (Zamisli se.)
9. prizor.
Prejšnja. Erazem.
Katarina
(se vzbudi). Gospod Erazem!
Erazem.
Jaz sem zopet tukaj, Da te vzbudim iz težkega mišljenja. Ne boj se! Čas rešitve je došel.
Katarina.
Rešitve čas? O hvala vam, gospod! Kako želim spet videti očeta!
Erazem.
Čuj, nekaj mi je žal. Odpusti mi! Ljubezen, pravijo, da oslepi, In zaslepila je za Čas i mene. Kesam se, da sem ti slobodo vzel, Čeprav je vzeti nisem htel za vedno. Ti spet si prosta, vrni se domov! Jaz ljubil sem, jaz ljubim še -— zastonj. Govoril sem zastonj, a več ne bom.
Nekoč sem sanjal, da ti morda vendar Zanetim iskro v blagem tvojem srci, Ki bi v ljubezni razplamtela zame. Lep sen je bil, ostal je sen samo. Ti sama veš, ti bolje veš od mene, Zakaj ljubezni tvoje nisem vreden.
Katarina. Gospod Erazem, prosim vas, nikar Tako ne govorite. O, saj veste . . .
Erazem.
In zdaj sem slišal neprijetno vest, O, neprijetno zame in zate: Tvoj zaročenec bil bi — Katarina — Povem naj — bil bi skoraj moj morilec.
Katarina.
(prestrašena). Vi veste, Bog, vi veste, o gospod —-
(Pade preden j.) Kdo vam je, kdo — — povedal? O, gorje!
Erazem.
Miruj! Glej, jaz sem miren, Katarina! Le vstani in poslušaj me na dalje!
(Vzdigne jo, ona si pokrije obraz z rokami.) Ti misliš, da ga moram zdaj zatreti, Ugonobiti, ljuto kaznovati: Ne misli tega! Misli, da ga morem! In da se meni ti ne smiliš sama, Jaz rekel bi ti: misli, da ga hočem. Ne, Katarina, malo me poznaš. Nikar ne trepetaj in bodi mirna.
(Prime jo za roke.) Za krutega me smatraš po krivici, Slepiv lažnivec v tvojih sem očeh, Prevzeten plemič brez srca. A bodi!
Katarina.
O ne, o ne, gospod Erazem, ne. Kdaj sem vam neki pokazala to ? O, tudi vi se motite o meni.
Erazem. Kako stojim ponižan pred teboj; Napadovalec ti je več kot jaz, To me globoko peče, Katarina. A ker sem toliko doslej se trudil, Ne maram zadnjemu uteČi trudu. Dejal sem ti, da svojega očeta Privedi k nama, da živi med nama Udobno, lahko na večer življenja ; Obljubil sem, da z iskreno besedo Ljubečo mater omečim za ljudstvo, Naj kaže se mu mater, kakor meni; Domišljal sem te na bodoče dneve,
Anton Medved: Za pravdo in srce.
587
Ko bodes todi kraljevala ti, Zaslomba ljudstvu in tolažba, Čast. Vse to ti ni otajalo srca. In zdaj ti še na dalje razodenem, Da prizanesem krivdo vso Andreju Zaradi tebe, da mu vse odpuščam . . .
Katarina.
Kako ste milostni, gospod Erazem, O, vi ste blag . . .
Erazem.
Povej mi, Katarina, Kaj še želiš od mene ? Kar imam Na svetu, vse ti dam. Izpolnim vse.
Katarina.
Kaj morete mi dati več in jaz Kaj morem še želeti? Hvala vam, Gospod Erazem, jaz sem vam hvaležna, In ako bi živela tisoč let, Nezabljeno bi bilo mi ime . . .
Erazem. O, ktero! Reci, däj mi, Katarina!
Katarina. Ime Erazem . . .
Erazem. (stopi k njej).
Daj mi svojo roko! O Katarina! Zadnji ta trenutek Izreči zadnjo, končno mi besedo, Potem odidi! Katarina, reci: Gori li v tvojem srcu jedna iskra Ljubezni zame? Ali je resnica, Da jaz te onesrečim, ravno jaz? Odgovor bodi kratek, ker je zadnji! Ce je resnica, reci pred odhodom : „Jaz se ne vrnem več." A če mi rečeš: „Jaz se povrnem", — vedel bodem vse In se tako zanesel na obljubo Presladko tvojo, da te samo, samo Odpošljem in ne pošljem nikdar pote. Odkritosrčna bodi pred seboj, Nobenega izgovora več nimaš.
Katarina. Moj oče, oh moj oče!
Erazem.
Pride k nama. Ob mizi najini sedel bo vedno In jaz mu bom vselej kot ti pokoren. Morda se prvi hip razjari. Čakaj! Ko me spozna, drugače bode sodil; In ako bodeš srečna ti — zakaj Ne bode oče tvoj, ki te ima Jedino hčer, bogastvo vse na zemlji?
Katarina.
v
Ce bode srečen oče moj ob naji, Potem bom srečna tudi jaz ob — vas. Gospod Erazem, jaz se vrnem.
Erazem
(glasovito)
VrneŠ?
O Katarina! Angel te obvaruj!
(Objame jo.)
Privedi mi očeta, da ga vsprejmem Kot Jožef Jakopa nekdaj v Egiptu. O draga duša, pojdi!
Katarina
(ganjena).
Z Bogom ! z Bogom! (Odide, Erazem za njo.)
10.	prizor.
Dizma
(pride in se udari po čelu).
To je vendar Čudno. Treh hlapcev ni nikjer. Zdaj naj pa pride ukaz, da bi zgrabili, zgrabili lopova iz Zalesja! In nihče se niČ ne zmeni zanje. Jaz pojdem sam v Zalesje. (Odide.)
11.	prizor.
Erazem. Barbara.
Erazem
(objame mater). O mati, mati, jaz sem srečen, srečen!
Barbara.
Kaj?
Erazem. Ona, Katarina, se povrne, Ker ljubi me, o Čujte mati, ljubi — In jaz sem srečen zdaj —
Barbara.
Moj sin, le bodi! Jaz se radujem tvoje sreče sama. A kdaj se vrne? Menda nisi zabil, Da jutri odpotujeva.
Erazem.
To vem. A tudi vem, da, kar je obljubila, Izpolni, da se vrne, ko midva Na Rako se povrneva — gotovo. O kmalu se vrniva, moja mati, Najdražja mati, kmalu — kaj? — o, da !
Barbara.
-v
Ce bodeš želel . . . Kaj mi je, Erazem? Tako tesno mi je pri srcu danes Od jutra že — ne vem zakaj — a jaz Domnevam, da me Čaka neko zlö —
Erazem. Tako se včasih vsakemu godi. Ne bojte se! Od kod naj pride zlö?
12. prizor.
Prejšnja. Sel.
Sel.
Uklanjam se ponižno. Naš gospod Iz Krškega pošilja me do vaju, V največji naglici mi je naročil, Da precej brez odloga odpotujta! Od Brežic se pomika silna vojska Upornih kmetov proti Krškemu. Na Vidmu sto brodov pripravljenih Leži in čaka vojske, ki je zdaj Gotovo že prišla do Vidma.
Barbara.
Bog!
Erazem! Odpotujva! Hitro! Hitro! Sel.
Na dalje naroČuje moj gospod, Da v Žuženberk bežita.
Barbara.
Dizma, Dizma, Ljudje, služabniki, vozove, konje!
Erazem.
Ne bojte se! Saj niČ se ne zgodi, Jaz hitro vse pripravim v malih hipih. (Hoče oditi.)
13. prizor.
(Prejšnji. Dizma.)
Dizma
(priteče).
Upor, upor! Vse na nogah, v orožji. Poglejte skozi okno! Kakor ogenj Izbuhnil je upor. Poglejte trume! (Vsi gredo proti lini.)
Barbara.
Moj sin, moj sin Erazem, pojdi k meni! Zaprite grajske duri! O gorje!
(Vedno bližji se čujejo glasovi, klici: Smrt gospodi ! Rajši stokrat umreti kot tlačaniti! Stara pravda, stara pravda!) Gorje mi! Sin ti bil si vedno dober.
Erazem.
Jaz nisem storil jim krivice nikdar.
(Čujejo se med vpitjem streli. Ko se v nemi grozi vsi drže drug drugega, zaropotajo spodaj grajske duri, in glas Lokvanca se začuje: „Prišli smo po svoje pravice.")
Barbara
(omahne sinu na vrat). Erazem, reši me! Reši me! Reši me!
Zavesa pade.
Prve hiše.
(Povest. — Spisal J. Štrukelj.)
I.
Grbec ptujo grbo vidi, svoje pa ne.
Nar. pr.
„Mica, glej no, Mica!"
„Kaj?"
„Poglej no — brž poglej!"
„Kaj pa je takega r"
„Ce misliš, hitro! Jej, ali vidiš:"
„Ti presneti otrok ti, kdo bi mu zaupal?"
„Jaz sem ga že precej časa opazovala. Naj-poprej je jemal iz zavitka sladkor. Ti ne veš, kako je oblomil večji kos na vseh oglih! Manjše je pa kar poskril po žepih. Res, kdo bi mu prisodil?"
„Pa da zna tako nagniti! To ti pije kakor velik."
„Jaz bi ga ne bila spila toliko v dušku."
„Saj ima vino, čeprav je Sodovo, vendar nekaj moči: ali temu otroku teče kakor voda."
„Jeminasta, koliko si je naložil! O mati usmiljena, pri taki hiši — pa že več suhih klobas nimajo! Saj nese menda tudi klobase, ali ne?"
„Kajpada, sedaj-le si bo ona postregla, seveda prav na skrivnem, ker poslov ni doma in otrok ni v hiši."
„Kaj pa vino? Meniš, da ga bo sama cel liter:"
„Vino je najbrž zanj. Danes neče k Sodu, preveč drugih ljudij je tam."
Tako sta se pomenkovali — ni še veliko let tega — nedeljo po sv. Janezu, pa ne tistem, ki dan daljša, ampak tistem, ki ga krajša, ko-privje- jezični gostji Prvinove koče: Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica. Zadnja je pred tem pogovorom zajemala iz precejšnega lončka kavo, toda ne hitro, kakor je bila sicer njena navada, ampak pogosto je počivala ter se naslanjala na mizo in si podpirala desno lice z roko; neznansko jo je namreč bolel podočnik. Zato torej ni tako naglo skočila k oknu, kakor drugače ob prilikah, ko je bilo kaj videti. No, sedaj je jela oči pasti na stvareh, ki jih je bil nakupil Grebenov Tinček v gostilni pri Sodu, in mahoma je pozabila, kako slastna je kava in kako hudo je, Če Človeku zob nagaja. Sele tedaj, ko jo je zavil osemletni Tinček namesto v vežo proti skednju ter izginil za velikimi, Škripajočimi vrati, zabolel jo je zopet podočnik.
„Oh, kako kljuje! Drevi se bom pokadila, Če bo kaj odleglo. Da bi vsaj po noči mir imela!" Po tem vzdihu je sedla za mizo ter se vnovič lotila kave. Urša pa je obslonela pri oknu, jedla za malico velik kos kruha ter gledala proti Grebenu in na cesto, kakor vselej, kadar ni imela nujnega dela.
„Komu bi bilo prišlo na misel", obrnila se je po kratkem molku na pol proti Mici, „da ne bo nesel nji? Vidiš, sami otroci bodo jedli in pili! Kje so neki denar dobili r"
„Pa še povprašuješ!" zavrnila jo je Mica nekam osorno, ker prijela jo je sitna zaradi bolnega zobu. „Kje neki? Ukradli so ga."
„To se tudi meni zdi. Toda njemu, nji — ko oba tako skrivata?"
„Ej, on in ona sta premetena, otroci pa Še bolj zviti."
„Kaj pa, Če bi bili stari vzeli r"
„Zapravljali bi pa njen denar."
Utihnili sta za nekaj časa. Urša je molče gledala skozi okno. No, in to se mora priznati: Prvinova koča je imela v tem oziru zelo pripravno lego. Bila je sezidana ob vhodu v vas Okroglo. Jedno okno je bilo obrnjeno proti Grebenu, drugo proti cesti. Kdor se je znal dobro sukati od okna do okna, ni mu zlahka ušla kaka znamenitost. I, Kotarjeva Urša je bila dobro vajena tega posla. Dasi že pri petdesetih, vendar se je sukala kakor dekle. Bremenčkova Mica je bila sicer precej mlajša, pa ni bila več tako gibčna; toda to ji ni nič Škodovalo, saj jo je Urša vselej o pravem času poklicala.
Lep razgled je bil pač iz Prvinove koče, to je resnica, a druge lepote bi zastonj iskal na nji. Zanemarjena in umazana je bila znotraj
in zunaj. Stranski steni sta bili zidani, končni pa leseni in menda svoje dni pobarvani; ali stari ljudje več ne pomnijo tega. Tisti zidar pa, ki se je lotil stranskih sten, umrl je najbrž, predno ju je ometa!; a naslednika menda niso mogli dobiti, ki bi si bil upal dovršiti pričeto delo. Prej ko ne ga pa še iskali niso, češ, da ne bi kaj skazil. Skratka: omet pri Prvinovi hiši ni še nikoli odletel in bi tudi pri najhujšem potresu ne, — ker ga ni bilo. — Pred vežnim pragom je bilo zmeraj vse navleČeno. Tu je imelo svoj prostor tnalo, kad za dežnico, ki se je na zveriženi deski pol lovila pol zlivala pod kap; nekaj hlodov je tudi ležalo navskriž, sploh: pred Prvinovo kočo nikakor ni bilo tako lično in Čedno, kakor bi se spodobilo pri vhodu v Okroglo. Vas s šestdesetimi hišami — v ljubljanski okolici — je namreč drugače prav lepa, samo Prvinova koča jo kazi. Toda za vse to so se presneto malo menili njeni stanovalci. Lastnik, Prvinov France, se pa — ni maral. Da so le prebivali ljudje v nji, pa mu je bilo dobro. Nič ga ni motilo, Če se je ta ali oni sosed spotikal nad njegovo kočo.
„Gradu gostačem nimam za kaj zidati", povedal je na kratko svojo misel. „Čisto dobra je koča; zakaj je pa vedno polna r"
Polna je bila pa zares leto za letom. Kdo bi naštel vse, ki so že po pol leta, po jedno, dve, tri leta prestopali njen prag? Cunjarica Jera, dninar Primož in njegova sestra, tisti še-pasti Nace, potem zopet cunjarica Jera, zadnji Čas pa že več let Kotarjeva Urša in Bremenčkova Mica s sinom Petrom. Tem poslednjim se je stanovanje v Prvinovi koči posebno priljubilo. Kraj vasi je bilo, ni videl vsak nepovabljenec, kaj počno; pa tudi daleč jim ni bilo, kadar so šli po vasi plet, mlatit, ali Peter — kosit. Pa za blizu ali daleč se še niso menili toliko, ampak to je bilo pripravno, ker je bilo v Okroglem dovolj gospodarjev, ki so jih radi najemali. Mica in njen Peter sta namreč kaj težko služila vse dni v tednu zaporedoma. Dva dni dela, vmes dan počitka, pa zopet malo delati, a ne dolgo, da se človek ne prevzdigne in pretegne — tako življenje jima je bilo po godu, ker se je nekaj prislužilo, pa vendar zelo malo trpelo. Toda kjer ni veliko gospodarjev, ni, da bi si kdo kar sredi tedna izmislil: jutri me ne bo, moram si nekoliko oddahniti. Tu velja: „Delaj, dokler te potrebujem, ali pa pojdi, dobim drugega." Seveda v Okroglem je bil vsakdo vesel, da je le za nekaj dnij dobil delavca, ker so pri več hišah povpraševali po njih. — Uršo je pa zlasti to vezalo na kočo, ker je toliko videla skozi njena okna.
Ali take sreče pa menda že davno ni imela, kakor v nedeljo. Kruh v roki in med zobmi
— je gledala proti Grebenu tudi še potem, ko ni bilo več Tinčka. Kmalu je jela zopet klicati:
„Mica, Mica!"
Le-ta se je sedaj hitreje primaknila k oknu, sklenila roki in se začudila, da bi bil vsak, kdor bi bil vpričo, trdil: nekaj nenavadnega vidi BremenČkova Mica. Pa je bilo res tako. Podna vrata Grebenova so bila na pol odprta; na podu pa so se vrteli Grebenovi starejši otroci z nekaterimi drugovi, ti sparoma, ti pa posamezno -—- z metlo; učili so se plesati.
„Oh, oh, to je seme! Pa da jim puste!" zgledovala se je Urša.
„Puste, puste, hm! On je zgoraj v svoji sobi in je vesel, da ga nihče ne moti; ona je pa v kuhinji in se tudi ne meni za otroke. Zato pa je tako", razlagala je Mica živahno, zobna bolečina ji je zopet hipoma odlegla.
„To ti bodo otroci, to, naj še malo izpod-rastejo! Se sive lase bodo stavili njemu in nji."
„Bodo, bodo, Če le učakata. — Ti, glej jo, Čegav je pa oni-le, ki si sedaj klobuk popravlja:"
„A tisti? Pri Štefanu se uči mizarstva; ne vem, odkod ga je dobil."
„Bodi, odkoder že, navihan je!"
„Zrel, zrel!"
„Pa ta-le Grebenova Pepa bo tudi ptica; le poglej jo, kako je upehana."
„Preživa je za svoja leta, vse preživa! Komaj petnajst let, Če jih ima, pa bi se še dvajsetletni ne podalo. Jej, jej, kakšen je svet dandanes!"
„Kje je neki Meta, kaj praviš:"
„Hm, pri Sodu pleše, kje pa bo:"
„Saj res, saj res, danes je ples, ker so mlaje prodali."
„Drevi bo pa vpitje in razgrajanje."
„Pa pretep in poboj."
Tu zavriska nekdo in pretrga za hip gostobesedni gostji. Prva izpregovori Mica:
„Vprašujeva se in ugibljeva, kje bi bila Meta, vidiš jo tam-le s PetiČnikovim." Res so se hladili na Sodovem vrtu fantje in nekaj deklet. V sobi jim je bilo že prevroče in presoparno; nekoliko bolj na strani menila sta se pa Pe-tiČnikov Nace in Grebenova Meta.
„Kako sta domača!" omeni Urša.
„Kar vpričo vseh se smejeta, kakor bi bilo že vse dogovorjeno", pripomni Mica.
„Koliko Časa se pa že imata? Kaj misliš, ali jo bo vzel, ali ne.'"
„Kako dolgo? Ne vem, kdaj sta se seznanila. Z ženitnino pa ne bo šlo tako gladko ne, kakor si morda domišljujeta ta dva. — Poglej, že zopet se smejeta."
„Naj se, saj ju bo minulo! — Pa zakaj bi se ne mogla vzeti.' Petičnikova hiša je prva za Grebenovo. Ne verjamem, da bi v Okroglem kdo toliko premogel kakor PetiČnik."
„Prva hiša za Grebenovo — seveda je. Ali pomisli: Greben ima že sedaj devet otrok, koliko bo pa dal Meti?"
„E, tako pod nič ne bo njena dota! Kaj ni Greben dvozemljak:"
„Dvozemljak, naj bo! Take dote pa le ne bo mogel šteti Meti, da bi jo hotel stari PetiČnik pod svojo streho."
„Če bo pa Nace zadovoljen ž njo in bo le tiščal in tiščal za njo:"
„Naj še tako sili in pritiska, pod nosom se bo obrisal, da veš! Stari PetiČnik ima res da let polno klet, kakor pravijo, ali je še trden, še lahko živi, še. Pa le meni verjemi, da ne bo dal sinu gospodarstva iz rok, ako si ne bo izbral žene, ki bi bila njemu po volji."
Tu pa začne Urša Mici na tihem šeptati:
„Meta je pretkana, da nikoli tega. Tako ima priklenjenega Načeta, da ga vije, kakor se ji poljubi. Meni se nekaj zdi."
„No, kaj se ti zdi." pozvedovala je Mica še tiše.
„Veš, meni se nekaj sanja — pa nikomur ne pripoveduj -—, da se bo za poroko mudilo. Tistega pa stari PetiČnik ne bo hotel, da bi ljudje s prstom kazali za njegovim sinom, češ: PetiČnikov Nace pa Petičnikov Nace -—-"
„Ali meniš, da potemtakem privoli, naj se vzameta r"
„Rad ne. Hudoval se bo, to je gotovo, ali na zadnje se bo pa vendar-le udal."
„I, kakor vedo in znajo, pa naj se, tam-le so."
Malo sta obmolknili, potem je pa zopet nekaj zaskrbelo Uršo :
„Boljše žene je vreden Nace kakor je Grebenova."
„Slabejšo bi težko dobil", bila je Mica Čisto njenega mnenja. „To bo imel križ ž njo !"
„Kaj meniš, da zna pošteno skuhati:"
„Jej, Urša, pa nobene stvari ne bo znala prav v roke prijeti. Samo postopala in pohajkovala bi kakor doma; toda pri PetiČniku so pridni: ne bo tako zložno živela, ne."
„Moj živi dan, da je Nace tako kratkoviden! Da bi le roko stegnil, pa bi se mu kar obešale na prste, pa drugačne, ki so res dekleta, da je kaj!"
„Križ božji, saj bi bila Meta tudi lahko kakor so druge, na obraz in za postavo ji ni kaj očitati; samo da bi bila le količkaj dela vajena! Pa Grebenka jo je vso razvadila."
„Ej, saj se ji že dobro vtepa! Štirinajst dnij z Meto že nič ne govorita."
„Jaz sem tudi že slišala. Pravijo celo, da je Greben nji vzel gospodinjstvo in izročil Meti; pa menda ni res."
„Prav brez nič ni to govorjenje, ker Grebenka pri Sodu vse na upanje jemlje."
„Za božji čas, kaj ne, pri taki hiši, kjer bi imeli lahko nebesa, pa je tako-le!"
„Ce bi bila jaz ž njo, ne obstala bi pri hiši za vse nič ne."
„Kam pa hoČer"
„I, svet je velik; povsodi bi ji bilo zatorej kakor doma."
Mici in Urši bi skoro gotovo še ne bila pošla govorica o Grebenovih razmerah, da ji nista napotili na drug pogovor stara Grebenka in njena prijateljica vdova Spela. Imeli sta namreč ti dve lepo navado, da sta ob nedeljah po krščanskem nauku molili v cerkvi še križev pot ali pa sicer nekoliko pomolili, saj molitve je vsak človek potreben. Potem pa sta hodili počasi domov ter med potjo kaj pokramljali, kako je, kako bi moralo biti in kako bi se ne smelo goditi. Včasih sta celo za hipec obstali, Če je bila na vrsti važnejša stvar; in zakaj bi ne, mudilo se jima ni nikamor.
Na oglu Prvinove koče sta postali, kmalu se jima je bilo namreč ločiti, povedali si pa še nista bili vsega, kar sta želeli.
Kotarjeva Urša, ki je bila menda gorka vsemu svetu, samo sebi in Mici ne, začela je brž brusiti jezik nad prihajalkama:
„To sta ti pravi! V cerkvi moli jedna bolj ko druga, da bi človek dejal, dušo si bo iz-molila, tu pa opravlja, da jo je polna cesta."
„Beži, beži", pritrdila ji je Mica, „saj še ne moli nobena. Samo gleda, kdo je v cerkvi. Sicer je pa taka svetost lahka, kakor je, reciva, Špelina. Ni res, lani sem ji plela strnišče dva dni, saj veš, ne, kdaj je bilo:"
„Kaj bi ne vedela: Jaz sem bila takrat pri Petičniku; me smo bile že v repi."
„No, no, vidiš, takrat je bilo. Dva dni torej sem ji plela, pa sama je tudi plela, ali le toliko, da je migala in mene priganjala. Njivica je bila majhna, kraji kratki, zvečer drugega dne je bilo že dopleto. Kakor včeraj sem doplela, danes na nedeljo me je pa vprašala tam-le pred pragom iz cerkve grede: „Koliko sem ti dolžna, Mica:" — „Po osem grošev sem imela oni dan pri Grebenu", povedala sem, kakor sem mislila in je bilo res. VidiŠ, pa mi ni dala osem grošev od dne. „Po sedem ti bom plačala, sama izprevidiš, da sem revica", tako je tajila denar in mi utrgala po grošu od dne. Takoj takrat sem sklenila, da ji ne grem nikoli več pomagat, če bi bilo, ne vem, kaj."
„Take-le so, take-le so te pobožne ženice! O dobro jih poznamo: moli pač, moli, izpod palca pa ne da. Seveda tako je lahko moliti, ko sedi na denarjih."
„Vidiš, Urša, to me najbolj draži: delavec je vreden plačila; zaslužka mu ne sme nihče
pritrgovati — vse to ve, saj hodi vedno v cerkev, ravna pa vse drugače."
Spela in stara Grebenka^ sta prišli med tem pogovorom že do razpotja. Spela se je poslovila in hitela domov; stara Grebenka je tudi menila tiho poiskati svojo sobico, kar spazi, da otroci na podu plešejo. Seveda ji to ni bilo všeč, ker tako se nedelje ne posvečujejo, zato je šla nad nje ter jih začela oštevati. Toda ni opravila, kdo ve, kaj. Kar je bilo ptujih, potuhnili so se po kotih ali pa potepeno odšli s poda. DomaČi pa so ugovarjali stari materi, češ, da nima pravice ukazovati jim, naj gre v svojo sobico, ker tukaj ni nič njenega. Najbolj je jezikala Pepa ter stari ženi celo zaprla vrata pred nosom. To je kajpak starko opravičeno razsrdilo; odslonila je podna vrata in stresla Pepo, ki je bila preprevzetna, da bi stekla, za ušesa. Sram jo je pa bilo, da bi jo kdo stra-hoval, pa še vpričo drugih, in jela je vpiti in jokati, kakor bi ji bilo odletelo pol glave. Potem pa je drla naravnost v vežo tožit materi.
„Kaj pa že zopet imate, da ni miru:" vprašala je mlada Grebenka Pepo.
„Tepel me že ne bo nihče, pa za prazen nič", ihtela je le-ta.
„Kdo te je tepel?"
„Mati."
„Zakaj pa:"
„Za nič."
„Kje so te dobili?"
„Na podu smo bili, pa so nas prišli tepst. Kaj jim mari, če smo na podu?"
„Kaj mi mari:" poprijela je Pepino besedo stara Grebenka, ki je tačas prišla v vežo. „To mi je mari, da taki otroci, kakor si ti, niso za ples, ampak za molitev. Kje si bila pa pri krščanskem nauku:"
„Pa bi me bili poučili. Ali me je bilo treba brž za ušesa:" odgovarjala se ji je Pepa.
„Vselej te bom, vselej, kadar se mi boš še ustavljala", pretila ji je starka resno. „To ti povem, da ni lepo, če kdo starih ljudij ne spoštuje."
„E, staro godrnjalo sitno", mrmrala je mlada Grebenka po tihem, potem pa zavrnila staro: „Veste, mati, moje otroke le pustite! Ako bo treba, posvarim jih lahko sama."
„Le potuho jim dajaj, a sebi pripiši, če bodo tvoji otroci taki, da se Bog usmili", dejala je stara užaljena ter odšla po stopnicah v svojo sobico. „Rada bi jim dobro, pa nečejo", tožila je sama sebi ter ravnala na mizi nedeljsko ruto. Ko jo je pa shranila v skrinjo, zapazi, da je nekdo nekaj premetaval po nji. Preiskuje skrb-neje, nä, pa vidi, da ji je precej denarja ukradenega iz nogavice, v kateri je hranila novce za stare dni. Preštevajoč, koliko ji je vzetega,
stopi k oknu in zagleda pred drvarnico domaČe otroke, ki so to popoldne že drugič zlagali za vino in klobase. „Nobeden drug kakor ti so prišli med krščanskim naukom do mojega denarja", sklepala je brž ter se namenila, da vse pove gospodarju, svojemu sinu Janezu, mlademu Grebenu. Zaklene skrinjo ter odpre onostran veže svoji sobici nasprotna vrata. Greben je spal na postelji; mati ga je morala buditi. —
Kaj se je govorilo in godilo pri Grebenovih, tega Mica in Urša nista mogli ne slišati ne videti. Zato sta toliko pridneje obdelovali otroke, ki so bili sedaj skriti pri drvarnici ter tam jedli in pili.
„Noben človek ne hrani več! Vse zajedo in zapijo", migal je jezik BremenČkovi Mici.
„Taki paglavci, ki bi še vedeti ne smeli, kaj je vino ali klobasa, pa si to naročajo!" zdelo se je tudi Kotarjevi Urši nezaslišano.
„Kam pridemo, kam pridemo, Če se svet ne predrugaČi? Ko sem bila jaz v teh letih, kakor so oni tam-le, bili so mladi ljudje veseli, če so imeli kruh in večje praznike za poboljšek kak krhelj ali suho hruško. Pili so pa vodo, no, pustni večer in nekatere druge redke čase tudi hruševko. Taki pa niso bili, da bi za vino dajali. Jej, jej, kaj bo:"
„To je zato tako, ker stariši niso za nič. Čemu jim pa dovoljujejo, da se potepajo vse popoldne po vasi in za ogli: V cerkev naj bi jih spodili, ko se nimajo pod milim Bogom kam de jati."
Kar nobene stvari se nista mogli zmeniti Urša in Mica v miru, vedno ju je kaj motilo. Sedaj je privpil Greben za svojo materjo iz veže:
„Le pojdite, pa nikoli več vas ni treba nazaj!"
„Saj grem", odgovarjala je jokaje stara Grebenka ter stiskala ključe v koščeni desnici. „Toda zapomni si dan, ko si mater zapodil od doma."
„Rajši sem, ne vem, kaj, kakor da bi še kdaj prestopili ta prag. Tu sem jaz gospodar!" kričal je Greben čimdalje srditeje.
„Janez", to so bile zadnje materine besede, „Če ne boš bolje skrbel za otroke ter jih ostreje vzgajal, ne bodo nič prida. Lahko se zgodi, da bodo tudi tebe pahnili otroci Čez domači prag."
„Prav je, le spravi naj se, kamor hoče, sitnica sitna! Kdo jo bo vedno poslušal in se je ogibal!" Teh misli j je bila mlada Grebenka, ki je v kuhinji za vrati ves Čas poslušala, kako se bo končal prepir med njenim možem in staro.
Greben pa je zaloputnil vrata in šel jezen v svojo sobo. Nič več ni legel, temveč trdo je stopal od okna do vrat, da so kar šipe škle-
petale. Vest mu je očitala, da ni prav ravnal, ker je bil tako osoren in nesinovski z materjo; pa miril jo je s tem, da mora sam gospodariti pri hiši, ne pa vsak.
„Poglej, Janez", dejala mu je poprej mati, „tvoji otroci so mi danes izmaknili pri treh goldinarjih, sedaj jih bodo zapravili za pijačo. Pa plešejo in skačejo po podu in kade, še zažgali bodo. Pokaži jim, da si oče. Moja beseda ne pomaga nič."
„Zakaj pa bolje ne zapirate:" zadri se je nad njo Greben, ki je bil še ves zaspan in Čemeren. „Za druge reči sem vam pa gotovo že stokrat povedal, da ne bodite tako sitni in se ne vtikajte v vse, kar je treba in ni treba. Svojo sobico imate, tam bodite. Drugo bom oskrbel že sam."
„Jaz sem tvoja mati, Janez, in Če bi bil ti, ne vem, kako velik gospod, moja dolžnost je vedno, da te opomnim, Če sam ne vidiš ali nečeš videti vsega", nadaljevala je stara Grebenka.
„To že davno vem, da ste moja mati, pa tudi to vem, da otroci ljubijo prostost. Kdo bi jim prepovedoval vsako veselje? Le nikar ne pogrevajte starih stvarij."
Tako sta začela. Toda ker je mati branila svoje materinsk pravice in ker je sin čimdalje robateje in nedostojneje odgovarjal, odločila se je stara Grebenka, da precej zapusti domaČo hišo, dasi je imela izgovorjen kot do smrti. Sicer je pa že precej časa obetala, da se preseli drugam, ako bodo ravnali ž njo kot s kakim napotjem.
Ta razgovor je menda Grebenu zvenel po ušesih ter mu hudo očital zanikrnost pri izreji otrok, in zato je tako divje korakal po sobi. A da bi zaradi materinih opominov kaj pre-drugačil pri hiši, to mu še na misel ni prišlo. „E, kar je in kakor je, tako naj ostane", dejal si je nazadnje v tolažbo, pogledal, Če je v žepu kaj drobiža, pokril se ter odšel pri zadnjih vežnih vratih od doma, da se razvedri in premoti pri pijači in, ako bo pripravna druščina, z igro pri Sodu.
BremenČkova Mica in Kotarjeva Urša sta pa prav tisti čas ugibali, kam neki pojde stara Grebenka.
„Hudega ji ne bo nikjer nič, saj ima denar", sodila je Urša.
v '
„Se dobro bo živela in kesala se bo, zakaj ni šla že davno od doma. Kaj meniš, to ji bodo stregli, bolj ko bi bila domača!" Taka je bila Micina misel.
„I, slišiš ti, pa v Okroglem ni nikjer pripravnega stanovanja zanjo."
„Za dober denar se bo dobilo. Oh, Če povpraša pri Prvinovih, brž se bodo nekoliko stisnili ter ji prepustili Čumnato."
„Tam bi jo pa nemara res radi vzeli pod streho, samo če ne bo prej poprosila Spele."
„O tisto pa že ne! Res, da sta prijateljici, ali po klancu stara Grebenka ne bo hodila. Premisli, petinsedemdeset jih že ima na hrbtu."
„Pa je še trdna. Lože hodi, kakor jaz ali ti. O, tak glas ima Še, da se sliši Čez sedem podrtih gradov!"
„Kaj glas, Če je pa noge ne neso!"
„No — jaz ne vem, kaj bo storila."
„Kar hoče."
„I, veš, kaj ti pravim : Greben je prav grdo naredil, da jo je na stare dni tako spodil od hiše."
„O, grdo, grdo! Sram ga bodi! In če bi ga kaj izpreobrnilo, jaz mu to povem na vsa usta."
„Glej jo! Nemara še doživiva, da se bo pri Grebenu zasukalo. On matere ne spoštuje, njemu kljubujejo lastni otroci, ž njo je v vednem prepiru, molitve in cerkve ne poznajo dosti, on pije, igra: to ne bo dobrega konca."
„Saj že sedaj ni, kakor je bilo včasih, dokler je še rajni gospodaril. Pa je že tako: Ce ima oče veliko denarja, ima sin večinoma malo čednostij. No, Greben nima nobene."
Pri zadnjih besedah so zaškripale duri, in ženskima se je pridružil Bremenčkove Mice Peter, ali kakor so ga ljudje navadno klicali: Micin Peter. Triindvajset let je minulo pred-pustom tistega leta — pa to je bila le govorica, Čeprav splošna — kar je poslala BremenČkova Mica nekaj h krstu, a poroke neki ni bilo ne prej ne pozneje. Pa to se ni zgodilo v poštenem Okroglem, ampak nekje daleč strani. Odkar se je Peter z materjo udomačil med Okrogljani, hvalili so ga, da je dober delavec, a samo tedaj, če se mu hoče. Sicer so pa tudi govorili o njem to in ono: da rajši je in pije, kakor dela, da se še ni prav dobro naučil, doklej sega meja
mojega in tvojega, in še nekaj takih nelepih stvari j. Ker se ga je res včasih kaj ptujega prijelo, prislužil si je še priimek: Peter Smola.
Sedaj se je vrnil od Soda, kjer je pil za dva druga, Čeprav ni dal polovico toliko za mlaje, kakor njegovi tovariši. Zato je bil pa tudi na vso moč dobre volje.
„Ženski", tako je ogovoril Uršo in mater, „ženski: ,Repa, korenje — slabo življenje'. Nocoj bomo večerjali zajca. Le zasuČita se! Videli bosta, kakšen je: debel kakor polh!"
„Zakaj nisi že poprej povedal?" karala ga je Urša, pa ne preosorno, saj je vedela, da bo tudi njo doletel besede vreden košček. „Poglej, sedaj bi že lahko gorelo."
„Kje si ga par" pozvedovala je Petrova mati kakor o Čisto navadni stvari.
„E, kdaj, kje, komu — tisto ni poglavitno, da sem ga le dobil. Da pa ne bosta še radovednosti lačni, vama rajši povem: davi med prvo mašo sem ga izpihal iz Petičnikovega hleva."
„Kaj je Petičnikovim za zajca r"
„Še pogrešili ga ne bodo, a mi se bomo le dobro poživili ž njim", olepšavah sta zapored Mica in Urša tatvino.
Urša je šla zakurit, Peter pa je prinesel izpod strehe ukradenega zajca. In ko se je v mraku vzdigovala lahna meglica iznad zemlje, kadilo se je tudi v Prvinovi koči z mize — od zajca in krompirja. Peter je obiral zajčje kosti, Mica in Urša pa poleg teh tudi Grebenovo hišo. Prav dobro jim je teknilo. ^
Kako že govore stari? Cujmo:
„Kdor velik' o drugih ve, Drug' še več nad njim dobe."
(Nar. pr.)
(Dalje.)
Vzori in boji.
(Po prijateljevih pismih priobčil Jof. Ošaben.) (Dalje.)
54. David in Jonatan. — Stanovanje pri češkem muzikantu. — Ceščina. — Kapitanov sin. — Francoščina. — Imenitno delo.
Naravoslovec. — Zopet Shakespeare.
. . . vinotoka . . .
Ljubi oče! Prosim Vas, potrpite z menoj; sam sebe ne poznam več, tako čudno mi je. Prosim Vas, ne smejajte se mi, ko Vam razo-denem svoje srce; morda je vse to res smešno,
„Dom in svet" 1896, št. 19
a pomagati si ne morem. Ložje mi bo, ko se Vam izpovem, ker nositi to bol v srcu je mučno. Kaj se mi je vendar zgodilo, povprašujete?
Bilo je prvo nedeljo tega šolskega leta; v nemški cerkvi smo imeli prvič skupno nedeljsko službo božjo. Niti petje, niti pridiga — bila je o dragocenosti časa, zlasti Časa v mladosti — ni mi mogla pregnati temnih mislij in skrbij, ki so me trle prve dni, zakaj sreča me je, tako se je zdelo, hotela popolnoma zapustiti. Ves
3*
obupen sem bil. V molitvi vem da bi bil našel tolažbo, a ne vem, oče, ne vem, odkodi to, da ne morem več s pravim zaupanjem moliti? Tako sem omrznil, okamenel. Po maši smo se usuli iz cerkve na vse strani, največ pa nas je šlo po Turjaškem trgu. Kakor je Prešeren zapel:
Trnovo, kraj nesrečnega imena, Tam meni je bilo gorje rojeno ....
tako bi smel reči tudi jaz:
Turjaški trg nesrečnega imena ....
Pred nami šestošolci namreč je korakalo več petošolcev, a sredi med njimi je stopal jeden, na katerem mi je obstalo oko kar s silo; ob tem me je nekaj zbodlo v srcu, da bi bil rad tekel k njemu in ostal pri njem za vedno. Zaščitnik mladine, sv. Alojzij, ni mogel imeti večje milobe razlite po obrazu, in nedolžnost mu ni mogla lepše odsevati ž njega, nego temu mladeniču. Sedaj spoznavam, kako resnične so tiste besede sv. pisma, katere nam je večkrat ponovil profesor Marn pri krščanskem nauku: „O quam pulchra est casta generatio! O kako lep je čist rod v svoji svetlobi! Neminljiv je njegov spomin. Ako je pričujoč, ga posnemajo: kadar pa se odtegne očem, hrepenijo po njem . . ." Da, res se tudi meni tako godi: Kadar mi izgine ta angel izpred očij, hrepenč mi oči po njeni in iščem ga povsodi, kje bi ga zagledal in komaj Čakam nedelje, da ga vidim prav blizu sebe, vedno na istem mestu. Tudi meni se duša povzdigne k Bogu, ko vidim njega, kako pobožno moli. Oh, oče, kaka sreča bivati v njegovi bližini, ali pogledati mu celo v oči! Kako se mu blišče, kakšna tiha velikost odseva iz njih! Bog ve, kolikrat sem se ob tem spomnil Prešernovih besed:
Meni nebo odprto se zdi, Kadar se v tvoje ozrem oči; Kadar prijazno nasmeješ se, Kar sem prebil, pozabljeno je.
Tako jasno se ne blišči nobeno pomladansko nebo, tako se ne lesketa nobena rosna kapljica ob žarku jutranjega solnca, tako Čist in bister ni noben potoček, ki se v njem zvezde same ogledujejo, tako, menim, bi morali gledati angeli, ako bi vzeli telesno podobo na-se ! Kaj morem za to, ako se je zgodilo tudi meni, kar se je pred tisoč leti Savlovemu sinu Jonatanu, ko je zagledal mladeniča Davida: stopila se je njegova duša z Davidovo in ljubil ga je ko svoje življenje. Ne Čudite se preveč, dragi oče, ako Vam povem, da sem takoj ono prvo nedeljo zajahal Pegaza ter naredil sonet na svojega novega prijatelja, s katerim pa do sedaj še nisem govoril
in ki tudi najbrže niti ne sluti, kaj se godi v mojem ubogem srcu. Ker ga on ne bo dobil nikdar v roke, dobite ga vsaj Vi in imejte usmiljenje z menoj!
Sonet.
O srečni Jonatan, v kraljevi slavi Ljubezen te je z Davidom vezala, Ljubezen vroča, ki ti ni zbežala, Ko begal dragi plah je po puščavi.
Zagledal si v pastirski ga opravi; En sam pogled! — ljubezen se je vžgala, Zavist pušice v njega je metala, — Pušica pa se v tvojem srcu vstavi.
En sam pogled v obraz tvoj rajskomili, Predragi: — duša se mi je zavzela, Ob toliki milobi ostrmela.
Le k tebi duša zdaj teži po sili, Po dnevi mirna ni, ne v nočnem krili, Brez tebe več ne bode mi vesela.
Dodati moram še to, da se piše ta dijak Pravnik, da je prišel iz Novega mesta in da je bil v svojem razredu do sedaj vedno prvi. O, kaj bi dal, ko bi mogel ž njim občevati! V resnici, kar zavidam sošolcem njegovim, ki smejo vedno govoriti ž njim in poslušati ga in gledati mu v nedolžno-ljubo obličje. Jaz ne najdem povoda, da bi se mu približal, vsiljevati pa se nečem nikomur. Vselej mi Čudno zavre kri, kadar ga zagledam. Odkodi to.' Oče, v resnici: on mi je zasijal kakor toplo solnce v temno, mrzlo noč.
Pa Čas je, dragi oče, da Vam naznanim, kje sem dobil stanovanje letos. Kakor nalašč mi je. Učil sem se^že lani ČešČine in želel priti v dotiko s kakim Cehom: nate, sedaj pa stanujem v češki, ali vsaj na pol češki družini. Gospodar, Jan Vymazal, je namreč pravi pravcati Ceh; dvanajst let je bil muzikant, sedaj pa je kot plačilo za tako zvesto službovanje dobil službo kancelista tu v Ljubljani. Pozna pa se mu še vedno, da je bil pri „muziki"; on je sicer pridno „muziciral", toda si ni prsij „ferdirbal", kakor sin šmarijskega „šomaštra", o katerem se poje ta žalostna pesem. Na njem študiram, kakšne učinke ima glasba: moj Vymazal je pri godbi Čutil vedno žejo, in ta žeja ga muči še sedaj tako, da ni srečen, ako ne izprazni na dan deset vrčkov piva. Godba, pravijo, stori človeka veselega in — vljudnega: no, Vymazal je rad vesel in nad vse vljuden. Midva govoriva vedno Češki, včasih tudi za-pojeva katero, kakor n. pr. tisto :
Slovan jsem a Slovan budu Černe čižmy nosit budu ....
ali pa kako pobožno, n. pr. o njegovem krstnem patronu, sv. Janezu NepomuČanu, ki ga Cehi tako zelo časte:
Svaty Jene Nepomuku,
Drž nad nami svou ruku,
Aby, co se zbylo tobč,
Jäzyk Česky neshnil v hrobž.
Vymazal je pa tudi dobrega srca: starega očeta, ki je na Češkem nekemu grajšcaku pasel gosi, (bil je „husäk"), vzel je k sebi in prav lepo skrbi zanj. Ta stari očka ne zna nobene besede razven svojega materinega jezika, a midva sva prijatelja, da mi marsikaj zaupa. V Ljubljani mu je dolgčas. Doma tiČati, to je bilo prepusto; kaj si je izmislil.- Na stopnice pred frančiškansko cerkev hodi sest med berače ; tam preživi skoro cel dan; zvečer, vrnivši se domov, šteje v kakem kotu krajcarje, ki jih je priberačil. Mož hrani v skrinjici, katere nikdar ne odpre vpričo drugih, cesarske cekine; pravi, da pojde na Češko umret. — Gospodinja je domačinka, Dolenjka; plačujem za stanovanje in hrano po štirinajst goldinarjev, s pogojem, da jem samo trikrat na dan, zakaj, da imam malo južino po šoli, plačevati bi moral jeden goldinar več. Vesel sem, da ga ni treba in da se brez malice prebije prav lahko. Poučevat grem tisti Čas, pa je: saj želodec razume toliko olike, da pri ptujih ljudeh ne kruli. Nihče razven mene ne ve, kako je z mojim želodcem. Ob vsem tem sem vendar-le prav vesel. Zakaj ne bi bil? Instrukcij imam zopet toliko, da bom lahko plačeval stanovanje in hrano pa si kupil kaj obleke. Sedaj šele izkušam, kako resničen je tisti slovenski pregovor, da po sedmih letih vse prav pride, včasih še prej. Kdo bi si bil mislil, da mi učenje hrvaščine utegne kdaj hasniti? In letos mi! Prišlo je v šolo vprašanje, kdo bi si upal poučevati dečka, ki govori jedino le hrvaški jezik, ker je uprav prišel s svojo materjo tam iz Dalmacije od nekodi; jaz sem bil takoj pri volji, in res mi gre pouk izvrstno. Milan, tako mu je ime, Črnolas, iskrih, živih očij, ponosne rasti, me ima že sedaj rad in obeta, da ga bom moral o počitnicah spremiti v kršno Dalmacijo. Ura mi pri njem mine kaj hitro: on se uči od mene nemščine in kar je drugih reČij, jaz pa od njega milodoneČe hrvaščine, ne da bi on vedel za to. Polagoma sem zvedel še več od njega: da mu je oče kapitan na veliki kupčijski ladiji, da je bil že dvakrat, še kot otrok, v Ameriki, ko sta z materjo spremljala očeta; to pot je oče sam šel na morje, mati pa ga je privedla v Ljubljano k sorodnikom, da se nauči zlasti nemščine. Ko sem ga enkrat vprašal, kaj hoče postati, odgovoril mi je ponosno: „To, kar so oče, kapitan na ladiji!" „Tedaj se po-
peljem pa jaz s teboj v Ameriko in po vsem širnem svetu", dostavil sem jaz. In dal mi je moško besedo, da me sprejme na ladijo in da bo vedno dobro in skrbno vozil.
A dobil sem še drugo instrukcijo, ki me prav potrjuje v prepričanju, da po sedmih letih ali pa še prej vse prav pride. Pomislite, postal sem inštruktor za francoščino. Učencu četrte realke je trda šla v tem jeziku, iskal je pomoči, obrnil se do mene, jaz pa, ne bodi len ! sem bil takoj pripravljen. In tako si služim kruh s predmeti, katerih sem se učil Čisto radovoljno. Res, kar človek zna, vse mu pride prav. In tisti pregovor:
Kolikor jezikov znaš,
Toliko mož veljaš —
bi jaz preobrnil po svoje in rekel:
Kolikor jezikov znaš,
Toliko več denarja imaš.
Denar je pa pri dijaku važna, važna reč. Seveda drugi si pomagajo zopet drugače. Sošolec Ro-žanec, tisti, ki je v spodnji gimnaziji vedno le čital, čital, in še lani Zorina prečital trikrat za vrstjo, potem pa cel mesec z nikomer ne pregovoril besedice, ta se je letos vrgel jedino na citre in igra že tako dobro, da poučuje citranje po hišah in si tudi precej zasluži. Vsak po svoje! Sui cuique mores fortunam porrigunt hominibus, čitali smo v slavnem Korneliju v tretji šoli. Moje veselje so in ostanejo jeziki. Tudi znanje češčine mi je že koristilo, in sicer mnogo, mnogo koristilo. Po češčini sem se bliže seznanil z letošnjim gospodom profesorjem grščine. Ta profesor Vam je v resnici učenjak. Že prej sem vedel, da slovenščine na celi gimnaziji ne zna nobeden tako ko on, in zato sem ga spoštoval. V šoli se nikdar ne nasmeje; zdi se mi, kakor da ga tare neka žalost; a prijazen je vedno. Sam ne vem, kako je zvedel, da se pečam s Češkim jezikom. Ni še teden tega, kar me je poklical k sebi na dom. Srce mi je na glas utripalo, ko sem stopal po stopnicah v njegovo stanovanje. Kaj mi neki hoče? Pozvonim pri vratih. Kako se začudim, ko mi jih pride sam odpirat. Gospod profesor je čisto sam, ni oženjen, pa niti postrežnice nima. Opoldne in zvečer hodi jest v gostilno, sicer pa živi le med svojimi knjigami, katerih je vse polno, kamor sem pogledal. Sprejel me je prav prijazno ter mi takoj povedal, kaj ga je nagnilo, da me je pozval. „Zvedel sem, da se učite češčine; prav zelo me veseli. Da se še bolje izurite, dal bi vam neko delo. Ali je prevzamete?" Ko mu z veseljem obljubim, da mi najnovejšo češko veseloigro „Ženitbene spletke", da jo prevedem za slovenski oder.
„Prevedite to, in jaz vam rečem, da bodete s tem imeli najlepši spomin na svoja dijaška leta. Kaj ima človek od krokanja, popivanja in ponočevanja?! Zato vam svetujem, vstrajajte le še dalje na tej poti, učite se jezikov, delajte, in enkrat bodete iz srca veseli svoje mladosti." Oh, ne morem Vam povedati, oče, s kakšnim veseljem sem hitel domov in se lotil dela! Kako me je razveselil gospod profesor, da mi je dal to častno delo! Da, hočem ga slušati; študirati hočem noč in dan. Tak profesor, kakor je on, da, to je moj vzor, tak hočem jedenkrat postati tudi jaz! Vse bi še bilo, samo ta nesrečna matematika me bo zopet mučila. Dobili smo istega profesorja, ki nas je imel že v tretji šoli. Prvi seveda sem bil vprašan jaz, ker me je že tedaj „rad" imel. Zastavil mi je prav nedolžno vprašanje, seveda nemško: „Kaj je jednačbar" Odgovoril sem, nekaj, a to sem vedel že kar naprej, da ne bo prav; in res sva nekaj Časa „glihala", slednjič se je pa gospod profesor naveličal ter me zapodil v klop z besedami: „Drugikrat si vzemite inštruktorja iz tretje šole: tam vedo to bolje kakor vi!" Sram me je bilo, da nisem vedel, kam bi pogledal. Vse se je kuhalo v meni. Najhujše me pa boli to, da gospod profesor tako slabo misli o meni; rekel mi je namreč tudi to, da sem, po njegovi sodbi, naj-brže zašel na napačna pota, v slabe družbe in da čas tratim s postopanjem. „Seveda, okrog postopati, to že znate, pa povem vam, letos padete." To je grozno! A jaz sem molčal in niti z besedico se nisem hotel zagovarjati. Vest mi ne očita ničesar. V kakšne slabe družbe hodim? Ob štirih ali (Če imam v šoli frančoščino in lašČino) ob petih grem poučevat in učim do osmih; lačen in truden pridem domov ter se začnem učiti — za-se, pozno v noč. V gledišču še nisem bil letos, ker ne utegnem. Seveda, za matematiko nimam veselja, to je vsa nesreča. In tako se bom trudil celo leto, nazadnje bo pa še leto izgubljeno zaradi jedine matematike. Res, ni ga bolj nesrečnega bitja na svetu, kakor je dijak, ki nima za vse reči zadostnega talenta. Pa naj bo, sedaj se bom učil baš matematike najbolj. V laški slovnici smo imeli izrek: Tutto si puö, quando si vuole — vse moreš, ako le hočeš. — Ce je to res, potem bom premagal tudi to težavo in tudi meni
......vremena bodo se zjasnila
In milše zvezde ko dozdaj sijale.
Pri vseh drugih profesorjih mi gre pa prav dobro. Pri prirodopisju n. pr. je zelo, zelo prijetno. Gospod profesor je v šesti šoli prav tak, kakor je bil v prvi in drugi, vse je pri njem tako po domače. Kakor je n. pr. v prvi šoli vprašal
nekega KamniČana: „No, boš pa ti povedal —■, no, odkod si pa ti doma?" „Iz Kamnika!" „No, vidiš, iz Kamnika; no, kdo je pa pri vas za tehanta:"' Ko je tudi to zvedel, zastavil mu je šele pravo vprašanje : „No, nam boš pa ti povedal: i, kaj pa srne zäjutrkujejo ?" „Zajce!" „Saj ni res! marš v klop, zaletel!" In zapisal mu je „t" v katalog. Ta gospod profesor ima namreč to navado, da zapiše takim, ki ne znajo, Črko t, kar pomeni, da tistega dijaka tare pri-rodopisje t. j. botanika ali kar si bodi, in sicer če je mali t, tare ga manj, Če je pa veliki T, tare ga huje. Pri nas je pa vprašal jednega oni teden: „Was haben Sie heute gefrühstückt?" „Kraut!" *) Od tiste ure se je tega sošolca prijelo ime Kraut. Najbolje opravi pri gospodu profesorju tisti, ki pove poleg nemških imen tudi latinska. To je mene zadnjič rešilo. Ne zamerite, a res se nisem za tisto uro Čisto nič učil prirodopisja. Pridemo v šolo, gospod profesor privleče katalog iz žepa in nekoliko premišlja, koga bi poklical. Učiti se je bilo pa o krtih, rovkah in ježih. V naglici pregledam latinska imena, drugega nisem mogel prebrati čisto nič. Kar zaslišim svoje ime. „Vprašan si!" dregne me sosed v klopi. In stala sva dva junaka pred gospodom profesorjem, jaz, pa še neki drugi. Najprej se obrne do mene. „Sagen Sie mir, was wissen Sie von der Spitzmaus.' In jaz sem začel pogumno: „Die Spitzmaus gehört zur Familie der Spitzmäuse, soricida, und zur Ordnung der Insectenfresser, insecti-vora ; die Spitzmaus, lateinisch sorex, po domače pa špiČmoh." — „Genug, sehr gut! Sie, weiter!" In dobil sem najmanj „odlično", akopram nisem vedel naprej Čisto niČ.
Naj Vam še povem, s čim sem se prikupil profesor Heinrichu. Razlagal nam je nekaj iz srednjeveške zgodovine, pa je izrekel ta stavek: „Spanien erklärte an England den Krieg." Tu preneha ter vpraša po šoli: Kateri pisatelj ali pesnik govori tako, da namestu kralja imenuje deželo, torej mesto : španski kralj je napovedal vojsko, pravi: Španija je napovedala vojsko r Vse je molčalo. Tu se vzdignem jaz ter odgovorim: „Shakespeare spricht so!" „Bravo, bravo!" In zapisal si je nekaj v svoj „notes". Pozneje je Pisar videl, da je bilo zapisano pod mojim imenom: „belesen".2) Zopet nov dokaz, da človeku vse prav pride, česar se uči in kar pazljivo Čita. Shakespearea sploh ta gospod profesor priporoča vedno. NekoČ nam je rekel: „Shakespeare je največji pesnik vseh Časov in vseh narodov." Gospod profesor ve tudi, da se učim francoščine. Na stara leta se je začel tudi on učiti tega jezika, Četudi smrtno sovraži Fran-
l) Zelje. — 2) T. j.: je mnogo čital.
coze; podoben je res Katonu, ki se je v starosti moral učiti grščine. Rekel nam je tudi kar očitno: „Izprevidel sem, omikan Človek mora znati tudi francosko." Zadnjič sva govorila pol ure francoski v šoli, vsem v zabavo. Pozneje pa je rekel mojemu gospodarju Vymazalu, s katerim sta dobra znanca, na njegovo vprašanje, kako se kaj učim: „Sie, solcher Studenten haben
wir wenig am Gymnasium." Tako vsaj mi je pravil gospodar, a jaz mu ne verjamem.
Gas je, da sklenem že jedenkrat te vrstice; vem, da mi bodete očitali prazne „čenče", ki Vam jih pišem. Pa oprostite! Pozdrav Vam in materi in vsem domaČim
od Vašega
Ivana.
Ob stoletnici Riharjevega rojstva.
(Spisal J. Levičnik.)
Dne i. sušca t. 1. je bilo sto let, kar se je rodil našemu narodu mož, ki je bil preroditelj slovenskega petja. Dne 25. vel. srpana so vzidali spominsko pločo na njegovo rojstveno hišo.
Sicer je pisalo o delovanju slovečega pokojnika že veČ peres. Takoj po smrti so govorili o njem vsi naši slovenski Časniki ter obžalovali bridko našo izgubo. Leta 1865. je „Koledarček družbe sv. Mohora (str. 33 do 40) prvi objavil obširnejši spis o njem; 1. 1888. so popisale „Drobtinice" (str. 91 — 118) dokaj obširneje njegovo delovanje, kar je 1. 1890. posnel v svoji knjigi „Slovensko petje v preteklih dobah" (str. 106 do 130) štajerski nadučitelj Franc Rakuša. Ne bi bilo prav, ko bi naš list prezrl stoletnico tega moža, tem manj, ker se rad spominja še manj pomenljivih. Ob kratkem zato podajemo tukaj bralcem sliko njegovega življenja in delovanja.
Gregor Rihar se je rodil	Gregor
dne i. sušca leta 1796. v
Polhovem Gradcu, kake štiri ure hoda nad Ljubljano. Roditelja sta mu bila vrla zakonska, oče Boštijan in mati Marija. Imetja nista imela. Oče je izdeloval kot samouk raznotero god-beno orodje, ki se pa le redko rabi; torej ni dajalo obilnega zaslužka. Vendar je jako dobro oskrboval in vzgajal osmero svojih otrok. Jože, najstarejši sin, je služboval mnogo let kot cer-kvenik pri sv. Petru v Ljubljani. Njegov sinek GregorČek, striČnik našega Gregorja, je bil jako nadarjen orgljavec in že v otročjih letih nekako odločen, da postane kdaj naslednik svojega slovečega gospoda strica na šenklavškem
koru; tudi je že nekatere lepe napeve dal v javnost. Žal, da ga je nemila smrt pokosila v cvetju njegovih let dne 21. rožnika 1. 1868. v dvaindvajsetem letu njegove dobe. — Drugi sin Janez, krepke, orjaške postave, je bil mnogo let grenadir, potem poznat listar ali pismonoša
v Trstu. — Jakop, sloveč basist, nadarjen mladenič, je bil domaČi učitelj na cesarskem dvoru na Dunaju ter je študiral pravoslovje na tamošnjem vseučilišču; umrl je jako mlad. — Jerica (rojena dne 28. svečana 1. 1814.) je bila mnoga leta neprekosljiva pevka šen-klavškega kora; jednake s tako čistim in polnim glasom ni in ne bo kmalu imela ljubljanska katedrala. O večjih cerkvenih slavno-stih je bilo mnogokrat na koru vse polno gosposko opravljenega pevstva, moškega in ženskega; ona pa je stala med njimi z domaČo belo pečo na glavi. Umrla je dne 14. sušca 1. 1889. v Rihar>	Ljubljani. — Nežika je bila
tudi več let spretna pevka pograjska1). Anton pa, najmlajši sin, je bil naslednik Boštijanov v domačem posestvu ter podedoval po svojem očetu tudi umetnost izdelovanja godbenega orodja. Imel je več sinov, za katere je skrbel neutrudljivo in katerim vsem je pomogel do Častnega stanu.
Konec minulega stoletja so zaradi grozne francoske prekucije mnogi duhovniki in ne-duhovniki zapustili francosko domovino in bežali v ptujino. Med njimi je bil tudi bivši je-zuvit p. Robert, ki je našel zavetje v grajšČini
') Narodno izgovarjanje nam. „polhovgrajska".
pograjski pri grofovski rodbini Blagajevi, kjer je živel kot grajski duhovnik. P. Robert je bil muzikalno nadarjen, in ker v Polhovem Gradcu v cerkvi niso še imeli orgel, jel je župljane nagovarjati, naj si jih omislijo; organista pa jim hoče on sam izučiti. V to si je odbral Bo-štijanovega 12 let starega dečka Gregorja. Dotlej je pa GregorČek opravljal pastirjevo službo pri nekih sorodnikih. Izprva mu je šlo — kakor mi je slavni pokojnik večkrat sam pravil — trdo, jako trdo. Učitelj je bil jako nervozen, nepotrpežljiv in tako oster, da si revišČe skoro ni upalo do glasovirja. Vendar se je mladi Gregor kmalu naučil toliko, da je, skoro še
otrok, postal pograjski organist. Bil je takrat še tako majhne postave, da sede pri orglah ni dosegal z nogami podnožnikov; kadar jih je pa hotel ali moral rabiti, vstal je in stopal po dotiČnih tipkah. Skladateljski talent se mu je že takrat jel vzbujati; pri pesmih in med-igrah je rad pregibal akorde, kar igranje nekako zagosti in dela melodijozno. Zato so ga župljani radi imeli in hvalili. Tudi ubiranja (uglaševanja) glasovirja in popravljanja orgel se je polotil še kot deček doma. Vsako tako in jednako delo mu je šlo srečno izpod rok.
Mlademu Gregorju so hitela leta naprej; bil je star devetnajst let, in za njegovo nadar-
jenost ni kazalo, da bi bil ostal vedno pograjski organist. Skrbni oče Boštjan ga je poslal, dasi za učenje že malo prestarega, vendar-le v Ljubljano v Šolo. Ker mož ni bil imovit, moral si je Gregor po večjem sam skrbeti za vsakdanjo hrano. Marsikak goldinar si je prislužil s tem, da je hodil po hišah uglaševat glasovirje. Ostal je pa poleg tega, da je bil ljubljanski dijak, tudi še vedno pograjski organist. Vsako saboto in predpražnik popoldan po Šoli je premeril štiri ure dolgo pot od Ljubljane v Polhov Gradec, kjer je naslednji dan opravljal svojo službo; po veČernicah ali ponedeljsko jutro se je pa napotil zgodaj zopet v Ljubljano v Šolo.
Da bi se še bolje izuril v glasbi, hodil je Rihar tje, kjer je bilo kaj lepega slišati v
Kmetiško^, domovanje Zalogom. (Ilustracija k str. 603.) Jr.
tej stroki, zlasti pa po ljubljanskih cerkvenih korih. Celo glediške opere so ga močno vlekle nase, tudi še o času, ko sem bil jaz njegov učenec. To je bila nekaka duševna hrana za njegove pevske ideje. Želel pa je posebno že dalje časa seznaniti se s tedanjim postarnim, a jako spretnim stolnim organistom Hellerjem, ki je bil tudi skladatelj. Ta želja se mu je naposled tudi izpolnila. Zahajal je Rihar najrajši na šenklavški pevski kor. Tiščal je do organista ter mu gledal v note in na prste. To je postalo postarnemu možu nekako že odveč. Iz pogovora, ki se je zaradi tega med njima na koru začel, pozvedel je pa Heller, da je Rihar orglanja že nekoliko vešč. Bilo je to med neko peto sv. mašo. Tedaj je Heller odstopil Riharju
sedež pri orglah, in ko je ta krepko posegel po tipkah, vzel je Heller klobuk in palico v roke ter odšel raz kor. Sel pa ni iz cerkve, ampak pod korom je poslušal; konec sv. maše pa se je povrnil k Riharju in sklenjena je bila v cerkvi vez prijateljstva med Hellerjem in Rihar-jem. S tem dnevom je zasijala Riharju zora nove dobe, položen pa je bil tudi temelj njegovemu prihodnjemu delovanju. Po dogovoru je Heller Riharja poučeval v nauku o harmoniji, ta pa je prevzel kmalu vse orglanje pri jutranji božji službi v stolni cerkvi. Pograjsko službovanje je moral torej opustiti. Presukale so se zanj razmere ravno nasprotno, kakor so bile poprej. Poprej je hodil iz Ljubljane v Polhov Gradec orglat; odslej je pa o počitnicah prihajal o nedeljah in praznikih v Ljubljano opravljat orglavski posel. O priliki se je tudi še doma vsedel k orglam, pa po mislih in razsodbi Pograjcev mu orgle sedaj niso več pele tako veselo kakor nekdaj. Seve: umetnega igranja njegovega niso znali ceniti. Otresali so glave ter ga pomilovali, Češ: „Ti presneti fant, sedaj pa ne zna nič več tako orglati, kakor nekdaj. Skoda zanj — vse bo pozabil." Ko je bil Rihar v osmi latinski šoli (1. 1825.), umrl je Heller, in sedaj je on prevzel popolno službo
stolnega organista. Preselil se je tudi v pritličje semeniškega poslopja v one prostore, kjer je imel šenklavški „regens chori" svoje stanovanje.
Po dovršeni osmi šoli se je moral Rihar odloČiti za svoj prihodnji poklic. Riharju je bila odprta široka pot do posvetne sreče. Odločil se je za duhovski stan, v katerem je hotel služiti Bogu in cerkvi z vsemi močmi. Bogoslovja se je učil kot „externist", da je lahko opravljal svojo orglavsko službo, in da svojih tovarišev bogoslovcev ni motil.1)
Dne 29. vel. srpana 1. 1829. je bil Gregor Rihar s svojimi bogoslovskimi souČenci posvečen v mašnika. Novo mašo je pel Rihar v ljubljanski stolni cerkvi. Ob taistem Času je umrl stolni zakristan Matija Mauser; knezoškof Ant. Alojzij Wolf je postavil na njegovo mesto Riharja, ki je zjedinjeni mesti organista in za-kristana opravljal zvesto in natančno do konca svojega življenja.	(Dalje.)
x) V šematizmu za 1. 1826. pogrešamo še njegovega imena (gotovo po kaki pomoti). Pač pa ga kaže šema-tizem 1. 1827. kot externista II. leta. To leto je imel v duhovšnici sedemindvajset, zunaj nje pa osem součen-cev; 1. 1828. so bili poleg Riharja še trije externisti, v alumnatu pa jedenintrideset bogoslovcev; 1. 1829. je bil on jedini externist, vsi ostali součenci, njih trideset, pa internisti.
v
Črtice iz zgodovine lepih umetnostij.
(Spisal dr. Anton Medved.)
(Dalje.)
Canova je bil sedaj na lestvi, po kateri hite duševni orjaki v višavo. Rim, ki je že tolikerim možem pomogel do svetovne slave, bil je tudi za Canovo neizmernega pomena. Marljivost, ki ga je diČila že v Benetkah, ostala je njegova neločljiva spremljevalka tudi v večnem mestu. Z nepopisno vnemo je jel proučevati umetniške orjake vseh časov, krščanske in poganske. Lepoto je zbiral tu in tam, dobro mu je bila došla, kjer koli jo je našel, ker je bil prepričan, da so jo jednako krščanski in poganski umetniki sprejeli od božjega bitja. IlavTiov vi p avuo q twv y.aXwv 6 ■O-eoc, vsega lepega izvor je Bog, pravi Klement Aleksandrijski.
Kakor drugodi med izobraženimi narodi, tako je bil tudi v Rimu v onem času, ko je tje prišel Canova, nekak preobrat, akoravno ne tak, kakor v Parizu. 1758. 1. sezidal je veleuČeni kardinal Aleks. Albani krasno vilo Albani, katero je on sam, odličen starinoslovec, napolnil z najslavnejšimi spomeniki iz grško-rimske dobe. Winckelmann, njegov knjižničar, mu je pri tem neumorno pomagal. „Leukothea" in
„Bacchos", najlepši grobni spomenik Grkov, takozvana kazen „Lynkeva", „Antinous", kakor sodijo, najlepši doprsni kip iz rimsko - carske dobe — ta in še skoraj neštevilna vrsta drugih del bila so izbrana v ta sloveči muzej. Kmalu potem je nastal najbogatejši muzej za starino-slovje v Vatikanu, „Museo P i o-C le m en ti no" imenovan, kjer so mnogobrojna dela grške dobe oČarovala občudovalce starodavne umetnosti. „Laokoon", „Apollo" belvederski, Praksitelov „Eros" i. dr. so bili neprecenljivi zakladi te zbirke. Navdušenje je bilo neizmerno. Winckel-mannove ideje je dejansko proizvajal izvrstni slikar Rafael Mengs (1728—1779) in istotako Angelika K a u f f m a n n (1741 —1807). V ta grško-rimski tok je dospel torej tudi Canova.
Umevno, da so bili tudi na njem poznati sledovi mogočno prodirajoČega mišljenja. Prvo njegovo ondotno delo je „Theseus" v boju s Centavri, v podobi svoje orjaške, nepremagljive moči. Na umotvoru se takoj pozna, da je na Canovo uplivala grška umetnost. Nahaja se sedaj na cesarskem dvoru na Dunaju, kjer uživa zasluženo priznanje. V jednakem duhu, v grškem
vkusu, zvršil je Canova drugo izborno delo „Amor in Psyche", ki je občinstvu ugajalo tako, da so začeli Canovo slaviti kot prvega umetnika istega Časa
Od vseh stranij so mu doneli slavospevi. Rafael in Michelangelo sta zopet oživela — tako se je sodilo med umetniki. Njegova dela so vsporejali z najboljšimi grško-rimskimi umotvori. V vatikanski zbirki, poleg Phidijevih učencev, stoji še dandanes Canova. Ko je Napoleon 1. 1796. iz Vatikana odpeljal Čudes umetnosti — znanega Apolona belvederskega, ni se za ta rop nikdo mnogo zmenil, zakaj Canove Perseus je po takratnem mnenju Apolona popolnoma nadomestoval. Taka je bila občna sodba.
Kakor vse velike umetnike, začela je tudi Canova obsipavati „zlata" milost bogatih vladarjev, kraljev in knezov. Najboljše mu je pa ugajalo v Rimu, kjer ga je obsevala ljubav in brezpogojno spoštovanje rimskih papežev, že od nekdaj najmogočnejših zaščitnikov velikih umetnikov. Pod njihovim varstvom so cvetli umetnikom vedno rožni dnovi.
L. 1798. je šel Canova na daljše potovanje, da obišče nekatere inozemske dvore, kamor so ga laskavo vabili. Prišel je na Dunaj. „Ljubši ste mi Vi, kakor pa vladar s kraljevo krono" tako se mu je pozdravljaje ga, dobrikal cesar Franc II. Celi dvor je imel več mesecev nalogo, sladkati se Canovi, ter ga kolikor moči pridobiti, da ostane vedno na Dunaju. Vendar Canova ni ustregel želji radodarnega cesarja.
Jednako milo solnce ga je poljubovaje obsevalo v Berolinu. Od ondod je odšel v Pariz, kjer je bilo takrat v mnogem oziru središče sveta, kjer se je odločevala politična osoda o Evropi. Napoleon, ki je s svojim krvavim mečem ukrotil groznega zmaja francoske prekucije in pokazal celemu svetu, da mu nikdo ni kos, hotel je imeti v svoji palači tudi Canovo, katerega je sam imenoval „prvo umetniško zvezdo one dobe." L. 1802. ga je privabil v Pariz. Umetnika so častili malo ne tako, kakor nekdaj Berninija. Napoleon mu je skazoval kraljeve časti, akademija lepih umetnostij ga je takoj imenovala svojim častnim Členom. Če je dovršil kako delo, takoj je zablisnil visoki red na njegovih prsih in vrhu tega mu je še nagrada pričala. da je bil Pariz takrat središče tudi bogastva.
Vendar Canova svojega Rima ni mogel pozabiti. Hitel je zopet tje, v zibelko svoje slave, v Olimp vseh umetnikov. Leta 1815. je prišel drugič v Pariz. Častna naloga mu je bila izročena. Pij VII. ga je namreč pooblastil, v Parizu v raznih palačah zopet zbrati obilne zaklade rimske umetnosti, katere je bil tekom več let Napoleon odvedel v ponosno francosko prestolnico. Svojo težavno nalogo je zvršil
Canova tako izvrstno in za papeža povoljno, da ga je Pij bogato obdaroval; proglasil ga je predsednikom lepih umetnostij, pozdignil ga v plemenitaški stan s priimkom „marchese d'Ischia"; določil mu je bil 1000 skudijev (2500 gold. a. v.) letne plače do smrti. Njegovo ime dal je zapisati v zlato knjigo na Kapitolu, — čast, katero je doživel malo, malokateri velikan.
Rimljani so taka odlikovanja svojega ljubljenca pozdravljali z iskreno radostjo, zakaj čislali in ljubili so Canovo neizmerno. Cenili so njegove velike zmožnosti, a ravno tako jim je pa prijal tudi njegov zlati značaj. V verskem oziru je dajal slavljeni umetnik najlepši vzgled. Njegova pobožnost, ki ga je bila rešila ob grobu pogubnega obupanja v mladosti, sladila mu je i v moški dobi Častne vspehe in ga je vnemala vedno k lepšim, plemenitejšim podjetjem. V občevanju je bil Canova ljubeznivost in prijaznost sama. Njegova dobrotljivost ni poznala nobene meje. Kar je bilo v Rimu mladih, a ubogih umetniških učencev, podpiral je vse on z največjo požrtvovalnostjo. Njegovi ogromni dohodki dostikrat niso zadostovali dobrodelnim namenom, katere je hotel zvršiti.
Proti večeru svojega življenja se je preselil v Benetke, kjer je kmalu potem umrl, 13. velikega srpana 1. 1822. Tam, kjer je začel svojo slavno umetniško pot, okrašeno s tolikerimi slavoloki, tam jo je tudi končal, blagrovan od svojih sovrstnikov in potomcev. V že imenovani cerkvi St. Maria dei Frari, kjer je nekdaj bridko-tužen iskal pomoči in tolažila svojemu srcu, poveličuje njegovo ime krasen spominik, katerega je bil on sam za Tiziana naČrtal, a so ga pozneje njegovi učenci njemu postavili. Najlepši spominik si je pa sam sezidal v rojstnem kraju, v preprostem Possignanu. V najčistejšem slogu, v soglasju vseh posameznih delov, sezidal je tam na lastne stroške cerkev v obliki obširne rotunde, kakor je rimski Pantheon. Pročelje je natančen posnetek atenskega Parthenona, popolno v vsakem oziru. To cerkev je posvetil, kakor se je sam izrazil: „veri, domovini in umetnosti." V njej počivajo njegovi zemeljski ostanki, v grobu, kojega diči ličen spominik.
Canova je bil celo življenje zelo delaven, zato so njegovi umotvori mnogobrojni. Poskušal se je skoraj v vseh strokah lepih umetnostij. Lepe so njegove slike še iz prve dobe njegovega delovanja. Radi tega se ni čuditi, da predoČujejo navadno le snovi iz grškega bajeslovja, samo nekatere so krščan-sko-verske, kakor postavim njegova odlična slika „Kristusa s križa snemajo". Oblika je povsod dovršena, plemenita, barve blagodeino-jednotne, večinoma svetle, Rafael in Correggio sta bila v slikarstvu njegova učitelja.
Pred vsem je pa Canova kipar; iz ble-	podobi, na levi krepostna deva s križem v roki
stečega kararskega marmorja si je izklesal ne-	in z žarki okoli glave, znamenje svete vere,
minljivo slavo. Med kiparji je v prvi vrsti.	katere neustrašljiv branitelj je bil Klement XIII.
Najboljše njegovo delo, po jednoglasni sodbi,	v silno viharnem Času svojega papeštva ; na
je spominik Klementa XIII. v cerkvi	levi pa sedi mladenič (genij) z nagnjeno, ugaslo
sv. Petra v Rimu, dovršeno 1. 1792. Kdor ga	baklo, znamenje neizprosne smrti. Njegovo
je videl, občudoval je krasoto, ki iž njega od-	obličje tare grenka žalost, neskončna srčna bol
seva. Visoko zgoraj na krsti, kleči ponižno Kle-	se mu bere v potezah, obupal je ob smrti vrlega
mentXIII. s sklenjenima rokama. Le žareč blesk	papeža. In kaj šele dva leva, ki ležita na obeh
je znak mrtvega kamena, inače bi vsakdo mislil,	straneh, kot bi Čuvala ostanke rajnega pogla-
da kleči res živi papež. Pobožnost je na obrazu	varja sv. Cerkve ! V njiju je brezmejna žalost
in v celi osebi izražena tako duhovito, da gle-	najbolj ganljivo izražena. Tužno pokladata glavi
daleč posluša, bo-li Klement tudi glasno začel	na onemogle, orjaške noge, mogočna griva je
moliti. Spodaj pod krsto sta dve simbolični	vpala, kot bi bila s solzami porošena, obličje
Vipavsko ali Divje jezero pri Idriji. (Ilustracija k str. 605.)
pa je otožno. V neštetih posnetkih romata ta dva leva križem sveta, na pisma in v spominske knjige ju riše popotnik; kdor ju je videl, on nosi njiju podobo neizbrisljivo v srce utisnjeno. Lepših levov gotovo ni izklesala še nobena roka iz trdega kamena.
Tu je Canova res velik.
Pred grobom sv. Petra je drug veleslaven njegov umotvor: Kip Pij a VI. Papež v naravni velikosti kleči na mestu, kjer je v svojem tužnem življenju sto- in stokrat molil v oni viharni dobi, v kateri so razkačeni valovi hoteli za vselej pogoltniti v svoje globine sv. cerkev. Ravno tako kleči in moli sedaj. Kdo bi mislil, da je iz kamena ? Tako naraven, popoln je njegov kip. Na njem je izvedel umetnik vse dovršeno; obraz, poln mučnih skrbij, a nje
prevladuje zaupanje na božjo pomoč, obleka in nje gube, lepa, kakor v naravi.
V	rimski cerkvi Ss. Apostoli je prvo javno delo Canovino Še iz mladeniške dobe. spominik Klementa XIV. Ni sicer v vsem dovršeno, vendar kaže, da je Canova že takrat prekosil vse kiparje zadnjih 1 50 let ter nastopil boljšo pot v umetnosti.
V	avguštinski cerkvi na Dunaju je nagrobni spominik nadvojvodinje Marije Kristine, lepo, obče občudovano delo Canove. V cerkvi sv. Križa v Florenciji je postavil krasen spominik laškemu pesniku Al fieri ju.
Posebno priljubljen je bil Canova na dvoru Napoleona I. Od nikoder ni dobil toliko naročil, — in tako razkošno plačanih — kakor pri najmogočnejšem cesarju one dobe. Napoleona
samega uprizoril je Canova večkrat. V napolj-skem muzeju je Napoleonov kip izredne velikosti po vzoru rimskih imperatorjev. Njegovo mater, sedečo na prestolu, je Canova uprizoril po slovečem vzoru Agripine Kapitolske, sestro Napoleonovo, omoženo Borghese, v podobi zmagujoče Venere i. t. d.
Razven teh del je se obilo drugih, sedaj raztrošenih po vseh važnejših umetniških zbirkah. Snov je zajemal tudi v kiparstvu mnogokrat iz grškega bajeslovja. Vendar je z jednako dovršenostjo uporabljal tudi krščanske predmete. Tu so imenovati: „Skesana Magdalena", sedaj last vojvode Sachsen-Meiningen, mladi „Janez Krstnik", jako ljubki umotvor, ganljiva Pietä, (žalostna Mati božja), ki je sedaj v njegovi cerkvi v Possignanu; njo so mnogi primerjali z ono Michelangelovo, ki spada med najboljša svetovna dela. Pri mnogoštevilnih spominikih Gano-vinih se nahaja istotako obilo verskih podob.
Zasluge, katere je dosegel vrli Canova, so neprecenljive. On je udahnil lepim umetnostim novo življenje, on je pokopal neokusni baroški zlog, on je v umetnosti uvel zopet plemenite oblike. Dela njegova imajo nekaj posebno pri-kupljivega. Preprosta naravnost, spojena z vzvišeno lepoto, je trajen značaj na vseh. Njegova domišljija je živahna, vrhu tega pa še ume Canova grške umetnike sicer natančno, a vendar tako posnemati, da je vedno samostojen.
A še druga svetla zvezda je ob času Antonija Canove blestela v Rimu. Nekateri celo menijo, da je bila svetlejša in čarobnejša, kakor Canovina. Posebno na severu, na Danskem in v Nemcih, je našla brezpogojno priznanje, za kakoršno bi jo zavidal lahko sam Michelangelo.
Thorwaldsen
se imenuje ta zvezda. Lahko reče s pesnikom o sebi:
Nennt man die besten Namen, Wird auch der meine genannt.
Prištevati ga moramo prvim kiparjem vseh vekov, najboljšim umetnikom sploh. Na severu so ga, oziraje se na grške velike mojstre, imenovali celö „Graecus posthumus". V njem je staroveška dovršenost na novo vseveda; grški genij je v njem vstal iz tisočletnega snü. „Thorwaldsen je v svojem dolgem življenju z nepopisno bogato domišljijo ustvaril neštevilna dela, v katerih je še jedenkrat oživela nedolžna lepota in nravstvena plemenitost najboljše grške dobe"; , tako ga opisuje Ltibcke, ki se pa — mimogrede povedano — dostikrat odlikuje v pretiranju.
Thorwaldseni so bili borni ribiči na mrzlih, puščobnih bregovih severnega morja. Skrajno uboštvo je bila jedina dedščina v njihovem rodu. Našega umetnika oče se je bil pa preselil na
Islandsko. Nekaj časa je ribaril, a potem popustil ribištvo in se poprijel še nižjega opravka, ki pa bojda več nese, — pometal je namreč ladije. Ker mu je ta suženjska služba pustila mnogo prostega časa, začel je iz lesa rezljati za ladijo različna lepotičja; sčasoma se je povspel celo tako visoko, da je izrezal preprosto razpelo ali kakega svetnika ter jih pribil na ladijo. Živel je večinoma na morju, tudi svojo ženo je imel s seboj na ladiji. Ko se je peljal iz Islandskega v Kodanj, porodila mu je žena na morju sinčka dne 19. listopada 1770. Dali so mu ime Albert Jernej. Domovine torej prav za prav Albert nima, morje je mednarodno. V mladosti je pomagal Bertel — tako so ga namreč imenovali — svojemu očetu potovaje od morja do morja. Tudi on je rezljal razpela in svetnike, a začetkoma še^ bolj okorne in preproste, kakor njegov oče. Čudno — to je bil začetek njegove slavne delavnosti. Kmalu je bilo pri njem opaziti veliko nadarjenost. Brodarji so strmeli ob njegovi spretnosti. Kapitan Norlson ga je vzel v svoje varstvo; kaj bi ž njim počel, ni mu bilo treba skrbeti, saj je nadarjenost že določila njegov bodoči poklic. Desetletnega dečka da torej kapitan v Kodanj v umetniško akademijo. V njej so imeli zalega Bertela vsi radi, ker je bil tako nadarjen in vzgledno marljiv. Pri javnih izkušnjah in umetniških razstavah je dobil večkrat prvo darilo. Spoznal ga je v akademiji tudi državni minister grof Reventlov, bistroumno je takoj presodil njegove velike zmožnosti in z očetovsko ljubeznivostjo mu je priskrbel triletno izdatno podporo za potovanje v Italijo.
L. 1796. je zapustil Thorwaldsen Kodanj in 8. sušca prihodnjega leta je prvič stopil na posvečena tla rimskega mesta. V Rimu je stal takrat Canova na vrhuncu svoje slave. Zanj, za njegova nesmrtna dela je samega navdušenja plamtel ves umetniški svet. Živahno gibanje je bilo takrat na polju lepih umetnostij. V prvi vrsti seveda so slovela grško-rimska dela in njih posnetki; umetnik, ki je deloval v tem duhu in vkusu, bil je ljubljenec umetniških prijateljev in preprostega ljudstva. Več ali manj — ä la grecque, bilo je merilo za umetnike.
V to sapo torej je dospel Thorwaldsen. Nov svet se mu je odprl; osupnil je ob čudesih grške umetnosti. V nekaterih dneh je bil tudi sam za njo navdušen. Kar je počel, bilo je vse po takratnem vkusu. L. 1798. je poslal akademiji v Kodanj prvo svoje umetniško delo „Ariadne in Bacchos", ki je vzbudilo občno pozornost. Ko je je videl Canova, vzkliknil je: „Uno stilo nuovo e grandioso — nov in veličasten zlog!" Drugo delo, Jasona, je Thorwaldsen sam razdrobil, ker ni nikjer posebno ugajalo.	(Dalje.)
Izprehod na Notranjsko.
(Spisal dr. Fr. L.) (Konec.)
Kakšne vremenske prijetnosti imajo Gor-jani, občutili smo kmalu, ko smo popoldne odrinili od prijazne Otlice. Hoteli smo priti pred večerom do bližnje postaje v svojem potovanju, do Zadloga. Pot do tje vodi skoro skozi sam gozd. Ko nas je gorjanski duhovni pastir še nekoliko spremljal po naši poti, zbirali so se nad vrhovi temni oblaki. Gora se nam je zdela sedaj še bolj samotna in pusta. Kakor je ubožna vsa pokrajina, tako so ubožne tudi hišice, ki samevajo po dolinicah poleg zaraslega gozda. Pot se je vila sem in tje, dvigala se in padala. Ko smo prišli v najgostejši gozd, usula se je divja ploha, da je odletavalo od tal in smo bili hitro premočeni. Vendar smo šli urno naprej, kakor bi nas bili podili vsi gorski duhovi. To vam je Čudna pot v takem vremenu sredi gozda! In vendar se pride naprej ravno tako kakor po gladkih mestnih ulicah v lepem vremenu — ako le hočemo.
Po dveurni hoji, v kateri smo prestopili na Kranjsko, zasvetilo se je preči nami skozi gozd, pot pa se je vzdignila. Stopili smo iz gozda, dospeli na novo višavo — na rob nove doline, srečali čedo s pastirjem, potem pa zagledali nizko pod seboj preprijazno gorsko planjavo, pisatelju teh vrstic nad vse milo in ljubljeno Zaloško ravan ali Zadlog. Naš notranjski svet je mnogokje pust, to je res, a je vendar po svoje zanimiv ali romantičen, morda bolj kakor gorenjski. Da, diven je pogled s te višine, kjer smo bili sedaj, na lepo ravan, za katero se pa razprostira gorat in razdrt svet daleč tje proti severu in severo-vshodu. — Ker se je nagibalo proti večeru in smo bili premočeni, nismo se radovali razgleda, ampak rajši jo udarili mimo nekih hiš, ki so vse skupaj znane z imenom Mala Gora, v nižavo k bližnji dobro znani nam hiši, kjer smo hoteli počivati jeden dan. Bili smo z veseljem pozdravljeni in dobro sprejeti, da smo se lahko in mirno oddahnili.
Osebnih stvarij ne morem opisovati obširneje, paČ pa me mika povedati kaj o našem Zadlogu, kamor nas je vodila pot na izpre-hodu.
Med Idrijo in Vipavo je mogočno, večinoma zaraslo gorovje, Čegar jeden del smo že prehodili. Sredi gorovja, malo niže od Otlice, vsajena je lepa ravnina, skoro uro dolga in pol ure široka. Tukaj je „Zalogom", kakor pravijo,
in sam kraj se imenuje Zadlog. Žal, da je ravan preveč zaprta proti jugu in premalo zavarovana proti severu. Zato je podnebje hladno, zima dolga in poletje kratko; toča jako rada bije in slana preti setvi dolgo v pomladi. Tla so suha, peščena; živih studencev ni, kar je zares nenavadno. Tako imajo tukajšnji ljudje le malo zemskih dobrot, a te so tem več vredne: namreč Čist zrak, pridne roke in dobro srce. Vsi prebivalci kmetujejo. Kmetije so dokaj velike: ko bi bili le pridelki kaj boljši! Navadno nima kmet ničesar prodati, razven nekaj ovsa in kakega majhnega živinčeta, da za to kupi tur-ščične moke in soli. Iz gozdov je dandanes že vse posekano, živinoreja pa ima razne zapreke. Nekdaj je tudi tukaj cvetla domača obrtnost z lesenim orodjem. Lesena posoda se je izdelovala v obilni meri in raznašala na razne kraje. Odkar se pa dober les dobi le težko, nazaduje tudi tukajšnja lesna obrtnost.
Vendar je pa Založan vesele narave, dobrega srca, bistrega uma. Nekdaj so se trudili skoro pri vsaki hiši, da so imeli kakega dijaka v šolah, a v sedanjih razmerah ne morejo. Huda nadloga je zanje to, da ne morejo dobiti dovolj poslov. Nekdaj so jih imeli dovolj in jako dobrih z Gore, a sedaj si iščejo Gor-jani rajši drugega zaslužka. Sicer pa tožijo tudi drugodi kmetje o tej nadlogi, ki bo — kakor vse kaže — od leta do leta večja. Kam pridejo naše kmetije brez delavnih rok in z neznosnimi davki, tega ne pomislijo naši veljaki.
Občuten nedostatek zaloške ravnine je, da nima studencev. Ker so tla vsa luknjasta, teko gotovo studenci v globinah. Voda bi se dala dobiti, ako bi se domačini in vlada kaj potrudili. In tako pijo ljudje rjavo kapnico, živina pa sreba smradljivo vodo iz luž. Sadno drevje ne raste rado, pa tudi ljudje nimajo nič veselja, da bi se pečali ž njim. Glavna pridelka sta krompir in oves, ki rasteta tukaj ne samo v obilni meri, ampak tudi v dobri kakovosti.
Gorjanci govore po vipavskem načinu, mehko in blagoglasno, Založani pa, njih najbližji sosedje, govore trdo in neprijetno. Tu se vidi, da so iz druge slovenske betve kakor oni. A glede na besedno bogastvo in sintaktično pravilnost se smejo tukajšnji ljudje ponašati s svojo govorico.
Založani spadajo pod črnovrški vikarijat. Od našega sedanjega počivališča do Črnega vrha.
je dobro uro hoda. Črni vrh je vas pod temno, zaraslo goro, od katere je dobila tudi ime. Naš izprehod nas ne vodi tjekaj iz dveh razlogov. Prvič čakamo, kdaj bo gosposka povzdignila v duhovskem oziru to občino do tiste Časti, katere je vreden bližnji neznatni Gol in še neznatnejŠa Podraga. Drugič čakamo, kdaj bodo Crnovršci spravili izpred svoje cerkve oni tako nečedni kozolec, ki je napravljen domačinom in ptujcem v strašilo. Zato jo udarimo rajši kar naravnost proti Idriji, kamor smo se namenili.
Po jedendnevnem počitku v prijazni zaloški hiši smo se odpravili ob lepem vremenu na pot v Idrijo. Tudi ta pot je silno zanimiva, res romantična. Od Zad-loga proti Idriji se svet globoko znižuje. Po bukovem gozdu vodi prijazen kolovoz, zraven še mnoge steze. Kmalu zapazimo pred seboj ozko dolino z belo strugo. To je Zgornja Bela, do katere do-spemo v dobri pol uri. Prav idilično je tu doli ob bistri rečici Belici ali Belščici, kjer vre voda iz neštevilnih studencev, kjer rasteta na malih njivah turščica in fižol, in koder živi v svojih preprostih navadah dobrodušni Bel-čan. Cesar mu ne daje mala domačija, to si prisluži z delom „na cesarskem", t. j. v erarskih gozdih, zakaj vsi gozdi tukaj okrog so cesarski ali erarski, spadajoči pod idrijsko upravo.
Na najlepšem solnČnem kraju ima kmet ŠČinkovec gostilno. Semkaj radi zahajajo celo Idrij-Čani, ali pa bližnji zaloški fantje, kadar se pridejo kopat v bistro Belico. Kako samotno, tiho je tukaj! Trije kmetje žive s svojimi obilnimi družinami zadovoljno in srečno v tej nižini. A jedna neprijetnost jih tlači: do cerkve	»>
imajo jako daleč. V hudi zimi je pot do cerkve res težavna — ozka pot do nebes. V še hujši samoti je kake pol ure od tukaj kmet Tršan: do cerkve ima po zimi gotovo tri ure hoje. In vendar so od te hiše najpridnejši v obiskovanju cerkve; nikdar ne pridejo prepozno v Črni vrh, tako pripovedujejo njih znanci. Ljudje žive tu skrajno preprosto; vse njih življenje se suče okoli ubožnega vsakdanjega kruha in nedeljskega popotovanja do cerkve.
„Bela" je vredna svojega imena. Bela je ozka cesta, po kateri gremo, bela je struga, po
kateri teče rečica istega imena, bele so skale na bregovih. Dolina je večinoma ozka, sem-tertje samo za rečico, drugodi je pa širša. Po dobri četrt-uri pridemo do druge rečice, ki je sestra naši Belici in se imenuje Spodnja Belica. Ko sta se združili pri Veliki brvi, zove se reka Idrijca. Se jedenkrat se razširi naša dolina, prosto pogledamo na več strani, da si ogledamo par hiš, nekaj njiv, strme vrhove in razdrte jarke
Kobila" pri Idriji. (Ilustracija k str. 605.)
na desni in levi, potem pa jo zavijemo pod „Čekovnikom" v gozd ob levem bregu Idrijce. V „Strugu" smo. Strug je res prava zanimivost. Idrijca si je med visokim gorovjem izkopala ozko pot in se vije polagoma od vshoda proti severu jedno uro hoda. Zlasti levi breg, po katerem gre naš kolovoz, je po nekaterih mestih hudo strm; pečine se dvigajo kakor stolp visoko in prete, da zasujejo pot bistri reki. Tu in tam imajo skale tudi votline, da najdeš tu kakor združene vse gorske poseb-
nosti. Ob raznih časih sem že hodil po tej poti, a vselej z nekakim strahom. Strug je tako določno omejen, da stopiš vanj, kakor skozi vrata, in prav tako jasno vidiš, kdaj si izstopil iz njega. Pot ni vedno ravna, ampak se v sredi jako zviša, da je daleč pod teboj reka. Tudi gozd je različno gost; na nekaterih krajih ne raste Čisto nič, in semkaj pripeka poletno solnce z vso močjo. Ob takem času te mami vročina in naveličaš se Struga, Češ, kako je vendar dolg! Kadar je vroče, takrat prilezejo — tako pravijo
—	neštevilne kače na dan. Zares je Strug zaradi laznine na slabem glasu, dasi nisem slišal še o nobeni nesreči. Gadje so neki tukaj jako veliki; resnicoljubna oseba mi je pravila, da je videla tukaj ob hudi vročini čez pot lezočega gada, debelega kakor moška roka. To pot nismo videli nobene kače in ne slišali nobenega ptička. Vtopljen v nekdanje spomine sem korakal poleg družbe ves srečen, da sem zopet jedenkrat v tej divni samoti.
Hodili smo ta dan — sredi vel. srpana
—	že poltretjo uro. Približali smo se Idrijci, zagledali pred seboj malo poslopje — in stopili iz Struga. Tukaj konec Struga je dvojna zanimiva priprava. Jedna je odvod Idrijce v posebno strugo, tako imenovane Rake, po katerih gre voda na razne idrijske velike stroje. Te Rake so skoro pol ure dolge, menda pičel meter globoke in nekaj več široke. Večinoma so obzidane in po vrhu pokrite z deskami. Voda teče po njih zaradi gladke struge jako urno, četudi se znižujejo le malo. Na jed-nem mestu so speljane mimo skale po velikem lesenem žlebu, po katerem gre pot za pešce. — Druga zanimivost konec Struga je slap Idrijce, ki pada bliz nad deset metrov globoko Čez zidan jez v Širok tolmun. Ako je reka majhna, ne pada voda čez jez; ako pa dežuje, zlasti, ako prinese „klavža" *) drva, tedaj je veličastno gledati in poslušati drvenje vode in hlodov, ki padajo z groznim bobnenjem v vodeno glo-bočino. Tukaj se pravi pri „Kobili". Ko bi bilo kaj takega na Gorenjskem, imelo bi kmalu slavno ime, a tukaj sameva „Kobila", kakor
') Klavža se imenuje najprej posebna obzidana kotlina, kjer se ob deževju zapre voda Bela, da se je nabere mnogo in da odnese s seboj pripravljeni les. Potem pa imenujejo tudi nabrano vodo samo — klavžo. Kadar odprö jez, pravijo, „da klavža nese". V Idriji pa so napravljene čez reko velikanske „Grablje", ki drva ustavljajo.
„Pozdravljena, Idrija!"
bi je ne bilo Zato pa sem si vzel njeno podobo s sabo in bralcem jo podajem kot spominek s pota.
Pol ure dolga pot ob Rakah proti Idriji je izprehajališče, kakoršnih je malo v kranjskih mestih. Ob strani ti šumlja voda, pod teboj poteka Idrijca, nad teboj se vspenja drevje s košatimi vejami, pot je pa tako lepa in gladka, kakor po naših ljubljanskih drevoredih.
Rekli smo, da je Idrijca iz dveh Belic; nedaleč od „Kobile" pa dobi od desne tretji dotok iz t. i. Vipavskega ali Divjega jezera. Pod visokimi temnimi skalami prihaja na dan jako močna voda, da bi bila že sama zase mala reka. Najprej obstoji v temnozelenem jezeru, potem se pa izliva v Idrijco. Skrivnostno mirno prihaja izpod gore močni vir, tiho se druži s svojo bistro sestrico. To jezero vam je prirodna posebnost, katere naj ne prezre noben potnik.
Polagoma smo zapazili ob desnem bregu hiše in mline, potem pa se je mesto razgrnilo in
nam pokazalo svojo mičino in lepo lice.1) Pozdravljena mi, Idrija! Ljubo se smehlja s hriba cerkvica svetega Antona, prijazno nas pozdravlja župna cerkev sv. Barbare sredi mesta, v ozadju pa stoluje mogočni grad s stolpom. Ne spominjam se, da bi bil čital posebno hvalo o lepoti idrijskega mesta; no, meni ugaja mesto jako; lahko rečem, da najdeš malokje na malem prostoru toliko znamenitosti} kakor tukaj.
Deset je bila ura, ko smo došli v to sve-tovnoznano mesto. V cerkev sv. Barbare nas je vodilo prvo opravilo: daroval sem tukaj sv. mašo, potem pa obiskal in našel nekaj znancev.
Glavni namen nam je bil, da si ogledamo jamo, kjer kopljejo živo srebro. Ni šlo sicer lahko, ker gospodje, pri katerih se dobi dovoljenje za v jamo, premišljajo kakor turški sultan, predno izda kak ferman. Naposled nam je vendar-le bila sreča mila, da so nas v spušČal-niku poslali nekaj oddelkov globoko, oblečene v rudarske hlače in jopiče. Svetovnih čudežev nisem videl v jami, tudi modrejši nisem postal v temnih rovih: a praktično sem vendar porabil to temoto, da sem v njej za fotografske namene premenjal ploČe v svoji pripravi. In tako sem potem, ko smo rudarsko očrneli zopet pozdravljali z Inzaghijevega predora Idrijo, napravil poslednjo sliko na tem malovažnem potovanju.
Idrijo samo je pred nekaj leti2) dovolj obširno popisal prijatelj v našem listu, zato je ne bom opisoval jaz. Rečem lahko, da se je že odtlej nekoliko olepšala, kakor zares napreduje od leta do leta. Ne samo za rudokop potrebne stavbe se povečujejo in množe, tudi stanovališča za rudarje so se naredila v poslednjem Času. Semtertje trde, da je Idrija nezdrava zaradi živega srebra. Gotovo ni zdravju ugodno, da dela rudar po osem ur na dan pod zemljo. Toda Idrija sama ni nezdrava, ima po zimi milo in poleti neprevroče podnebje; mnogo ljudij doseže tu visoko starost. Seveda blizu tvornic samih pač ni zdravo, a tvornica bi bila škodljiva, ko bi jo postavili tudi v sam raj.
Preživel sem ta dan nekaj veselih ur v mestecu, vendar nečesa mi je nedostajalo: prijatelja, ki bi bil isto čutil kakor jaz. Iz mladostnih mojih let mi je neizrekljivo draga Idrija. Bila mi je nekaka domačija, kjer sem pri takratnih izvrstnih idrijskih ljudskih učiteljih, zlasti pri neprecenljivem ravnatelju, sedanjem župniku gu. J. Juvanu, in mladinoljubu gu. Fel. Steg-
1)	Glej sliko v „Dom in Svet"-u, V. letn., str. 233.
2)	V letniku IV., str. 319, 401 in 461.
narju dobil trdno podlago za poznejše učenje. Pred tridesetimi leti je zares cvetla idrijska šola in dobivala učencev od vseh krajev.
Minuli Časi! Kakor smo nekdaj otroci živeli v Idriji srečno življenje, tako je tudi Idrija živela veselo življenje v najlepši jedinosti in slogi. Bilo je vse mesto kakor jedna družina. Vsak IdrijČan je poznal vse svoje rojake doli do otroške döbe. Rojstvo in smrt vseh domačinov sta se hitro razvedela po mestu: ono so raznesle ženske, o smrti pa smo poročali otroci, ki smo šli po smrtnem zvonenju vprašat cer-kvenika. In IdrijČani so se res ljubili: moški, ker so skupaj delali v jami in skupaj hodili v slovesnih obhodih, ženske pa, ker so hodile druga k drugi v vas izdelovat tako slavno blago, kakor so bile takrat še čipke. Razven gospode smo jedli vsi jednake jedi: dan na da"n „hosto", „podmetnico" ali celo „panado", ob večjih praznikih pa „žlikrofe", po katerih se IdrijČanu skomina, ako mu jih imenuješ. „Gospode" posvetne in duhovske so IdrijČani častili brez zavisti. Belolasi gospod „tehant" in belobradati gospod rudarski svetnik sta jim bila kakor papež in cesar, in to je pač dovolj. Žita se je vedno dobivalo za potrebo, in mlinarjev konj je primrdal teden za tednom na okrog, da so na njegov voz gospodinje naložile vreče za v mlin. Tudi krajcar se je dobil semtertje, ako tudi ne lahko; sicer se je pa za malo denarja dobilo tedaj veliko blaga, zlasti jedil. Kaj malega se je res čulo o nekem nesporazume-vanju med Slovenci in Nemci, zaradi Česar morata biti ločeni kazina in Čitalnica: da, vse to je bilo. Kdor pa čita poročila iz Idrije dandanes in je poznal mesto nekdaj, kdor Čuje o medsebojnih bojih in neugasljivem sovraštvu, kdor Čita o raznih modrijanih, ki hodijo rudarjem — morda popravljat jamcarice? —• ne: obetat nebesa na zemlji ali celo pod zemljo, ta mora reči, da IdrijČani dobro znajo — dati se voditi.
Oh, škoda, škoda! Kolikor jaz vem, vrli IdrijČani niso zaslužili tako trpke usode, ka-koršna razdira sedaj njihovo mesto. Tu je požrešna kukavičja zalega, ki se hoče odebeliti med tem, ko se kavsajo domačini in rodni bratje.
Saboto popoldne ob štirih se je razdelila naša družba. Jeden del, v katerem sem bil tudi jaz, sedel je v idrijski poštni voz in odšel proti Ljubljani, drugi del je šel po svojih potih. V Logatcu nam je prišla na pomoč železnica, in tako so se po sedemdnevnem izprehodu o polnoči zablišČale našim očem luči ljubljanskega mesta. Stisnjen v kot železniškega vozu sem si odganjal spanec, ponavljajoč si melodijo pesmi:
Lepa naša domovina!
Slovenska književnost.
Materino delo za Boga in domovino.
Hrvaški spisal Ivan Nep. JemerŠič, %upnik grubišno-poljski. S pisateljevim dovoljenjem po tretji izdaji priredil ^a Slovenke Simon Gregorčič ml. V Gorici. Tiskala, izdala in ^alo^ila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. i8g6. 8Str. 22g. Cena 70 kr. — Leta 1894. je izdal župnik JemerŠič prvič svojo knjigo: „Majka u radu za Boga i Hrvatsku". Knjiga
je zadela prave strune hrvaškega naroda, zato je v kratkem času dospela do tretje izdaje. Ta nenavadni uspeh je vspodbodel tudi našega ga. pre-lagalca, da je podal knjigo Slovenkam v primerni obliki. Tudi naš poročevalec je v prvi letošnji Številki oznanil in priporočil to hrv. knjigo. No, med Hrvati samimi ni bila hvala naše knjige jedno-glasna: v „Katoličkem listu" je lani Al. Stepinac pokazal razne hibe te knjige, četudi si je pisatelj
Zgornji del Idrije. (I. Vončina.)
pridobil pohvalna pisma raznih Škofov, katera so tiskana spredaj v naši izdaji.
Kar se nas tiče (oziramo se samo na slovenski prevod), štejemo knjigo med one, ki so pisane z ljubeznijo in navdušenjem. Pisatelj slavi vero, slavi domovino. Proti veri nismo našli nobenega stavka, marveč knjiga ima vseskozi verski značaj. Skoro še krepkeje nego veroljubnost izraža knjiga ljubezen do domovine. Po pravici hvalimo nadalje tudi vzneseno, lepo govorniško, malone pesniško obliko tega dela. Ne dvomimo prav nič, da si je hrvaška knjiga največ s to obliko pridobila toliko uspeha. Prelagalec je delo, ki je pisano
izključno za Hrvate, priredil za Slovence, pa prevzel tudi izborno obliko v našo lepo zvenečo slovenščino.
Kakor so nam vse te lepe stvari jako všeč, ne moremo pa odobravati, da se Čisto "verski in obče človeški momenti vklepajo v ozke meje narodnosti. Samo jeden vzgled! Govoreč o „narodnih običajih", pravi naša knjiga, da nam je Kristus „zapustil najlepši vzgled s tem, da je „pokazal s svojim dejanjem največje spoštovanje do narodnih običajev". On je „izvrševal narodne zakone, običaje, obrede in določbe božjega naroda v stari zavezi ... O njih je velel: Nisem prišel, da jih
odpravim, nego da jih izpolnim. Bil je navzoč pri vsakem narodnem prazniku in obiskoval je, kakor ostali Židje, najraje narodno mesto Jeruzalem." Vsakdo, ki premisli občečloveški in čeznaravni značaj Kristusovega dela in nauka, čuti, da navedeni stavki svojemu namenu niso primerni. Nikakor ne trdimo, da bi bil Kristus ali njegov nauk nasproten domoljubju, prav narobe: toda svete „šege" izraelskega ljudstva so imele še mnogo bolj vzvišen pomen nego naroden: saj so bile naznanjene in zaukazane naravnost od Boga; Kristus jih je izpolnjeval zato, ker so bile od Boga določene, ne samo narodne. Vseh judovskih šeg naš Gospod ni izpolnjeval, n. pr. farizejskih navad, Čeprav so bile tudi te „narodne". Ako to pomislimo, ne moremo se vjemati s tem, da se božje naredbe in delovanje našega Izveličarja vklepajo v tesne meje judovske narodnosti.
Tudi niso vsi vzgledi, ki se navajajo za vzbujanje rodoljubja, v lepem soglasju s tem, kar podpira vero. Ob tem, ko govori slovenski pisatelj o naši tužni neslogi in o potrebi sloge, trebalo
bi pač jasneje povedati, od kod nesloga in po kateri poti pridemo do sloge.
Sicer smo pa veseli, da je ta knjiga prišla na svetlo, ker ženskemu srcu, kateremu je namenjena, prilega se po obliki in večinoma tudi po vsebini. Morda izprevidi g. prelagalec sam, da bi se dalo marsikaj še pojasniti in bolje razločiti: s tem bi bilo tudi dokazovanje resničnejše.
Naposled opozarjamo pisatelje, ki tako pogo-stoma pišejo dandanes o veri in narodnosti, naj ne mešajo in zamenjavajo obeh pojmov, naj ne zlivajo obeh v jedno posodo, ker vera in narodnost sta jako različni stvari. Obe se dasta pač dobro družiti v posameznih osebah, obe se lepo svetita v vernih narodnjakih, nikakor pa se ne dasta pojma spajati sama na sebi, kakor n. pr. pojma: zvestoba in pravičnost Ko bi imeli pisatelji več modroslovnega in verskega znanja, več dobre in pohlevne volje, manj pa svojeglavnosti, kmalu bi ponehali naši boji vsaj v teoriji. Dajmo Bogu, kar je Božjega, narodu pa kar je narodovega.
Dr. Fr. L.
Razne stvari.
Glagolica v Selcih.
Kako se je v naši ožji domovini širilo in zopet izgubljalo delo sv. Cirila in Metoda glede na obredni jezik, je še malo znano. Par glagolskih rokopisnih odlomkov iz obrednih knjig Še samo na sebi ne more znanstveno utemeljiti kake določne trditve v tem oziru, vendar je vsak tak rokopis čestit in važen ostanek naše stare dobe. Nekaj malega v tem oziru oteti pozabljivosti je namen tem vrstam.
V župnem arhivu v Selcih nad Škof j o Loko je iztaknil pisec tem vrstam štiri stare knjige vezane v pergamen, popisan z glagolico. Knjige imajo te-le napise: Urbarium sti Thomae Filial-Kürchen in Pfarr Selzach, Liber baptizatorum 1669—1677, Liber mortuorum 1669—1715 in Urbarium stae Gertrudis Filial-Kiirchen in Pfarr Selzach. Oba urbarja pričenjata z 1. 1670. Po tem smemo soditi, da so bile vse štiri knjige vezane hkrati, ne po 1. 1669.
Odločeni pergameni so zelo razjedeni; črke so marsikje tako zamazane, da jih je nemogoče raz-znati; na več krajih so posamni oddelki odtrgani.
Po vsebini so listi iztrgani iz starih glagolskih obrednih knjig. Kolikor se da sklepati po obliki Črk in zlasti po inicijalah, imamo pred seboj štiri različne rokopise.
i. Urbarium stae Gertrudis je bil vezan v folio-list glagolskega misala, in sicer odlomek sv. maše za petek po četrti nedelji v postu (od evangelija Jan. 11,42 dalje) in cela sv. maša za saboto po četrti nedelji v postu. Prevod je točen po rimskem misalu. Za vzgled navajamo odlomek tega iz sabotnega evangelija (Jan. 8, 13 — 20): „I
reše emu ijudei.1) Ti sami» o sebe svidetelstvueši i svdetelstvo tvoe nestb istinno. Otvešta IsT> i rče im-b. Ašte azl> svedetelstvuju o mne samoml» svdelstvo moe istinno estb. Eko vemb otkudu pridb ili karm» gredu. Vi po piti sudite, az že ne po piti suju. Ašte li i suju sudT> moj pdan (prave-dan) estb. Eko azl» smb ne sanrb na az'b i poslavme ocl>. V zakone vašenrb pisano estb eko dveju č ku (čeloveku) svdetlstvo istinno estb. AzT> esmb iže svedetlstvuju o mne samoml i svdetlstvuetb o mne poslavme ocb. Gl hu že emu. Kde estb och tvoj. Otveca imT> Ist>. Ni mene veste, ni oca moego. Ašte mene videli biste edasi i oca moego videli bi. Sie slvsa glaše Isi> v gazupilakii."
Rokopis je po pisavi in obliki k večjemu iz 14. stoletja. Že iz navedenega odlomka (prim, prdan = pravedan), a tudi iz druzih oblik (n. pr. Lazare gredi van) se jasno vidi južno-slovenski, oziroma hrvaški vpliv. Znamenita je tudi oblika „suju" namestu pristno staroslovenskega „sužd^."
__(Konec.)
Zvezdoslovni koledar za mesec vinotok.
Merkur vshaja zjutraj nekako dve uri pred solncem, Venera pa vshaja zvečer in je le malo svetla. Mars, ki vshaja od pol devete do sedme ure, postaja svetlejši, Jupiter pa vshaja od dveh do jedne po polnoči. Drugih znamenitostij ni na nebu, razven utrinkov dne 18. t. m., ki se bodo videli v pozni noči na severu od Orijona v hitrih črtah.
*) Vulgata ima: Pharisaei; tudi v grškem tekstu beremo: sTnov ouv ccötm oE <J?apiaatoi.
Socijalni pomenki
(Dalje.)
Prva posledica te rimsko-pravne zmote v krščanski dobi je morala biti vojska med cerkvijo in vladarji. Cerkev je bila največja vari-hinja pravičnosti; vladarji so se izneverjali tej pravičnosti, torej moremo a priori sklepati, da je moral nastati boj med obema. In nastal je. Vsak, kdor je količkaj pogledal srednjeveško zgodovino, pozna ga, a le malo jih je, ki ume-vajo, da so se papeži borili za Čast in dostojanstvo človekove osebnosti in da vladarji v svojem boju proti njim niso samo izkušali za-treti samostojnost cerkvene oblasti, marveč temelje družabnega življenja sploh.
Naša razprava se ne more na tem mestu pečati podrobneje s to stvarjo. Tu priporočamo le vsem razsodnim bralcem, naj sami razmišljajo o nji. Prepričali se bodo, kako zlobno in bedasto je očitanje o tiranstvu papežev in o njihovi želji po gospodstvu. Družabna pre-kucija 16. veka, katere posledica je sedanje socijalno vprašenje, nastala je samo zato, ker cerkev ni mogla zajeziti zmot, katerih izvor je bil na vladarskih dvorih.
V našem stoletju je Kantovo modroslovje z drugega stališča iznova utemeljilo staro pogansko zmoto o človekovem razmerju do države. Njemu in njegovim učencem je država vse — začetek prava in dolžnostij, absolutno bitje, najvišja stvar. Hegel imenuje državo naravnost ,pričujočega boga-. — Posamnik ima samo toliko pomena in toliko pravic, kolikor mu jih daje država.
Iz naših podatkov se jasno vidi, kako je zmota rimskega prava, ki smo jo kot prvo
opisali, v zvezi s socijalno demokracijo. Abso-lutnost države rodi iz vladarjev — trinoge, krivičnike, ki sami po sebi povspeŠujejo družbeni razpad. Vsled njihovih krivic nehajo pod-ložniki spoštovati oblast; revolucija na prestolih pripravlja revolucijo med ljudstvom.
Ljudstvo namreč po svoje umeva nauk o državni vsemogočnosti. Vladar pravi: „država sem jaz", ljudstvo mu pa odgovarja : „Ni res, marveč država sem jaz." In iz tega sledi nujno
—	prekucija. Tudi socijalni demokratje zahtevajo, da morajo vsi posamezniki služiti celoti; njihovo komunistično načelo jim je absolutno
—	in ker nečejo ničesar vedeti o božji, vladarski ali cerkveni oblasti, zato si hočejo popolnoma v smislu nauka o državni absolut-nosti, z vsemi sredstvi priboriti državo, ki jim bo všeč.
Pri tej priliki se vsaj dotaknimo sedanjih državno-pravnih razmer. Rimsko pravo vlada tudi v naših državah. Najgorje bi se motil o dejanjskih razmerah tisti, ki bi sodil, da sedaj, ko država v svojem temelju izraža načelo popolne slobode vsem državljanom, ni nobene sledi več o trinoštvu. Kaj je druzega nego trinoštvo vse, kar imenujemo birokratizem (uradniška vlada) ali centralizem: Samostojnost maniih družabnih organizmov je izpod-jedena in s tem pokopana tudi njihova slo-boda. Država se tudi sedaj vtika v vse in povsod odločuie, kot bi bila nezmotna in absolutna. Kako brezozirno in često krivično nalaga denarne in krvne davke svojim podložnikom! — Toda o tem dalje govoriti ni prostora na leposlovnega lista platnicah.	(Dalje.)
Dva stara rokopisa.
Gospod M. Slekovec, župnik pri sv. Marku n. Ptuja, poslal nam je dva lista s tem-le pojasnilom: Velečastiti gospod urednik ! Nedavno sem med starimi ljutomerskimi listinami našel priloženi listek s slovenskim prevodom evan-geljskega odlomka. Primerjal sem pisavo s pisavami ljutomerskih župnikov ter se tako prepričal, da je listek pisal župnik Andrej Raputb, ki je v Ljutomeru služboval od leta r 686. do mal. srpana 1. 1690. Ker bi stvar utegnila katerega jezikoslovca zanimati, pošiljam Vam listek v povoljno porabo. Ob jednem sem Vam priložil še drug slovenski spominik iz 17. veka, katerega sem našel v minoritskem arhivu v Ptuju; morebiti ga lahko pri priložnosti porabite.
Math cap 5
V tistem chasi je Jesus reko: chi nebude vafsa pravichnost bolve popunoma, kak je tih pifsarov ino farisearov tak nebute shli v nebeško kralestvo. Vi ste chuli, da je ftarim re-cheno: nebui, ker pa buje, je krivecz sodve. Jas pavelim: da tisti, ker se chses svojega brata serdi, je krivecz sodve. Ker pa k svojemi brati veli Racha (to je bedag) tisti je krivecz ratha.*) Ker pa ti norez, tisti je peklenskega ogna kri-vez. Dare ti tvoj dar k Oltari pernefses, ino fe tam spomenefh: da tvoj brat kaj chses te ma, tak pusti tvoj dar pred Oltarom, ino idi pervle k njemi, ino se s njim pomiri, satem poidi ino ofrai tvoj dar.
') Td je: sodnega zbora, nemško Rath.
Suetliga Cäßaria beffelich
Velika tschastiti v Bogu Duchouni tudi tschastitti Dobri Prijatelj
Potem cho Cäßarska Suetlust sadosti ie schlischela iena sästopila te schwarunge ienu tosbe ketere ueliku let mai nami ienu ua-schimi gruntam so bele, ienu per Comißarijh ueliku kräti so näprei neßene bele nam tudi ti nafchi Comißarij, ienu cho per praudich sedei so rättälj tem tosbäm ienu schwarungam en konz sturiti de bo posehmäl jenu ußelej en täl ienu tä drugi se snäl darschati, Cäßarska Suetlust sapoue de pusichmal ta Conuent ali Closter säkiterimo kmetu kader bo saki stibro dolufil ali plazhal de ima en zedez kai ienu kuliku ie dal. Fraimoni kai antizhe imäte ui nässh urbar u Grädiz konzlij pofsläti De bodo Commißarij pregledali, tsche eden ali ta drugi Fraimon kai Grunta ali semle ima od khetere kai stibre grede de se bode moglä säkiterimo stibra gori postauit, kheteri pak nizh nimao od tistih se nemore stibra iemati.
Kai robättä sadene sapoue Cäßarska Suetlust ußim taistim khmettäm, cheteri en zeu grundt imä da imäio tä deßetska robättä tu ie kulikukrät Conuent sä schäffä äli sapouei na robatto priti flißig ienu perzäiti tudi dobre ienu motschne robäzhene posläti, Fräimoni pä duä-kret v tednu, ienu dokler Closter tem robäzhäm kruh ienu uinu da taku tisti khmetie käteri tä siuinskä ali uoßnä robatha Däiä tulikukrät che se iem bo na robata säpouedalo, ienu boda fälili imäio pres uße druge sgouäri Conuentu däti sä ußäk dän pol räinisch peßzi pac *) deßet kräizeriou.
Vezh sapoue Cäsarskä Suetlust de uße sträffnge chi fa uzaiti räinziga P. Francisca Bo-norao keteri skusi te khmete ie vbit wil ienu P. Vinzenza imaio gori ufdignane2) biti te drugi pa od tih drugih Guardianou keteri kmet ie zhes petnäist räinish sträffän wil taistimü se more pofsihmäl na negouim Gorni äli deßetine o starih dolgoue doli obraittanu biti, jenu po-sihmal uße taiste uekfi straiffinge morieo skusi unpartaisch gospude spofnane biti.
Kai to gorno äntizhe sapoue Cäßarska Suetlust de ti Gormani fa dolfni pelati soie gorne toku delezb, dokler sonze u bosie gnadi gre, oli k uaupotu tisti pa, cnetere soie gorno ali deßetino u Closter ne postau taisti ie dolsan sa faku uedru en grafch dati, sa te zedeze uole so dolsni patri khmettäm sa stoin datj.
Sauole teh vin cheteri Closter na stibri notri ozhe ali bode iemal ozhe Cäßarska
Suetlust de Conuent ie dolsan useti fäki startin sa eden Rainisch mein kokar per drusich se prada: Kai pä tiste uina katere Conuent pusti von totschiti antizhe, ie dolsan tä Closter dati khmetam praue ienu nikar skäsne vina: Oni pa kmetie so dolschni fakiteri startin vina sa en rainisch vische useti ienu daz sämi plazhat.
Jenu potem cho Closter nä tih seimeh pstänt sam pobira toku tudi sapoue Cäßarska .Suetlust de Conuent sam nekar khmetie ima plazhat ienu seloschiti kar nä te malefiz per-shona bode gori schlu.
Kaj te druge tosbe, ali schwarunge antizhe, dokler tiste en täl sa mei tem drugem, same-scheue, ienu uekshi täl robatta antizhe sa ene tudi ni muie u redno od nih goworithi, ozhe ienu sapoue Cäßarska Suetlust de od tistih obeden nima gouorithi, schomuz ') de imaio zelu posablene biti, jenu uafhe schwarunge, kreg ali praude skonzhäne bitti ienu en mir mei Clostro ienu tem khmetam bitti taki uifschi de pofsihmalu te kmetie se imaio Pokorni po-schteni ienu suesti pruti Conuentu derschati; ienu fke Buh obari) eden ali obeden se Nimä podstopit superstauit äli ena roko ali shträh sturitj kokor pred enim Lettam se ie sgodilu Kateri pak kai täziga se bode podstopil ta ima suoi Leben ienu soie kai ima sgubiti, ta Conuent tudi ima te kmette per prauizi dersäti, na rihto flißig ächtingo iemeti de obena toshbä naprei pride.
Rogatur Rndus Dnus Parochus, quatenus suprascriptam Caesaream Resolutionem clare et distincte crastino publice promulgaret, ac etiam eius u i go rem bene inculcaret nostris sub-ditis, ut eius tenorem bene percipiant, ac iuxta eum se exhibeant, secus se a Damnis et mulctis mullatenus immunes sciant: sed severe cum transgessoribus procedetur. Facta promulgatione dignetur Rndus Dnus Parochus in fidem se
promulgationis his in-remittere: adiungo mo-habito labore. Pettovii
subscribere, ac
Diem
serere, et Denuo mihi dicum gratiolae pro 7 Decembris 1675.
Fr. Casparus Dieti Guardianus Ord.: Mm. Conventual m. p.
(Zunaj):
Rndo Domino parocho in Schiltern Sunt perlecta ^Decemb: in Shiltern
Andreas Muhizh Parochus.
Idb lulii 1720 a Dno Vicario in Schiltern ipsis nostris subditis et convocatis rusticis pro-mulgatae fuerunt in Stoperzen.

T. j. pak.	i) Pač:
2) T. j. odpravljene, odpuščene.	prečrtano.
somuč, kakor je pisano malo poprej, pa