Kamnik glasilo delovnega kolektiva tekstilne tovarne Svilanit Kamnik glasilo delovnega MM(y SPOMENIK m 11». EEVOLUClir A' i*- i.\ ll - :.i " 8. 15 1 1 v IBMil SH: 1" - ' ■ os 1» v. ;f v 858 i:;': ' ' -55::,' : ■ , - : v. ^ ■ .......... 8* ' • 85 : :: : ■ .... . ... ....: (Ilv" :: ' ■ ■: ; ■ iSi r"r>: V,. v...8,-v.".;- - »Ul,.: - . . . . ...... •• ... Kmalu bo poteklo enaindvajset let, odkar so priprave na upor prerasle v <1~ jaroks napade na okupatorja. Tako tudi na Kamišver, kjer so med prvimi začeli boj z orožjem. G d pom"! ?di 1941 = dalje so potekale organizirane pripravo na upor, ki jih je vodila Komunistična partija. V tem trenutku se spominjamo na nešteto uspelih akcij, ki so se odvijale na področju kamniškega območja. če pogledamo na te začetke, moramo odkrito povedati, da je majhnim skupinam komunističnih organizatorjev uspelo dvigniti ljudi v množičen upor in da je prav v teh usodnih dneh prišla do izraza že pred vojno skovana enotnost Partije. Ti julijski dnevi so pomenili prve izkušnje partizanskega bojevanja, prve začetke partizanske organizacije, discipline in taktike. Ge pomislimo, da so bili to prvi koraki, ki so pozneje obrodili tako bogate izkušnje in sadove, moramo pritrditi, da so bili ti julijski dnevi nadvse pomembni in nujni, če smo hoteli doseči to, kar smo. Zato morajo julijska praznovanja poudariti tudi to, saj Kamničani z okolico vedo, kje je osnova njihovega praznovanja. 27. julij, ko se v kamniški občini spominjamo prvih borb na tem področju, bodo v Kamniku svečano proslavili in tega dne v spomin na te dogodke odkrili veličasten spomenik revolucije. S tem spomenikom se je kamniška občina oddolžila vsem, ki so s svojim sodelovanjem prispevali k učvrstitvi temeljev nove Jugoslavije. NAJ ŽIVI DAN VSTAJE 22. JULIJ! ŽIVEL 27. JULIJ,- OBČINSKI PRAZNIK! V S L D I N A £ 1. Spomenik revolucije 2. Mnenje kolektiva 3. Delavsko samoupravljanje in nekateri problemi v LL 10 4. Kratek opis barvanja preje in tkanin 5. Vtisi s potovanja po Italiji /nadaljevanje/ 6. Obvestila 7. Razgovori 8. Poročilo kadrovsko - socialne službe 9. Sklepi zadnjih sej Skupščine svetov EL podjetja in Upravnega odbora 10. Zabavni kotiček 3 MIONJE KOLEKTIVA V zvezi z navodili o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka v pravilnikih gospodarskih organizacij je bilo v šesti številki našega glasila objavljeno v članku pod naslovom "Odločitev kolektiva", da je podjetje v letu 1961„ izplačalo višek OB za 14,677.194.- Bin, o katerem je tudi razpravljala Skupščina svetov BB dne 31. maja 1962. Med tem časom se je izvršila korektura, oz. popravek cen osnovnih surovin in pokazalo se je, da je podjetje izplačalo preveč OB za nadaljnih 2,995.686.- Bin ali v višini 17,672.88o.- Bin, in ne 14 milijonov kot je bilo prvotno objavljeno. Nadalje je bila izvedena korektura pri poslovnih sredstvih -znižanje v višini 33,244,22o,- Bin - in sicer za sledeča 0-snovna sredstva, ki so bila nabavljena v let d 1960. in niso obratovala; 1. barvni aparat - januar, februar, marec 1961. 2. 2 jiggra - širinski barvni stroj - januar, februar, marec 1961. 3. raztezalni sušilni stroj - januar, februar, marec 1961. 4-. 14 avtomatskih tkalskih strojev ATR - 9 mesecev, 5. 4 avtomatski tkalski stroji ATR - 3 mesece. Na ostvarjeni dohodek je v letu 1961, vplivalo znižanje prodajnih cen za 10 •/.. od meseca marca dalje, ker je zmanjšalo dohodek za 78,494.2o9.- Bin. Nasprotno pa je zaradi spremembe stopenj prometnega davka dohodek narastel za 27,2o4.724.-Bin. Povečanje osebnih dohodkov za 39,2 p zagovarjajo samoupravni organi kolektiva s sledečim; V našem podjetju je bil v letu 1961. spremenjen tehnološki postopek v barvami, Stara barvama se je likvidirala in montiran je nov barvni aparat, ki je bil nabavljen v Nemčiji. Kapacitete nove barvarne niso bile 100 >ž izkoriščene zaradi nepoznavanja strojev, šibkega električnega toka, pomanjkanje perforiranih koničnih cevk in ozkega grla v sušilnici. Vse te stvari so vplivale na nizko storilnost v tem novem obratu. Tudi v previjalnici na novem križno - previjalnem stroju ochlafhorstu so se pojavljale težave vse leto in sicer s priuči tvi jo delovne sile na tem kompliciranem novem stroju. V novi tkalnici se je več kot polovico leta priučevalo določeno število tkalk, dva mojstra pa sta bila stalno zaposlena pri . . . 4 uvajanju ljudi na automatskih statvah in na montaži istih. Tudi v jj 3o se je priučevalo veliko število novih tkalk za tretjo izmeno. Težak začetek je hil tudi v oplemenilnici. 3tari škrobilni stroj in raztezalni sušilni stroj sta zahtevala mnogo popravila, predno je bilo sploh možno vršiti škrobljenje osnov in apretiranje ter sušenje tkanin. Za vsa ta dela ni bilo potrebne kvalificirane delovne sile, kar se je nedvomno odražalo pri produktivnosti na 1 zaposlenega delavca. Lahko trdimo, da je bila v obratu Perovo v letu 1951. poizkusna proizvodnja v dveh U in je v tem primeru težko vskla-jevati dvig osebnih dohodkov s produktivnostjo. Po drugi strani pa so bili osebni dohodki' v Svilanitu v letu 1959. zelo nizki, ker se je pretežni del sredstev v teh letih angažiralo za nabavo novih strojev in manjše gradnje ter se je vsled tega malo sredstev razporedilo na osebne dohodke. V preteklem letu se je na priporočilo sindikalnih forumov pri ObLO Kamnik izvršil popravek, oz. so se odstranile neskladnosti v pravilnikih, ki so izvirali is prejšnjih let. Osebni dohodki so se dvignili na raven ostalih podjetij v kamniški komuni. Samoupravni organi se zavedajo, da je dvig osebnih dohodkov možen le z večjo storilnostjo in je zaradi tega prišlo do spremembe razmerja v pravilniku o delitvi čistega dohodka za leto 1962. in sicer od 7^ - 30 na 65 ; 35. V kolikor pa bodo analize za leto 1962. pokazale še možnosti za popravek tega razmerja, se bo to upoštevalo. Skupščina svetov .21] podjetja smatra, da je bila delitev za leto 1961. pravilna, saj so se dvignili skladi podjetja v primerjavi z letom 196o. za 99»5 TINJ KOVAČ DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJ J IN NEE.1TJRI PRO-BLJEII V E J 10 Ko me je zadnič na dvorišču tovarne srečal tov. Golob, mi je dejal; "Ti daj no, napiši nekaj o delavskem samoupravljanju v vaši nJ za naš tovarniški časopis". Po krajšem prepričevanju sem oe le odločil;"No, ja", sem dejal sam pri sebi, "če smo že povsod med zadnjimi, bomo pa tukaj med prvimi ;. ICo sem se pozneje posvetoval z nekaterimi sodelavci, mi je eden izmed njih dejal; "Sedaj pa res ne manjka gradiva pri nas, saj bi se dalo napisati cel časopis, ne pa . / . samo en članek :, No, čas je, da pridem k stvari; Poizkušal bom opisati razvoj samoupravljanja v naši ut, mimogrede pa sc bom 'dotaknil nekaterih problemov s katerimi smo se in se še srečujemo« Pričnem naj od takrat ko smo bili se takorekoč sami na Porovem in ko smo nosili ime ''Obrat II. Perovo". l'o omenjam vsled tega, ker' se še danes tistega časa radi spominjamo vsi v naši Jt. Na kratko povedano, takrat smo se najbolj :ifajn;l imeli, Z uvedbo v našem podjetju smo debili št. 10 in s tem novo ime .J 10. Zadovoljni smo bili, da nam niso priselili št. 13« Prvi rezultati izraženi v g po dJ so .bili za nas razveseljivi. s_i 10 je bila več mesecev na vrhu ali pa tik pod vrhom lestvice doseženih g po 1:; v podjetju. Pri nas so se začele težave z priključitvijo poskusne tkalnice za izdelavo artikla ženil in previjalnega stroja Schlafhorst. ti ten. poročanjem naše jJ smo se poslovili od vrha doseženih rezullatov po iiJ. Delovna sila v naši .:..i se je znatno povečala ne da bi se sorazmerno povečala tudi produktivnost,. Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja in izvolitvijo S.Jn v našem podjetju, se je Stili! 10 spoprijel s starimi in novonastalimi problemi. Začetek je bil kar dober. Kakor po ostalih 3J.J smo tudi ui izvolili svoji komisiji in sicer; komisijo za sprejem in odpust in disciplinsko komisijo. Obe komisiji sta čeprav brez vsakih izkušenj in pravilnika sta začeli odgovorno in resno delati.• Vsled velikega števila problemov je imel dovolj gradiva • za svoje se je. Ze na drugi seji jo večina izvoljenih članov pokazala dovolj zrelosti in volje, da .bi se stanje v naši Ju izboljšalo. Po plodni razpravi je SJti sprejel več važnih in odločnih sklepov. Žal nam zapisniki zaradi neizkušenih in nestalnih zapisnikarjev /do sedaj sme imeli na vsaki seji drugega) niso nudili prave slike poteka sej, pa tudi vseh sklepov ni bilo v njih, Ta problem borno morali dokončno rešiti na prvi prihodnji seji. Sklepi, ki so bili sprejeti na sejah, so bili v glavnem vsi izvršeni. Dnevni red in kratko pripravo za seje, sestavljava z vodjo . i. de primerjam pripravo , ki se vrši v našem podjetju za 33 : moram odkrito priznati, da je priprava, ki jo vršimo mi za 3uD precej skromna. Smatram, da se bomo morali za seje v bodoče bolj pripravi -ti. Po mojem mnenju se upravni organi v zadnjem času premalo zanimajo za delo Snu. Zdi se mi, da M nam morali več pomagati . Mogoče bi bilo prav, da bi ti.Ju in sindikat na svojih sejah razpravljala in pregledovala delo S.jJ. Tudi povezava med 3Ju je po mojem mnenju premajhna. Občutek imam, da smo si preveč tuji. Mogočo bi se dalo Jj povezalo na ta način, da bi vabili na seje SEE predstavnike iz druge Ju. Na / e / o ta način bi prišlo do medsebojne pomoči in izmenjave mnenj„ Glede dela SJn moram reči, da ti še kar precej delajo in v glavnem vedo, kaj so njihove pravice in dolžnosti, Sindikalni odbori po G.J pa po mojem mnenju malo vedo za svoje pravice in dolžnosti. Menim, da bi jim višji samoupravni organi morali veliko več pomagati in jih poživeti„ V zadnjem času se v naši srečujemo s takšnimi problemi, da jim enostavno nismo kos - saj v popolni meri ne. Nekaterih se loteva skoraj malodušje tako, da v zadnjem času zgubljamo voljo do vsega, kar se dogaja okoli nas, Največje probleme imamo v novi avtomatski tkalnici; čeprav ta tkalnica obratuje že dobrih 10 mesecev še vedno nimamo takih rezultatov kot bi želeli in kakor bi bilo potrebno, Največje težave nastajajo z menjavanjem artiklov na strojih. Na nekaterih že tretjič, na enih strojih pa celo četrtič menjamo artikle, To menjanje pa zahteva dosti truda in časa. Pri prejšnjih artiklih smo se v glavnem borili z kvantiteto, to pa zato, ker smo blago, katerega smo stkali, doma sproti tiskali, S tem so se nastale napake pri tkanju v glavnem skrile. Pri artiklu katerega pravkar vlagamo in katerega na strojih že delamo se borimo poleg kvantitete še bolj za kvaliteto. To blago izvažamo v tujino surovo, brez vsake dodelave. Za izvoz delati pa ni lahko. Pri nas je to posebno težko, ker imamo slabe stroje za škrebljanje. Skrobilni stroj za svilo iz časa M.Tje v današnjem času ros težko usposobiti in na njem dobro škrobiti stanično in bombažno prejo. Še preden smo ta artikel.začeli delati sem izrazil bojazen, če ga bomo pri nas po zahtevi sploh lahko delali. Strokovnjaki so me zavračali, češ, da je ta artikel dovolj enostaven in da ga v drugih tovarnah delajo brez večjih težav. Prva dva stroja s tem artiklom sta še kar dobro stekla, pri tretjem pa so se osnovne niti začele zelo trgati in kosmatiti. Po krajšem preizkusu se je ugotovilo, da osnova ni iz Nm 28/l z osnovnim vitjem (več zasukov), temveč iz votkov-ne preje Nm 28/1, kakršno rabijo v Šmarci za votek. Zal se je to prepozno ugotovilo, ker smo imeli že več osnov navitih ali pomešanih s to prejo, kobro kvaliteto blaga iz takih osnov je nemogoče delati, nemogoče je pa s tem doseči tudi veliko proizvodnjo, Od j., se pa le zahteva oboje. Te nepravilnosti in škode, ki je s tem nastala, so krivi ljudje na delovnih mestih od tistih, ki prejo nabavljajo in skladišča do tistih, ki so to prejo prvi prevzeli iz skladišča. Še veliko je problemov, ki nas tarejo v novi tkalnici. Omenim še eno. Jnostavno se je zgodilo, da nam je še drugič zmanjkalo čolničkov, od kar obstoja ta tkalnica. ICo grem k vodji MN,mi pokaže naročilnico za nabavni oddelek s precej starim datumom. Zanimam se pri nabavnem, ki mi odgovori, da . / . _ 7 „ smo sami krivi toga in še pripomni, da do tega v drugih lih ne pride. Menim, da bomo morali v vezi s tem v bodoče strožje ukrepati in krivca klicati na odgovornost„ Tudi nas kličejo če kvaliteta ne odgovarja. Zaradi nenabavljenih čolničkov pa proizvodnja v letu 1952« res ne bi smela trpeti. Tudi v stari tkalnici naše :iu se lovimo z podobnimi težavami. Najhujše je to, da nimamo stalnih artiklov na strojih. Od začetka sem dejal, da smo bili veseli, ker nam niso ob uvedbi Ja dali šc. 13. Mislili smo, da se bomo z "lO" nesreče rešili. Mogoče v J j 10 res nismo rojeni pod srečno zvezdo, kakor nam je na enem sestanku, rekel tov. direktor, Prepričan pa sem, da se mora pri nas nujno stanje izboljšati. MIHA P,RAN KEATJK OrIS BARVANJA j: LJJj IN- TKANIN Barvanje je eden od naj starejših načinov za olepšanje tekstila. Če zasledujemo razvoj barvarstva po starih ohranjenih tkaninah iz starega in srednjega veka vidimo, da so v začetku barvali z zelo neobstojnimi barvili, ki so jih pridobivali iz raznih rudnin, živali in rastlin (železov oksid, škrlat, cochenille, indigo, modri les itd.). V sredini 19-. stoletja so kemiki sintetizirali prvo umetno barvilo, nazvano movein. V začetku 2o, stoletja so prišla na tržišče prva redukcijska barvila, imenovana indanthreni. Za njimi so se pojavili indigo soli , naftoli, nazadnje pa reaktivna barvila, ki so se pojavila na tržišču pred petimi leti. Barvanje samo pomeni nanašanje barvila na površino, kakor tudi v notranjost vlakna. Cim več barvila v prahasti obliki je po barvanju v notranjosti vlakna, tem obstojne j še je barvilo, ker barvnih delcev iz vlakna no moremo več odstraniti, To velja za vsa barvila, razen reaktivna, ki se spajajo z bombažem v enotno kemijsko spojino, Tekstilni material lahko barvamo v več oblikah; barvanje prostega materiala, barvanje preje in barvanje tkanin. Ker pri nas barvamo prejo in tkanine, si oglejmo ta dva načina barvanja. - Barvanje preje v obliki križnih navitkov; Če si ogledamo barvni aparat vidimo, da se sestoji iz treh kotlov. Srednji je zaprt, ostala dva pa odprta. V zaprtem kotlu barvamo pod pritiskom, v odprtih dveh pa belimo in milimo. Bistvo tega načina barvanja ^je v tem, da raztopina prodira skozi navitke izmenično v obeh smereh - navzven in • / . - 8 obratno - pri Čamer se navitki enakomerno prebarvajo» Z redakcijskimi barvili barvamo tako, da jih najprej opravimo v vodotopno obliko» To dosežemo s redakcijo h natrijevim lugom j n h:i orosalf itom. Kato razredčimo bo barvno raztopino z raztopino natrijevega luga, hidrosul.fita. morske soli in ega!j sirnega sredstva, Barvamo pri temperaturi, ki je/ posebej določena za vsako bar-f vilo = Pri tern držita lug in hi---drosulfit barvilo v 'razkoplje- £1. r, e ": ■•■/ /V ! I Vv^.-r /i \ ii \ r i ;/ V i/ ..yfT k" H •'..ii 'i 'V-’’ f k 'i /' • \ I ■* = ? kuhi ni obliki, morska sol pospešuje izčrpavanje barvila iz razsto-pine, egalizirno sredstvo pa preprečuje prekomerne naviače-nje barvila na enem mestu. Po barvanju material oksidiramo z : tir...... .k:::::.- zrakom ali s kisikom, ki ga vsebuje navadna voda„ Sledi miljenje, ki odstrani nefiksirano barvilo s površine vlaken, Po izpiranju prejo mehčamo, da dobi mehkejši in volne jši o- tip in sušimo. Indigosolna barvila so v bistvu vodotopna redukcijska barvila, Ker nimajo afinitete do bombaža, se uporabljajo samo za svetla pastelna izbarvanja c Na vlakna jih spravimo s tem, da dodamo v barvno raztopino večje količine morske soli in natrijevega nitrata. Po barvanju jih razvijemo z žvepleno kislino, kar je v bistvu oksidiranje v obliko v vodi netopnega redukcijskega barvila', Nato sledi nevtraliziran je kisline in ostali zaključni postopki, ki so opisani že pri redukcijskih barvilih. Barvanje reaktivnih barvil si predstavljamo kot spajanje barvila z vlaknom. Dodatek morske soli barvni raztopini deluje enako kot pri ostalih vrstah barvil, soda pa je katalizator, ki pospešuje spajanje barvila z vlaknom, Reaktivnih barvil imamo, glede na proizvajalce, več vrst (Procion, Cibacron, Primaren, Remascl itd), ki se barvajo vsa z istimi dodatki, vendar pri različnih temperaturah, Nadaljna obdelava po barvanju je enaka kot pri drugih barvilih, Ta barvila se odlikujejo s tem, da tudi pri mešanju med seboj ne izgubijo briljantno s ti, medtem ko to. za vsa ostala barvila ne drži, Z majhno paleto osnovnih tonov (barvil) dobimo izredno veliko število kombinacij, to je vmesnih tonov, Ker barvamo nekatera barvila v zelo svetlih tonih, moramo - 9 - prs jc predhodno predbeliti-, da s; tem odstranimo naravno barvo bombaža, ki bi lahko spremenila barvni ton. kot belilno sredstvo uporabljamo vodikov peroksid, ki ga; stabiliziramo z vodnim steklom in aktiviramo z natrijevim lugom. 3 tema dvema kemikalijama poenakomerimo razpad vodikovega peroksida tako, da enakomerno oddaja kisik, ki beli bombaž.Beliti začnemo pri normalni temperaturi, ki jo potem počasi dvigamo,s čemer pospešujemo beljenje.' Prejo, ki gre bela v nadaljno proizvodnjo, belimo na isti način, le da beljenje izpopolnimo še z obdelavo z optičnim belilom, ki ima modrikast sijaj, ki naravno rumenkasto barvo 'bombaža spremeni v zelenkasto, na katero naše oko ni občutljivo. - se nadaljuje. J0Ž.u SIMČIČ olOVAR.Tl PAZOV s Sinteza, sintetizirati - spajanje, sestavljanje ene spojine iz dveh ali več drugih; Redukcija - odvzem kisika iz spojine, ki ga vsebuje; Jgaliziranje, egalizirno sredstvo izenačevanje, sredstvo, ki izenačuje, poenakomerja temino; Oksidacija - spajanje s kisikom (tudi gorenje je spajanje s kisikom); Fiksiranje, fiksen - pritrjevanje, utrjevanje, trden, stalen; Afiniteta - medsebojna kemijska privlačnost dveh kemijskih^ spojin ali prvin; Nevtraliziranjenevtralizacija - v kemiji medsebojno uničevanje luga s kislino ali obratno; Briljantnost - čistost barvnega tona; Paleta - zbirka (kolekcija) različnih barv. BRANKO PRAPPOTNIK V.TI.ol 3 POTOVANJA PO ITALIJI (nadaljevanje s 6. štev.) Vincenca, Ustavili smo se s namenom, da si ogledamo trgovine in to predvsem tiste, kjer bi se moglo videti kaj lepih kravat. Prvi vtis v mestu; od šolarjev do starih častitljivih gospodov nisem videl skoraj nobenega predstavnika moškega spola brez:kravate., zavezane preko svetle, če že ne bele srajce. Oziral .sem se okoli, toda povsod je bila kravata . / . ' obvezna k svetli srajci in temni obleki. Da, tukaj je tržišče za kravate, sem pomislil. Izložbe menufakturnih trgovin Oso bile polne kravat. Prvič sem videl tako veliko izbiro tega dela moške garderobe, če hočem primerjati naše izdelke z italjanskimi, lahko ugotovim, da je še prvi vtis v osnovi velika razlika. Tam prevladujeta terital in naravna svila. Vzorci pa so drobni in prijetni za oko, ponekod spet večji samo po sredini kravate ali samo vzorec v sredini. Osnovne barve so od črne do bele. črte so ozke ali široke, kontrastne in•umirjene. Na beli osnovi so le drobni trobarvni vzorčki, naris ali figura. Pa še nekaj, kar mi ni šlo v trdo kranjsko butico. Tiskane kravate. In to tako tiskane, da sem komaj ločil tisk od vozavnega vzorčenja. Mislil sem, da bom videl kakšno veliko posebnost italjanske mode kravat, pa lahko rečem, da velikih posebnosti ni. Veliko je le majhnih in drobnih stvari, ki dajejo vsaki kravati posebej enotnost in harmonijo. Skušal sem si zapomniti vsaj nekaj od vsega. V skicirko.sem hitel beležiti tiste stvari, ki so se mi zdele pomembne za moje delo. Tako smo šli od izložbo do izložbo. Povsod novi vzorci in barve. Naj povem, da je v Vincenci v s:, polno pajhnih privatnih izdelovalnic kravat in da je industrija za proizvodnjo kravatnega blaga zelo močna, kar daje to različno izbiro. Ves dan bi lahko tako hodili in si ogledovali izložbe, a primanjkovalo je časa in odpeljali smo se iz mesta. Vozili smo se mimo napisa :,Milano- 237 km", in že smo bili na novem delu avtostrade. Vendar pa smo morali prej plačati rnitnino in to pravemu cestnemu mitničarju. Nikjer no moreš pripeljati na avtostrado ali odpeljati z nje, da ne plačaš mitnine, ki je precej visoka. Tako skoraj lahko razumem, da morejo v Italiji graditi toliko lepih cest, kajti promet na teh velikih prometnih žilah je zelo živahen. Vozili smo se z brzino 100 - 120 km na uro. Na desni in levi strani ceste so bili čudoviti nasadi marelic. Vse je bilo rožnato. Tov. Marcijan me je opozoril, naj se ozrem. Nisem še obrnil glave, ko sem že skoraj pol kilometra pred nami lahko le še komaj videl elegantni Alfa - Romeo, ki nas je prehitel skoraj verjetno z brzino 170 - 180 km na uro. Ustavili smo se le za kratek čas v Veroni. V dobri uri smo pokosili potem pa hiteli po mestu, kjer sem fotografiral izložbe s kravatami in nekaj stvari 7%iciral. Spet novi vzorci, nove barve, različni material. Na hitro smo počastili veličastni Amfiteater, kjer so se včasih gladiatorji borili s levi. Za trenutek smo se ustavili pred obzidjem mesta Verone, ki je visok vsaj 15 m. Žal ni bilo časa počastiti obeh velikih ljubimcev Romeo in Julije, katerih nesmrtna zgodba privlači v Verono tisoče turistov iz vsega sveta. Videl pa sem vojake, ki še danes nosijo prav takšne klobuke,, kakršnega je'nosil takrat Romeo. Ne vem, če 11 bi bilo mladima nesrečnima., ljubimcema, ki sta morala umreti zaradi svoje nesojene ljubezni všeč to, kar je danes storjenega na njun račun v čast turizma. Spet avtostracla. Na desni sem ugledal jezero Lago di Garda in polotok Sirmione z veličastno trdnjavo. To kar vidimo tukaj je turizem in -to turizem napisan z velikimi črkami. Rože, čistoča, vljudnost, ljubkost hišic in hotelov. Trgovine z "izložbami" pred vrati nudijo prav vse, kar le morejo spraviti v denar. Turistov je vseh mogočnih narodnosti V.času sezone vedno dovolj, lokali so odprti pozno v noč. Denar in denar. Drobni potočki denarja v veliko reko turističnega dohodka. Prespali smo. Zjutraj smo si imeli lep razgled na jezero osijano s sončnimi žarki in Kom-^-pasoVo-avtobuse pred' pdlotbkotiir' Vsajrliekaj jdomačcga, ko je bilo vse drugo tako tuje in tako zelo drago. Odpeljali.smo proti Milanu. Lep, sončen dan nas je spremljal vso pot. Na desno je ostajala za nami Brescia, mesto, ki jo znano iz druge svetovno vojno, saj je tu divjala odprta fronta in bombniki so razrušili mesto, ki ima danes približno 15o.ooo prebivalcev. Hiteli smo mimo Bergama, lepega mosta pod zasneženimi Dolomiti. To mesto je dalo veliko katoliških ve--likašev. Približevali smo se Milanu. Vsepovsod so bili stari in novi industrijski objekti, veliko novih gradenj in promet na cesti kakor na mravljišču. Strehe hiš so prepražene s televizijskimi antenami kot okončene gospodične. Na vso srečo jo tov. Marcijanu tukaj vse poznano, ker bi se v tem mravljišču človek kaj lahko izgubil. Milano je prvo mesto za Rimom in ima več kot milj on in pol prebivalcev, če pogledamo promet, bi človek lahko verjel, da ima skoraj polovico toliko avtomobilov kot ljudi. Peljali smo se v koloni avtomobilov in če pošteno povem, me je bilo kljub velikemu zaupanju v sposobnost tov. Marcijana res kar malo strah. - se nadaljuje. P ,TJR PBČBVNIK OBVDSTILA;' Najvažnejše vesti iz preteklih dnis. - Podjetje je bilo v času od 11, VI. do‘ 23.VI. blokirano. Blokacija je bila izvršena, ker podjetje ni izvažalo frotirja in vrnilo dolga v višini loS.ooo mark, kot je bilo navedeno v pogodbi, katera je bila sklenjena v letu 196o. .7 . Do realizacijo izvoza ni prišlo delno po krivdi podjetja, delno pa tudi po krivdi izvoznikov, kor kljub vsem predloženim kolekcijam ni bilo nobenega zaključka. Drotir je bolj delikaten artikelj in zahteva za prodajo večjo e-lastičnost in prilagoditev tržišču. - Podjetje jo dobilo kredit od Komunalne banke, Kamnik v višini 36 milj. dinarjev za investicije. - V mesecu juniju je bilo izdano gradbeno dovoljenje za novo tkalnico. - Podjetje je sklenilo pogodbo za izvoz bombažne tkanine v vrednosti za 110 milj. dinarjev. - V mesecu juniju je komisija za HTZ pregledala vse obrate in ugotovila vrsto pomanjkljivosti, predvsem v električni napeljavi in čistoči po obratih. - V mesecu juliju prične z nočnim delom avtomatska tkalnica DJ 10, zaradi potreb bombažne tkanine za izvoz. - 29. VI. 62. je bila U 20 - Mekinje na ekskurziji v tekstilni tovarni Novoteks Novo mesto. - Tov, Pečovnik leter še je udeležil 14-dnevnega seminarja "Barva in oblika" v Ljubljani, katerega so priredili švedski strokovnjaki. - 28, VI. 62. je posebna komisija izbrala nov zaščitni znak podjetja. - Na predlog sindikalnega odbora je svet hh 30 na svoji 6. redni seji, dne 17.V.1962. sprejel sklep, da se u-stanovi rezervni sklad ikC iz sredstev, ki bodo zbrana od 1. V. 62. dalje, odvajala so bodo po ključu 8 od ustvarj.ene razlike po indeksu 2. - V mesecu juniju se je v on 30 pristopilo k predelavi bil na daljše čolničke in montažo električnih tipalcev. S tem bo omogočena uporaba večjih Pc navitkov, kar bo vplivalo na boljšo kvaliteto in storilnost. MATIJA J ANICO R A Z G • 0' V 0' R I V sredo,dne 27.6. je bilo posvetovanje vodilnih delavcev v našem podjetju. Udeležba je bila polnoštevilna, kar pomeni, da je bilo zanimanje zanj precejšnje, posebno še, ker je to posvetovanje prvo te vrste pri nas. Glavni namen . / . - 13 ~ jo bil, da so razčisti razmero in ugotovi dejansko stanje v podjetju« Kot povsod v gospodarskih organizacijah ima tudi naše podjetje precej problemov, katerim se je dd sedaj 'posvečalo premalo. pozornosti« davno to posvetovanje je pokazalo, da so v podjetju ljudje, ki do teh ■roblemcv niso ravnodušni ter jih skušajo rešiti in odpraviti'. Naj začne in kar pr; sprejemu 'delavcev v podjetje. Določena ekonomska .moča rabi toliko tkalk, toliko previjalk in toliko čistilk. Javii potrebo" po delovni sili kadrovskemu oddel ku od koder'' tudi dobi potrebno število ljudi. Potom sc prične priučevanje, Ta doba traja do 6 mesecev, poizkusna doba pa 1 'mesec. V tem mesecu sc- delavce ne more toliko priučiti, da bi lahko absolutno trdili, da j.e sposoben za gotovo delovno mesto, ker sc- pač v enem mesecu ne da pridobiti večletne prakse. Torej pivi mesec še ne gre tako kot bi morale iti. Pri nekaterih se naslednji mesec še pokaže napredek, pri drugih pa ne . In sedaj se začenja trnova pet nepravilnega si>re-jemanja. Delavec, ki ne odgovarja za ono delovno mesto, roma na drugega in tretjega, tako da je na vsakem- mestu začetnik, na koncu sc pa ugotovi da sploh: ni sposoben za delo v tekstilni industriji. Kaj pa sedaj? Sprejeli smo ga in poizkusno dobo jo nekako zadovoljivo opravil. Ga bomo sedaj odpustili,ali pa iz sentimentalnosti obdržati v podjetju? To je problem, s katerim se velikokrat srečamo, ker se posveča premalo pozornosti prav sprejemanju dol-.vvcev. V skoraj vseh industrijskih državah mora delavec pred sprejemom v podjetje opraviti odgovarjajoči test - preizkušnjo in ta jo za vsako delovno mesto nekoliko drugačna, pač odvisno od zahtevnosti in karakterja delovnega mosta. Tudi o izobraževanju je bilo precej govora, to pa niti ni tako nepotrebno vprašanje, zakaj od 394 ljudi kolikor nas je zaposlenih v podjetju je 143 takšnih (brez uprave), ki nimajo nobenega potrdila o kvalifikaciji. Od toga je tudi 7 mojstrov od skupno 15 brez potrebne kvalifikacije, V zapadnih državah pride na 16 delavcev 1 tehnik, pri nas pa koma:g-. na 33 gden, da o razmerju -inženir -- delavec sploh no govorimo, ker smo zaenkrat brez njega. Da bi se pa to stanje nekoliko izboljšalo, jo bilo predlagano, da bi. se mojstri povezali s tehniki v no kako Cin interni strokovni krožek, kjer bi ljudje prakse - mojstri in teoretiki - tehniki izmenjavali izkušnjo in na ta način doprinesli precejšen delež k boljši proizvodnji. Morda še bo se do ali dve' o storilnosti, Vo j.ikokrat .v, pohv- -limo, koliko imamo čistega dohodka, -Vendar ni to samo otva:-nas, ampak v vojiki; meri pomanjkanje gotovega artikla no tržišču. Vzemimo n.pr. frotir. Za ta artikel smo za enkrat v - / • - 14 - proizvodnji na prvom mestu in lahko trdimo, da v hvalite M nimamo konkurence v državi. Povpraševanje po tem blagu jc veliko, zato smo lahko prepričani, da bomo vsega prodali. V kolikor bi predvsem z novim strojnim parkom povečali storilnost, bi se stanje še občutneje izboljšalo. Za primer vzemimo artikel Reka. če bi ga tkali na novem stroju bi imeli pri enem tekočem metru več tega, kot sedaj ko se tke na starem stroju, Druga stvar pa je izvoz. Vsled nove devizne politike smo primorani čim več izvažati, ker bomo v nasprotnem primeru ostali brez deviz in v zvezi s tem brez prepotrebnih kemikalij in preje, Zato smo prevzeli naročilo neke angleške tovarne,za katero bomo izdelovali. "surovo platno. Ta artikel bomo sicer delali z izgubo, vendar tega ne bi bilo, če bi jjovečali storilnost (večje posluževanje avtomatov). To izgubo bomo zaenkrat kompenzirali s frotirjem, tolažimo se pa s tem, da bo trajala proizvodnja toga platna samo do konca leta. To posvetovanje je kot oem uvodoma omenil prvo te vrste pri nas, potrebno'pa jih bo še precej preden se bodo rešili vsaj najvidnejši problemi. Vendar se je pokazalo, da lahko z optimizmom gledamo naprej, ker imamo ljudi, ki se bodo potrudili, da bodo problemi rešeni čimpreje v splošno zadovoljstvo nas vseh. VLADO ZRIMŠiiK PVR0Č1L0 KADE, Volil - 31 IA1N J SLUŽBI Spremembo v juniju; Z ozirom na odhod nekaterih tkalk iz podjetja je.prišlo v JJ 3o do namestitve 3 novink. Na .delovno mesto tkalke so bile sprejete v podjetje tov. Grkman Marija, Strnad Marija in Bartolac Anica. Iz podjetja so odšli; Lukan Irena, Frontini tefka in radi samovoljne zapustitve dela Melkič Himzo, mod poizkusno dobo Begovič Marija, invalidsko pa je bil upokojen tov. Bičanič Ivan. / S 1. 7. 62. je bilo v podjetju zaposlenih 118 moških, 274 žena, 3 vajenci in 3 honorarni. Vajenec tov, Jereb Jernej je dne 27.6.62. uspešno opravil izpit za kvalificiranega strugarja. Poročila se je tov„ Šinkovec Ana por. Trobevšek iz D j 13•- konfekcije. Želimo ji mnogo srečnih dni. DARIJA MIŠIČ - 15 SKLiiiPI ZADNJE SEJE SKUPŠČINE SVETOV EKONOMSKIH EEEfT TOVARNE 1) Za izračun OD v letu 1962.. 'se uporabi povprečni faktor v tabeli la in sicer 1,166. Sredstva, ki se formirajo po 6. čl. Pravilnika o delitvi čistega dohodka naj se v letu 1962. formirajo v postavljenem odnosu t.j. 65 : 35. z upoštevanjem okolnosti, da se čisti dohodek izloča v dobro skladov, v kolikor se ne doseže po zaslugi delovnega kolektiva. čl. 80 Pravilnika o delitvi OD, ki določa odstotek za centralni rezervni sklad naj se poveča od 8,46 i° na 10,o %. 2) Za vsak posamezni primer priučevanja delovne sile nad planom se prizna nadomestilo iz centralnega rezervnega sklada OD podjetja, v kolikor je do zaposlitve večjega števila ljudi prišlo po sklepu oz. zahtevi SSeE podjetja ali pa UO podjetja.V takem primeru se prizna čas za priučitev novincev 2 meseca, za premestitve članov kolektiva iz ene EE v drugo po p&užbeni potrebi pa 1 mesec. Za priučeno delovno silo te ne velja. 3) V primeru premeščanja delovne sile iz ene EE v drugo se krije razlika med prejšnjo obračunsko postavko in obračunsko postavko novega' delovnega mesta Iz GRS OD. Ne velja pa to za premeščanje delavcev v okviru EE. 4) Izostanek od dela zaradi bolniških pregledov se plača samo na podlagi bolniških listov. Kdor pa je bil zdravniško pregledan in zdravniškega lista ni dobil, ni opravičen.do nadomestila in se mu odsotnost prizna kot opravičen izostanek od dela. 5) Potrdi se Pravilnik o normah in Pravilnih o disciplinski in materialni odgovornosti. 6) EE 601 se zaradi nedoseženega 100 0fo plana prodaje odobri posojilo v višini 38.436.- Din /brutto/ pod pogojem, da ga vrne v roku 3 mesecev. SKLEPI ZADNJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA 1) Potrdijo se predlagane tarife za delo na domu, ki stopijo v veljavo s 1.7..1962. 2) Potrdijo se operativni plani za mesec julij'. Oddaja, blaga v konfekcijo mora potekati ves mesec enakomerno. 3) Tov. Škerlecu se odobri potovanje v Zapadno Nemčijo in Švedsko, da ugotovi potrebe trga po naših artiklih. 4) Za vodjo laboratorija naj se nastavi tov. Kodela Vido, kateri naj se povrnejo stroški polaganja diplome do višine 35.000.- Din. . / . — 16 ^v1 z " ■ ; /■1 ' 1/ x4 Vsak, ki je pozorno zasledoval ir. ki še zasl ;■ daje, 'do j avn o s t kamni 5 • -kih občanov v športu? mora biti rolo presenečen„ V zadnjem mesecu je zanimanje za šport so posebne narasel, Vsak tujec bi si najbrž mislil, da se pripravljamo za izbir • no tekmovanje za državno reprezentanco v atletiki ter še n^ -katerih drugih panogah, ki jih bom pozneje navedel. Tempo tega treninga je tako oster, da bi nam na njemu lahko zavidali marsikateri atleti zveznega razreda, o. zvezni trenerji so lahko zadovoljni, kajti mi gojimo ravno take pao-ogc v katerih smo ‘nekaj zaostali za evropskimi silami. Primer iz' lahke atletike^-:'Hitra hojam, skoki v dalj, v stran, nazaj ter v višino, z zaletom in\brež\zaleta in na koncu teki na najkrajših progah. Aktivnost v teh panogah je največ ja zjutraj okoli, pol šestih, posebno .Če Šetpada dež, ki se je z • --Kamnikom tako sprijaznil, kot bi na njegh uvedli monopol. Discipline se namreč izvajajo na sledeči način; Ko zjutraj hitimo v službo, posebno pa tisti ki gredo po glavni cesti, vadimo skoke v dalj, v stran, nazaj, ter troskoke, ker se samo na ta način lahko izognemo majhnim in velikim "MORJEM" ter kljubujemo napadom smučarjev, ki na kolesih, mopedih (boljši seveda v avtomobilih) pridno vadijo slalom' (bolj LOM kot sla), ter nas skušajo še enkrat umiti, obenem pa pridno delajo v prid ljubljanskih kemijskih čistilnic. Tisti, ki so pa prikrajšani za ta del treninga, imajo možnost trenirati:- hitro hojo, tek čez ovire ter orien-taei-jske krose (tistih, ki gredo preko tujih in lastnih gradbišč). Avtomobilisti so verjetno sila užaljeni,' ko je AMD Kamnik v svojem razpisu za ocenski kriterij pozabil kot posebno točko raspisati spretnostno vožnjo, katero so oni tako pridno vadili, (kdo bo brizgnil večji mlaz vode;in čigav bo dosegel od'ceste najbolj oddaljene predmete — ŽIVE ali mrtve). Obenem pa so preiskušali, kako delujejo amortizerji, (posebno na odseku ceste od Kavarne do gimnazije). Če pa se slučajno zgodi, da ni dežja, se pa kamniški cestarji potrhdijo za druge vrste treninga, da ja ne bi 1^. brez kondicije. Ta del treninga izgleda tako: Kdo bo dalj časa izdržal brez dihanja, (odlična vaja za podvodne ribolovce in oženjene) kajti to razvija pluča, obenem pa nas vadi kako bomo najlažje molče prenašali kritiko in kreganje. (Glavni vzrok- je seveda čisto drugi, moramo namreč držati zaprta usta, če se ne želimo najesti vseh darov kamniških cesta. ) Seveda obstoja zraven teh še mnogo drugih "športnih" panog potrebnih za vsakdanje življenje, toda naštevanje teh bi nam zavzelo preveč prostora. Ko na koncu zadovoljni gledamo, na razvoj REKREACIJE v naši komuni, nam se v glavo vrine misel: ALI BOMO 0-STALI PRAVI AMATERJI? * * .4 % 2Q — * la 29 25 i te 3o 31 f^32 - • v-o . ■; i te 331- ■ 34 M. 11 36 i 37 38 i 39 1 * , 4o j VODORAVNO: 1. Časopis kamniške komune, lo. Avto, ki ga izdelujejo pri TOMOS-u v Kopru, 11. Vrbe žalujke, 12. Merilo, 14. Podzemlje iz grške mitologije, 16. Majhen glazbeni sestav, 17. Mesto v Srbiji, 18. Spremljevalec, dam, 21. Kratica organizacije borcev, 22. Domača tovarna avtomobilov v Bosni, 24. Moško ime, 25. Posoda za kopanje, 26. Pritrdilnica, 28. Darilo, 29. Prvi del (niti) besede 29. navpično, 3o. Iniciali izumitelja dinamita, 32. Obcestni kamni, 33. Kemični znak za Aluminij, 34. Dvoživka, 36. Kratica za Akademsko kulturno društvo, 37. Reka in planina v Bosni, 39. Stara rimska stavba v Puli, 40. mesto ob Jadranu. NAVPIČNO: 1. Maskiranje - vojaški izraz, 2. Enocelično bitje, 3. Nasprotno od vojne, 4• veznik, 5* Pogorje v Sloveniji, 6. Iniciali našega mladinskega in pionirksega pesnika, 7. Velik mozolj, ki zelo boli, 8. obvestilo, 9. Surov, 13. Eden našSRi najboljših alpinistov, 14. Tožba, 15. Sol, solne kisline, 16. Dva soglasnika, 19. Samoglasnik in soglasnik, 20. Kemijski.* znak za Iridij, 23. Planinsko društvo - kratica, 25. zaimek, 27. Ime DIESSEL motorja, ki ga izdelujejo v Reki, 29. Konci, 31. Južno sadje, 33« Vrsta papige, 35. Kemijski znak za Berilij, 38. površinska mera. UREDNIŠKI ODBOR: Makovec Stane - glavni urednik, Brodnjak Henrik - tehnični urednik, uredniki rubrik: Praprotnik Brane, Pečovnik Peter, Golob Milan, Zrimšek Vlado, Mišič Danica, Jenko Matija, Repič Marjan in strojepiska Hočevar Agica. . / . *■ "