PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 118 (9120) TRST, sobota, 24. maja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TISKOVNA KONFERENCA FANFANIJA 0 DEMOKRISTJANSKI POLITIKI PO JUNIJSKIH VOIITVAH KD bo dala pobudo za novo vlado v okviru «demokratičnih strank» Izsiljevanje socialistov - Fanfani je postavil na isto raven boj demokristjanov proti fašizmu in proti komun izum - Perspektive bodočega vladanja RIM, 23. — Tajnik krščanske demokracije Fanfani je imel danes v Rimu tiskovno konferenco za domače in tuje časnikarje, na kateri je obrazložil predvsem poiit ko krščanske demokracije po upravnih in deželnih volitvah 15. junija. Konferenco je začel z ugotovitvijo, da se krščanska demokracija pripravlja na volitve in na obdobje po volitvah s programom, ki so ga sestavili na številnih skupščinah. Potem ko je poudaril, da bodo imele upravne volitve tokrat tudi velik politični pomen za državo, je dejal, da bodo ugodni ali neugodni volilni izidi za eno ali drugo politično stranko gotovo imeli posledice na splošni politični položaj v državi. To pomeni, je izjavil Fanfani ,da bodo, ali pospešili ali pa zavrli pohod za dosego smotrov, «ki smo si jih zadali». Zato, je nadaljeval Fanfani, krščanska demokracija predlaga volivcem, naj sodelujejo pri obrambi sedanjega političnega sislema pred nevarnostjo oživljanja fašizma in perspektiv, ki jih nudi komunistična prihodnost. Fanfani je nato govoril o «jamstvih, ki jih krščanska demokracija na kateri je odobrila večje število zakonskih osnutkov in ukrepov navadnega upravnega značaja. hudi volivcem, in sicer: nadaljnja obsodba fašizma; jasna idealna in Politična kontrapozicija komunizmu; tkanje vladne solidarnosti samo hted demokratičnimi silami na osnovi rezultatov točnih programskih točk. V tej zvezi je tajnik KD dejal, ^ v zadnjih časih mnogi pozivajo krščansko demokracijo, naj premisli na svoje dosedanje napake in naj ?e spremeni. Fanfani je dejal, da ■16 KD o tem globoko premislila in je premislila tudi o večletni izkušnji levosredinske politike. «To Premišljevanje je sicer ni pripeljalo 'to načelne obsodbe sklepov, ki jih :e sprejela leta 1962. Toda kar se e do sedaj pripetilo, sili krščansko demokracijo, da s previdnostjo oce-\'uje te izkušnje». PSI na primer meni, je nadalje-/'al Fanfani, da se ta politika lahko Nadaljuje samo s položaja njene večjo moči. KD pa meni, je dodal Fan-jani, «da se omenjena izkušnja lahko obnovi samo, če bo PSI opustila kahtevo, da ji je dovoljeno biti na jfladi v palači Chigi, od časa do vaša pa v opoziciji». Potem ko je oojal, da KD nima ničesar proti so-0'aiistom, je poudaril, da KD kot stranka relativne večine ne more Več sprejeti za dobro in koristno vjadne koalicije, ki hrani v sebi klice nestabilnosti, sterilnosti in pomanjkanja politične jasnosti. .Glede bodočega sodelovanja s so-malisti je Fanfani poudaril, da bo p tega prišlo pod pogojem, da se ,? sodelovanje vzpostavi na nov na-z novimi programskimi in poetičnimi obveznostmi. V isti sapi pa le povedal, da bo krščanska demokracija izrabila najbolj koristen tre-kutek v državi, da povabi vse stranka tradicionalnega, demokratičnega pmočja na soočenje stališč s stran,-k° relativne večine. Ob zaključku je Fanfani poudaril, j bo bistvena vsebina bodočega adnega programa postavljena na o-shovi odprtih vprašanj, in sicer: ob-^ba fašizma po ustavnih načelih; ^vrnitev zgodovinskega kompromisa s komunisti; odločna obramba reda m demokratične države ter jamstvo obrega državnega delovanja na vseh ikklročjih; spoštovanje obveznosti v °kviru EGS in atlantskega pakta ter ?(kielovanje za uspeh politike popu-seanja mednarodne napetosti; uresni-«ev socialnih reform v teku in o-mlih reform, . v okviru resnične in 9raviene demokratične družbe; načr-.ovani razvoj gospodarstva in izkori-jknje vseh razpoložljivih moči z ude-6zbo vseh zasebnih in javnih sil. . v odgovorih na vprašanja časnikar-le Fanfani več ali manj povedal m kar voru. je obrazložil v svojem go- Dokončno odobren zakon o povišanju minimalnih pokojnin RIM, 23. — Komisija za delo poslanske zbornice je danes na zakonodajni ravni odobrila zakon o povišanju minimalnih pokojnin in o povezavi pokojnin od dinamik plač. Isti zakon je odobrila nocoj tudi senatna komisija za delo. To pomeni, da je sedaj zakon dokončno odobren in bo stopil kmalu v veljavo. Zato je tudi pričakovati, da bo ministrstvo za delo, sporazumno z ostalimi pristojnimi državnimi ustanovami, poskrbelo za čimprejšnje izplačilo povišanja minimalnih pokojnin za 13.000 lir mesečno in da bodo u-pokojenci čimprej dobili tudi zaostanke, ki jim pritičejo, saj povišanje pokojnin velja od 1. januarja letos dalje. Seja vlade RIM, 23. — Vlada je imela kratko J0’ ki je trajala komaj 40 minut, Zakon o javnem redu jutri polnoveljaven RIM, 23. — Uradni list je danes izšel v izredni izdaji z objavo zakona p družinskem pravu, ki ga je parlament odobril 19. maja. Zakon bo stopil v veljavo tri mesece po objavi v Uradnem listu. Jutri pa bo Uradni list objavil zakon o javnem redu, ki je bil nedavno sprejet. Po sklepu parlamenta bo zakon stopil v veljavo dan po objavi v Uradnem listu. vzročila nevarno zmanjšanje povpraševanja, obenem pa zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance, kar pa ne more biti jamstvo za gospodarski napredek. Nadalje komunistična resolucija u-gotavlja, da se je industrijska proizvodnja v zadnjih mesecih zmanjšala za okrog 12 odstotkov, da so se naložbe zmanjšale za 15 odstotkov v primerjavi s poprečjem v preteklih letih, da se je število napol zaposlenih povečalo za 40 odstotkov in da so delavci samo v mesecu marcu opravili kar 36,912.000 ur v dopolnilni blagajni. Vse to resolucija povezuje s krizo v kmetijstvu, kjer niso bile sprejete nobene pobude ter z zaostalostjo na Jugu, kjer vlada prav tako ni poskrbela za učinkovite ukrepe. Precejšen del resolucije je posvečen krizi malih in srednjih proizvajalnih podjetij, ki kljub vsem oblju- bam ne morejo dobiti zadostnih kreditov in jih banke še vedno diskriminirajo. Vzporedno s tem, pravi resolucija, ni bilo rešeno niti vprašanje javnega posega predvsem pri kreditiranju proizvajalnih dejavnosti. Nadalje komunisti obtožujejo vlado, da ni znala do sedaj napraviti reda na davčnem področju in da sedaj samo delavci in srednji sloji nosijo glavno davčno breme. Resolucija nato opozarja volivce na popolen nered, ki vlada na področju javnih prevozov in javne uprave, ter jih poziva, naj na volitvah 15. junija ustvarijo pogoje predvsem na krajevni in deželni ravni za korenite spremembe pri vodenju gospodarstva in države. Ob koncu resolucija pravi, da bodo volitve zelo važne, ker bodo morale prispevati k odločujočemu političnemu in upravnemu preobratu ter vzbuditi v vseh zavest za pravično rešitev najvažnejših vprašanj. TISKOVNA KONFERENCA FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Sauvagnargues o sodelovanju med Francijo in Jugoslavijo Stališča dveh držav so si zelo podobna - Prizadevanja za ustvarjanje novega gospodarskega reda v svetu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Francoski zunanji minister Jean Sauvagnargues je dopoldne, pred odhodom iz Beograda, na tiskovni konferenci v svoji rezidenci na Dedinju med drugim izjavil, da je bil najpomembnejši del njegovega obiska v Beogradu včerajšnje srečanje s predsednikom Titom, kateremu je izročil osebno poslanico francoskega predsednika Va-leryja Giscarda D’Estainga. Šef francoske diplomacije se je srečal tudi s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bije-dičem in vodil izčrpne razgovore s svojim jugoslovanskim kolegom Milošem Miničem. Pri tem so, kot je dejal francoski minister, - ugotovili, da so stališča ene in druge strani bolj podobna kot so predvidevali. Po besedah Sauvagnarguesa je njegov obisk začetek nove faze v jugoslovansko - francoskih odnosih. Dejal je, da državi, ki imata določeno težo na mednarodnem prizorišču, lahko glede na podobnost po- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1llllllllllllllllllllIIIIIIIIlllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||III||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIl|llll,l„,|||||„||||||||mi|||a PO GROŽNJI SOCIALISTIČNE STRANKE Z IZSTOPOM IZ VLADE Posredovanje vojske za rešitev spora med komunisti in socialisti Kritično poročilo političnega odbora KPP o stališčih in dejavnosti socialistične stranke - Poziv sveta revolucije k nacionalni enotnosti LIZBONA, 23. — Delegacija portugalske socialistične stranke, ki jo vodi Mario Soares in delegacija komunistične partije pod vodstvom Al-vara Cunhala, sta se sestali danes popoldne v predsedniški palači s političnim ' odborom sveta revolucije, da bi razpravljali o sedanji krizi v odnosih med obema strankama. O poteku pogovorov ni nobene vesti. Komisija se je ločeno sestala s predstavniki socialistov in komunistov. Srečanje med člani politične komisije in socialisti se je zaključilo ob 20.15, nakar je bilo na vrsti srečanje s komunisti. Socialistično delegacijo je tudi tokrat vodil Mario Soares, navzoča pa sta bila tudi Saigado Zenha in Marcelo Curto. Politični opazovalci so mnenja, da bo treba, če ne bodo dosegli sporazuma med socialisti in komunisti, ki bi omogočil nadaljnji obstoj sedanje vlade, sestaviti vlado nacionalne e-notnosti, v kateri bi bili vojaki in civilisti, brez udeležbe strank. Politični odbor centralnega komiteja KP Portugalske je objavil komunike, v katerem označuje kot «histerično» stališče socialistične stranke v sedanjem obdobju. Komunisti izražajo presenečenje nad odločitvijo viditeljev socialistične stranke, da prekinejo svoje sodelovanje pri se- jah ministrskega sveta. Obtožujejo socialiste, da izkoriščajo dogodke v zvezi s časopisom «A R,e-publica», da bi okrepili akcijo, si naj bi jo socialisti začeli 11. marca kot odgovor na napredne ukrepe, ki jih je sprožil svet revolucije. Ta akcija, je nadalje rečeno v komunikeju političnega odbora centralnega komiteja KP Portugalske, je dosegla svoj vrhunec v «veliki razbijaški o-peraciji prvega maja». Komunisti nadalje obtožujejo socialistično stranko, da se obnaša ne kot vladna stranka, temveč kot stranka v opoziciji ter da zbira okrog sebe reakcionarne in konservativne sile. Stališča in dejavnost socialistične stranke naj bi, ob podpori demokristjanov in provokatorskih psevdorevo-lucionarnih sil, služili samo reakcionarnim načrtom. KP Portugalske opozarja portugalsko ljudstvo, da utegnejo stališča in dejavnost socialistov pripeljati do krize sedanje koalicijske vlade in sedanjega sistema oblasti. Če bodo socialisti s svojo akcijo privedli do krize koalicijske uprave, nadaljuje komunike, bodo obenem onemogočili delovanje ustavodajne skupščine, ki so jo izvolili na podlagi sporazuma med strankami in gibanjem oboroženih sil. Politični odbor v zaključku poudarja, da je KP Por- RIM, 23. — Avtonomne sindikalne organizacije državnih uslužbencev so prekinile stavko uslužbencev državnih uradov, ki je bila v teku že nekaj dni. Resolucija KRI o gospodarskem in političnem položaju RIM, 23. — Osrednje vodstvo komunistične partije je danes objavilo resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnji seji vodstva. Resolucija poudarja, da je vsak poskus prikrivanja nevarnosti gospodarske krize neodgovorno dejanje. Nato ugotavlja, da je divja deflacijska politika vlade po- iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiHiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiHmiiiimiiiiiiiii INTERVJU FORDA IN STALIŠČE SCHLESINGERJA NA ZASEDANJU OBRAMBNIH MINISTROV V BRUSLJU tugalske, kljub protikomunističnemu stališču sociahstične stranke, pripravljena proučiti odnose in možnost sodelovanja med obema strankama. Revolucionarni svet je danes zjutraj objavil sporočilo, v katerem, med drugim, ponavlja svoj poziv k enotnosti, ki ga je naslovil na portugalsko ljudstvo in na politične stranke, da bi se enotno spopadli s težavnimi nalogami, v prvi vrsti z obnovitvijo države. Poglavitni cilj te borbe je okrepitev proizvodnje in ob tej nalogi morajo prenehati vsi spori med strankami. Kar zadeva vprašanje dnevnika «A Repubhca» pravi svet revolucije, da gibanje oboroženih sil obsoja vse špekulacije v zvezi z zaprtjem dnevnika ter način, s katerim so ta spor izkoristih, tako v Portugalski kot v tujini. Posledica tega, poudarja svet revolucije, je ponovni udarec portugalskemu ugledu. Gre vsekakor za incident, ki so mu pripisali odločno pretiran pomen. Tajnik portugalske socialistične stranke in minister brez hstnice Mario Soares je danes potrdil, da se ne bo udeležil seje voditeljev nekaterih zahodnih sociahstičnih strank, ki jo je organiziral vodja francoskih sociahstov Francois Mitterrand. Americani vztrajajo pri vključitvi Španije v NATO WASHINGTON, 23. — Ameriški predsednik Ford je imel tiskovno konferenco, med katero je obravnaval v prvi vrsti naraščajoči vpliv komunistov v Portugalski ter s tem povezano vprašanje odnosov med Lizbono in NATO. Šef Bele hiše je napovedal, da bo to vprašanje sprožil na atlantskem vrhu, ki bo konec meseca v Bruslju. Ford se je dotaknil tudi nekaterih drugih zunanjepolitičnih vprašanj, še zlasti odnosov med Združenimi državami in Evropo. Ameriški predsednik je, podobno kot njegov obrambni minister v Bruslju, izrazil željo, da bi Španija prevzela vedno večjo vlogo v evropskem političnem življenju ter da bi se približala atlantski zvezi. Ford je posvetil večji del svojega intervjuja mednarodnim obveznostim ZDA, S tem v zvezi se je pobahal s hitrim vojaškim nastopom proti Kambodži, s čimer je «učinkovito rešil» zadevo z ladjo «Mayaguez». Ta poseg je potrdil zmožnost Združenih držav, da odločno posežejo ob nepredvidenih in nevarnih položajih. V Bruslju je medtem bilo zasedanje trinajstih obrambnih ministrov NATO. Odsotna sta bila samo predstavnika Francije in Grčije, ker sta se obe državi umaknili iz skupne vojaške organizacije. Zasedanje obrambnih ministrov (za Italijo je bil prisoten minister Arnaldo Forlani) bi se moralo končati že zjutraj, razprava pa se je nekoliko zavlekla. Kaže, da je prišlo do spora med Američani in nekaterimi evropskimi zavezniki prav o vprašanju odnosov med Španijo in NATO. Ministri so baje skušali njti kompromis med stališčem ZDA, katerih obrambni mi- nister Schlesinger vztraja pri potrebi, da bi Španijo čimbolj angažirali v obrambnih strukturah atlantske zveze, pa čeprav z dvostranskimi sporazumi z evropskimi državami in stališčem nekaterih drugih članov. V Španiji imajo namreč Američani vrsto vojaških oporišč, ki pa ne sodijo v okvir atlantskega zavezništva. Ob zadnjih dogodkih v Portugalski pa so Američani mnenja, da so se obrambne strukture NATO v Sredozemlju nekoliko zrahljale, tudi ob manjši britanski prisotnosti. V sklepnem komunikeju je rečeno, da so obrambni ministri preučili strateški položaj in razmerje sil med Vzhodom in Zahodom. Posebno pozornost so posvetili strateškemu položaju na Sredozemlju, še zlasti v luči zadnjih političnih, gospodarskih in vojaških dogodkov ter, v zvezi z okrepljeno vojaško in pomorsko dejavnostjo Sovjetske zveze na tem področju. V komunikeju je omenjeno tudi vprašanje Španije. S tem v zvezi je rečeno, da je ameriški obrambni minister poročal o sedanjem položaju dvostranskih odnosov med njegovo državo in Španijo v zvezi z izkoriščanjem vojaških naprav na Pirenejskem polotoku. Ob koncu zasedanja je ameriški zunanji minister Schlesinger potrdil obvezo ZDA za obrambo zahodne Evrope. Ponovno je poudaril potrebo, da bi Španija prispevala k obrambi celine. Kar zadeva odnose med Grčijo in Turčijo pa je Schlesinger dejal, da upa v rešitev spora med obema državama ter v obnovitev sodelovanja v okviru NATO. (Na sliki: predsednik Ford med tiskovno konferenco.) gledov na številna vprašanja skupaj prispevata v iskanju rešitev na področju razvoja in sodelovanja v svetu, posebej pri dialogu razvitih in dežel v razvoju in pri ustvarjanju nove gospodarske ureditve v svetu. Francoski zunanji minister je časnikarjem tudi sporočil, da sta se z Miničem dogovorila, da bodo poleg rednih vsakoletnih posvetov političnih direktorjev zunanjih ministrstev dveh držav tudi redna letna srečanja zunanjih ministrov. Minica je povabil, naj uradno obišče Pariz, kar se bo verjetno zgodilo v začetku prihodnjega leta. Z mednarodnega področja sta bila na tiskovni konferenci v središču zanimanja Bližnji vzhod in Evropa. Kar zadeva Bližnji vzhod, je fran coski minister naglasil, da so stališča Beograda in Pariza praktično enaka. Zavzel se je za čimprejšnje ukrepe za globalno rešitev bližnje-vzhodne krize, za kar so trije pogoji: umik z vseh zasedenih arabskih ozemelj, pravica Palestincev do domovine in pravica vseh narodov na tem območju, da varno živijo znotraj meja svojih držav. Okvir za reševanje krize naj bi bila ženevska konferenca, na kateri naj bi na predlog Egipta — sodelovali tudi Jugoslavija in Francija. Minister Sauvagnargues je povedal, da je njegova država pripravljena sodelovati na konferenci o miru na Bližnjem vzhodu v Ženevi. Glede Evrope oziroma evropske konference o varnosti in sodelovanju je francoski zunanji minister menil, da bi se lahko končala na najvišji ravni konec julija, vendar pa ni izključil možnosti, da se priprava dokumentov za zaključno fazo konference ne bi zavlekla nekaj dije. Opoldne je minister Sauvagnargues odpotoval iz Beograda v Titograd, kjer je vodil razgovore s predsednikom izvršnega sveta Črne gore Markom (Mandičem. Po razgovorih in kosilu, ki mu ga je priredil Or-landič, se je francoski zunanji mi nister odpeljal na Sveti Štefan, kjer bo ostal na oddihu do nedelje popoldne. VLADO BARABAŠ Vojaška vlada v Libanonu BEJRUT, 23. — Libanonski predsednik Sulejman Frangie je sklenil sestaviti novo vlado, v kateri bodo večino ministrstev prevzeli častniki. Ministrski predsednik bo Nure-din Rifai, general v pokoju. Gre za prvo posledico hudih spopadov med Palestinci in skrajno desničarsko nacionalistično organizacijo falangi-stov. Spopadi so v zadnjih štirih dneh povzročili kar 30 mrtvih in približno 150 ranjenih. Kljub premirju, ki so ga dosegli, so bili danes zjutraj še v teku ostri spopadi. fz poročila libanonskih oblasti kaže, da so v spopade posegle tudi nekatere levičarske organizacije. Libanonske varnostne sile so bile danes zjutraj primorane umakniti se, popoldne pa je radio poročal, da so ponovno osvojile položaje med mestno četrtijo Dekouaneh, ki je trdnjava falangistov in palestinskim taboriščem Tel Zaatar. Zvečer so začele delovati v Bejrutu prve enotne libanonsko-palestinske patrulje, katerih namen je preprečiti nadaljnje spopade. Palestinska tiskovna agencija «Wa-fa» poroča, da bo kmalu začelo delovati več takih patrulj, ki jih sestavljajo libanonski vojaki, pripadniki varnostnih organov in palestinski gverilci. Po štirih letih je prejšnjo noč spet prišlo do streljanja na izraelsko jordanski meji. Incident ni povzročil žrtev in je še nejasno, ali je z jordanske strani streljala vojaška patrulja, ali pa skupina Palestincev. Zadnjič je prišlo do streljanja v dolini Jordana septembra 1970, znanega «črnega septembra», ko so jordanski vojaki kralja Huseina v krvi zatrli palestinsko organizacijo, ki je delovala v Jordaniji. Prav v zadnjih dneh sta izraelski minister za obrambo Peres ter zunanji minister Allon poročala parlamentu, da so onstran meje v teku vojaški premiki in da je Jordanija pripeljala več oklepnih oddelkov, s katerimi je okrepila svoje položaje vzdolž meje. PRIMORSKI DNEVNIK jutri na 20 straneh Iz vsebine: stran 5: Jože Babič — Rižarna (dramska skica) stran 9: Emil Frelih — Z igralcem Jožetom Tiranom pod vročim furlanskim soncem stran 10: Marija Vilfan — Bitka za en sam stavek (Dopis iz Ženeve) Bogo Samsa — Dva župana dr. Rado Bednarik — Prvi koraki v Rimu za pravice slovenske šole Približno taki naj bi bili (Osebna izkaznica stran 11: Pavle Tič — uredništva) stran 12: Izidor Predan — Primorski dnevnik mi je bil učitelj v branju in pisanju v slovenščini Tatjana Frkovič — Žive in neme priče boja za svobodo hrvaške Istre stran 13: Andrej Pagon - Ogarev — Z Jelovice, Blegoša, Otlice in Predmeje v uredniške prostore na Trgu Goldoni Ciril Šter - Čiro — Potrebovali so urednika za mednarodno politiko Djuro Šmicberger — Plaho pero izpred tridesetih let Božo Božič — Triindvajset let vsakodnevnega dopisovanja za Primorski dnevnik stran 14: Albin Bubnič — Pisma partizanskega komandanta Franca Uršiča - Joška iz Koronea pred mučeniško smrtjo v Rižarni stran 15: Franc Fornazarič — Kronika Rezijanskega bataljona Stanko Franovič - Sergij — Organiziranje prvih odborov Delavske enotnosti Lojzka Čebohin - Grozdana — Nastajanje prvih odborov OF, mladinske in ženske organizacije stran 16: Vojmir Tavčar — Starši so pripovedovali, otroci so zapisali stran 18 - 19: Stanislav Renko — Iz leta v leto o najvažnejših dogodkih skozi naših 30 let ČESTITALI SO NAM Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika smo prejeli številne čestitke časnikarskih združenj iz Italije in Jugoslavije, uredništev številnih dnevnikov, predstavnikov izvoljenih upravnih teles, slovenskih ustanov, združenj in društev ter zasebnikov. Vsem prisrčna hvala. DRAGI TOVARIŠI! Ob visokem jubileju iskreno čestitamo in vam želimo še mnogo uspehov pri opravljanju vašega poslanstva v korist naše narodnostne skupnosti v Italiji. AKTIV DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE — KOPER SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Ob tridesetletnici izhajanja Primorskega dnevnika kot glasnika kulturnih, gospodarskih in drugih splošnih koristi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, iskreno čestitamo in želimo, da bi še naprej opravljal svoje poslanstvo. DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA V DOLINI PREDSEDNIK dr. MIRKO SLAVEC SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO, DRAGI TOVARIŠI, ko praznuje vaš Primorski dnevnik, vredni naslednik Partizanskega dnevnika, edinega odporniškega dnevnega lista v zasužnjeni Evropi, 30-letnico izhajanja, izrekamo iskreno spoštovanje vsem tovarišicam in tovarišem, ki so v obdobju od prvih dni do sedanjega jubileja žrtvovali vse svoje moči, voljo in zmožnosti za veliko kulturno, prosvetno, gospodarsko in sploh narodno ter informativno in osveščevalno poslanstvo Primorskega dnevnika med Slovenci v zamejstvu. Opravljeno delo je poroštvo za vztrajno in ponosno nadaljnjo rast. UREDNIŠKI ODBOR NAŠIH RAZGLEDOV — LJUBLJANA SPOŠTOVANI PRIMORSKI DNEVNIK! Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika se rade volje pridružujem čestitkam kot naročnik in občasni dopisnik. V upanju, da bo ta naš dnevnik tudi v bodoče delal v duhu sprave, kar zadeva našo slovensko manjšino, za zbliževanje in medsebojno spoštovanje, vedno v duhu današnjega naprednega časa, vas lepo pozdravljam. S SPOŠTOVANJEM NIKO KOSMAČ SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! ‘ Ob vašem jubileju, 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika, vam prisrčno čestitam in želim še mnogo uspehov v nadaljnji dejavnosti. VALERIJA KOCJANČIČ — ŠPELA DRAGI TOVARIŠI! Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika, naslednika našega slavnega Partizanskega dnevnika, v spomin na borbene in slavne čase, vam bivši tržaški aktivisti prisrčno čestitajo in želijo še nadalje mnogo uspehov v boju za dosego narodnostnih in socialnih pravic našega slovenskega življa. BIVŠI TRŽAŠKI AKTIVISTI (DORA CAHARIJA) VABILO 30-letnico izhajanja Primorskega dnevnika, ki je sicer padla na 13. maj, bomo proslavili v nedeljo, 25. t. m., v Kulturnem domu s sprejemom, ki se bo začel ob 10. uri dopoldne. S krajšim koncertnim programom bo nastopil oktet «Gallus» iz Ljubljane, ki bo s sodelovanjem znanega gledališkega igralca Poldeta Bibiča izvajal spored pesmi, posvečen 30-letnici osvoboditve. Sledili bodo priložnostni nagovori ter podelitev priznanj najstarejšim nameščencem Založništva tržaškega tiska. Osebnih vabil za sprejem ne pošiljamo, pač pa s to objavo vabimo vse naročnike, čitatelje in prijatelje Primorskega dnevnika, skratka vse, ki bi želeli z nami počastiti ta jubilej, da se sprejema in tovariškega srečanja, ki bo sledil, udeležijo. Vsi bodo naši dragi gostje! UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA in RAVNATELJSTVO ZTT Fanfani je včeraj na tiskovni konferenci z domačimi in tujimi časnikarji govoril o politiki krščanske demokracije po upravnih in deželnih volitvah 15. junija. V poročilu je že najavil odstop sedanje Morove vlade in povedal, da si bo KD prizadevala za sestavo vlade «med demokratičnimi strankami». V vsej svoji obrazložitvi se je Fanfani Izognil govoriti o bodoči «levosredinski vladi», medtem ko je očital socialistom, da so povzročili neuspeh dosedanje levosredinske koalicije. Poleg tega je tajnik krščanske demokracije dejal, da se bodo demokristjani še naprej 1 * borili tako proti fašizmu, kat proti komunizmu. Glede sestave bodoče vlade pa je med drugim dejal, da bo moral vladni program vsebovati tudi odklonitev «zgodovinskega kompromisa s komunisti». V Portugalski so v teku prizadevanja, da bi rešili spor, ki je zadnje čase nastal med socialisti in komunisti in ki se je zaostril nika «A Republica». V lizbonski predsedniški palači sta bila ločena sestanka med zastopniki sveta revolucije in komunistično oziroma socialistično delegacijo. Še prej pa se je sestal politični odbor CK KPP, ki je izdal komunike, v katerem odločno obsoja stališča socialistov Američani skušajo prepričati svoje evropske zaveznike v okviru NATO o potrebi vstope fašistične Španije v atlantsko zavezništvo. Svoje zahteve utemeljujejo z zadnjimi dogodki na Portugalskem in z ugotovitvijo,, da se je južno krilo atlantske strukture odločno zrahljalo. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ SO ODOBRILI NA ZASEDANJU AKTIVA Zanimiv program socialistične stranke za bodoče delovanje pokrajinske uprave Denes ob 16. uri v motelu AGIP v Devinu bo prvi deželni kongres Slovenske skupnosti Sinoči je aktiv socialistične stranie razpravljal in odobril volilni program PSI za pokrajinske volitve in s tem tudi začrtal osnovne smernice volilne kampanje. Volilni program je že odraz enotnega vodstva stranke, do katerega je prišlo po spremembi notranjega razmerja sil, tako da odraža vse težnje v stranki. Socialisti predvsem poudarjajo izredno važnost krajevnih uprav prav v sedanjem razdobju gospodarske in socialne krize, katero je mogoče rešiti samo z večjo prisotnostjo in večjim soodločanjem prebivalstva, kar pa je možno samo s pomočjo občin in pokrajin, ki so tudi trden jez proti fašizmu, saj so demokratičen odraz ljudstva. Narodnostni sestav tržaške pokrajine zahteva tudi konkretne politične pobude za rešitev perečih vprašanj in za zaščito slovenskega prebivalstva na raznih ravneh s posegi dežel, 'občin in pokrajine ter z vsedržavnimi zakoni. V tem okviru program obravnava tudi mednarodno manjšinsko konferenco in izhaja iz njenih pozitivih zaključkov ter ugotavlja, da se s konferenco ne bi smelo vse končati, temveč da bi morala postati stalno telo. O podrobnostih programa pa bodo socialisti obvestili javnost v ponedeljek na tiskovni konferenci. Slovenska skupnost bo imela danes ob 16. uri v motelu AGIP ob avtocesti v Devinu prvi deželni kongres, na katerem bo prišlo do enotne deželne organizacije. Na dnev nem redu kongresa je izvolitev predsedstva kongresa, pozdravi zastopstev in gostov (povabljene so bile vse stranke ustavnega loka in vse slovenske kulturne, gospodarske in druge organizacije), podelitev priznanj zaslužnim političnim delavcem, poročili pokrajinskih tajnikov Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice ter predstavnika videmske pokrajine. poročilo deželnega koordinatorja Slovenske skupnosti dr. Štoke, odobritev deželnega statuta in volitve deželnih organov. Deželni koordinacijski odbor je na prvi kongres izrecno povabil vse prijatelje in somišljenike Slovenske skupnosti, tudi če niso prejeli pismenega vabila, saj bo vstop prost. V Skednju in Trebčah festivala tiska RPI Danes se bo ob 17. uri začel na košarkarskem igrišču v škednju I. rajonski festival komunističnega tiska. Na sporedu sta nastopa skupin Canzoniere Triestino in Humbert Pascal. Festival se bo nadaljeval jutri ob 17. uri. Po nastopu ricmanjske godbe na pihala, bosta govorila kandidatka KPI v pokrajinski svet Ester Pacor in tajnik krajevnega krožka ZKMI Renato Furlan. Na festivalskem prostoru bodo fotografske razstave o antifašizmu, čilskem odporniškem gibanju in o krajevnih problemih. Na razpolago bo jedača in pijača. Jutri, 25. t.m., ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah festival komunističnega tiska. Govorila bosta sen. Paolo Sema in Miloš Budin. Na sporedu je tudi nastop pevskih zborov Vesne in Primorca. Na razpolago bo jedača in pijača. stekla vrste termopan, šolskega in drugega pohištva ter delov za manjše motorje. Delavstvo — 535 ljudi — bo ohranilo delovna mesta, trenutno pa je v dopolnilni blagajni. Te dni bodo v Rimu podpisali pogodbo o ustanovitvi nove družbe Vetrobel -Riva - Cardarelli. Občni zbor združenja tržaških obrtnikov V glavni dvorani trgovinske zbornice je bil v četrtek zvečer občni zbor združenja obrtnikov iz tržaške pokrajine. Glavno poročilo o delovanju združenja v lanskem letu in o nalogah, ki naj bi jih rešili v letošnjem, je podal predsednik A. Ciriello. Govornik je med drugim poudaril, da si bo združenje še naprej prizadevalo, da bi od pristojnih oblasti doseglo primerno povišanje pokojnin za obrtnike, ki so danes zelo nizke v primeri z drugimi delavskimi kategorijami. Govornik je tudi poudaril razvoj zadružnih oblik sodelovanja med obrtniki v Furlaniji - Julijski krajini. VPRAŠANJE V DEŽELNEM SVETU Pred podpisom pogodbe Vetrobel-Riva-Cardarelli Na ustrezno vprašanje komunističnih svetovalcev Gollija, Cuffa-ra. Donadela in Lovrihe je deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper na včerajšnji seji deželnega sveta pojasnil zadevo «Vetrobel». Stopper je dejal, da je svetovno povpraševanje po vlečenem steklu v zadnjem času močno upadlo, preusmeritev žaveljske tovarne na proizvodnjo stekla po sistemu «flating» pa bi zahtevala odpust skoraj 50 odst. dosedanje delovne sile. Ker sta državni ustanovi Egam in Efim odrekli sodelovanje, se je obrat naslonil na zasebno finančno - industrijsko skupino Riva - Cardarelli. Ta je pristala na sodelovanje, vendar pod pogojem, da ji bodo del naložb, potrebnih za preusmeritev proizvodnje, zagotovili iz javnih sredstev. Proizvodnjo vlečenega stekla bodo opustili, obrat pa bodo u-sposobili za proizvodnjo steklenic, Strela ponoči prekinila eiektrično in vodno dobavo Silovito neurje, ki je včeraj ponoči zajelo naše področje, je zapustilo vidne posledice. Med najhujšo ploho je strela prežgala vod visoke napetosti pri Nabrežini. Ves Križ in višji predeli Nabrežine so ostali brez električnega toka. Marsikdo je mislil, da gre za krajšo prekinitev, ki je tako značilna za viharne večere, toda električnega toka ni bilo niti v jutranjih in dopoldanskih urah. Poleg tega pa je nastala še druga nevšečnost. Tudi iz vodnih pip je curljalo nenavadno počasi. Zaradi prekinitve električnega toka so se namreč ustavile tudi črnalke vodovodne napeljave. Zaradi te o-kvare so morali v jutranjih urah vodno dobavo prekiniti, kar so najbolj občutili ravno v Križu in Nabrežini ter sosednjih vaseh, posledice prekinitve pa so občutili tudi v višjih predelih mesta ter v okoliških vaseh, kamor so v dopoldanskih u-rah dovajali vodo s cisternami. Tehniki občinskega podjetja Ace-gat so se nemudoma lotili popravil, ki so se zavlekla pozno v popoldan. Šele okrog 17. ure šo spet vzpostavili električni tok, zaradi česar so začele spet normalno delovati tudi vodovodne naprdvp. Kljub temu pa problem vodne dobave še ni povsem normaliziran, ker v vodovodnih ceveh še ni običajnega pritiska. Urnik trgovin za prihodnji tedon SREDA, 28. maja — vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. Trgovine s sadjem in povrtnino bodo lahko odprte tudi popoldne; pekarne bodo poslovale od 7.40 do 13. in od ,17. do 18. ure; mesnice pa bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19. ure. ČETRTEK, 29. maja (Telavo) — vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn, ki bodo poslovale od 7.40 do 12. ure. SOBOTA, 31. maja — vse trgovine bodo lahko poslovale dopoldne in popoldne. JUTRI V REPNU Po partizanskih stezah Repenči se bodo jutri na svojevrsten način simbolično vrnili v vojne čase. Ob 8. uri se bo na vaškem trgu zbrala precejšnja skupina "a-ščanov in se s harmonikarjem na čelu po partizanskih stezah napotila v Žeknje pod Volnikom, kjer je bila med vojno javka. Za ta pohod se je doslej prijavilo že kakih 80 oseb. Prireditelji bodo udeležencem v Žeknjah pripravili tudi priložnostno kosilo. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da bo v sredo, 28. t.m. ob 18. uri prva seja po občnem zboru vseh treh odborov. Na dnevnem redu bodo; 1. sklepi občnega zbora, 2. razdelitev posameznih funkcij, 3. bodoče delo, 4. razno. Tajništvu priporoča odbornikom naj se seje gotovo in točno udeležijo. Stalno slovensko gledališče — TRST KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE RIŽARNA (dokumentarna drama) Dokumentarno gradivo: Besedilo: Režija: Scena: Glasba: Kostumi: ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU Nastopa ves ansambel- Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča. Svečana premiera bo v ponedeljek, 26. maja 1975, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU ABONMA RED A — premierski V vidnih vlogah nastopajo: ON — Jožko Lukeš, STAREC — Stane Raztresen, OLGA — Zlata Rodoškova, ANTON — Alojz Milič, MILENA — Miranda Caharija, ANA — Lidija Kozlovi-čeva, SCHULTZ — Aleksij Pregare, KMET — Danilo Turk, CIPA — Bogdana Bratuževa, NINA — Leli Nakrstova, SAMUEL — Rado Nakrst, NININA HČERKA — Jasna Rodošek, FUMARELA — Stojan Colja, SODNIK — Silvij Kobal, MLADINEC — Ivan Verč, MATI — Mira Sardočeva, HČERKA — Milica Kravos, OFICIR, OBTOŽENEC — Anton Petje, MAFALDA — Dragica Kokot - Šolarjeva, ELENA — Katja Levstikova, CAVALIERE — Stane Starešinič, AVVOCATO — Livij Bogateč, NEMŠKI SODNIK — Adrijan Rustja, PAOLA — Ksenija Dobrila. Ponovitve: v sredo 28. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 29. t.m., ob 16.00 » » F — okoliški, G in H v petek, 30. t.m., ob 20.30 » » E — mladinski v četrtek v soboto, 31. t.m., ob 20.30 » » B — prva sobota po premieri v nedeljo, 1. jun., ob 16.00 » » C — prva nedelja po premieri Cenjene abonente, ki iz kakršnegakoli razloga ne bi mogli prisostvovati premieri, prosimo, da nam — zaradi velikega povpraševanja po vstopnicah — to pravočasno sporočijo. Trsta gostuje s predstavo Bertoka Brechta «Izjema in pravilo» na mednarodnem gledališkem festivalu «Dnevi mladega gledališča» v Zagrebu DANES, 24. MAJA, ob 19. uri in jutri, 25. maja, ob 19. uri. VERDI NA SIMFONIČNEM koncertu DANES bosta nastopila dva mednarodno priznana francoska umetnika: J.-P. Marty bo vodil gledališki orkester, ki bo izvajal Petrassijevo Koncertno uverturo (prva izvedba v Trstu) in drugo Schumannovo simfonijo. pianist J.-P. Collard pa bo nastopil s Franckovimi «Variacijami» in Ravelovim «Koncertom za levo roko». Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice za današnji koncert (ob 18. uri za red B). Drevi in jutri SAG na zagrebškem festivalu Člani ansambla Slovenskega a-materskega gledališča iz Trsta odpotujejo danes dopoldne na mednarodni gledališki festival «Dnevi mladega gledališča» v Zagreb. Tu bodo v znanem gledališču ITD uprizorili igro za pouk Bertolta Brechta «Izjema in pravilo», ki jo je u-radni selektor festivala Branko Ma-tan izbral za zagrebško srečanje mladih svetovnih gledališč. Naše amatersko gledališče, ki se prvič podaja na tako pomembno gostovanje, bo Brechtovo iffro ponovilo drevi in jutri, obakrat ob 19. uri. V Zagrebu, kjer od torka teče festival .nastopajo še mlada, amaterska gledališča iz Palerma, Miinchna. ZBOROVANJE SINDIKATA KOVINARJEV V MENZI ■dlALCANIIERI» Vloga pomorskega gospodarstva za izhod iz krize v Italiji 4.500 milijard naročil za ladjedelnice čaka, obrati pa so zastareli - Posegi in polemike političnih predstavnikov S sprejemom skupnega dokumenta in poziva vsem političnim silam naj enotno podpro boj kovinarskih delavcev za preporod italijanskega pomorskega gospodarstva, se je zaključilo v menzi vodstva «Italcan-tieri», nasproti staremu pristanišču, zasedanje, ki so se ga poleg^ delegatov tovarniških svetov tržaških in tržiških ladjedelnic udeležil tudi predsednik pokrajine Zanetti, poslanci in senatorji KPI iz naše dežele, tajniki ali zastopniki KD, KPI, PSI, PDUP, AGLI in drugi. Tržaško občino je zastopal odbornik Abate, miljsko pa župan Millo. Uvodoma je o pomenu skorajšnjega nastopa kovinarjev v Italiji spregovoril član osrednjega vodstva FLM Sartori. Poudaril je pred-da je nesmisel, ko Italija vsem, Danes se poročita naš sodelavec DANILO BIZJAK in NADA JENKO Primorski dnevnik in kolektiv ZTT čestitata novoporočencema in jima želita mnogo sreče in zadovoljstva v zakonu. Zveza tržaških trgovcev sporoča, da bodo trgovine prihodnji teden zaradi praznika v četrtek, 29. maja (Telovo), poslovale po naslednjem umiku: PONEDELJEK, 26. maja — vse trgovine bodo lahko odprte bodisi dopoldne kakor tudi popoldne. ..............Hlinil....................... NA ZASEDANJU O OZEMELJSKEM NAČRTOVANJU Poudarjena želja po okrepitvi sodelovanja med štirimi deželami Koordinacijski odbor štirih sosednjih de-žel pripravil program za nadaljnje delo V hotelu ENALC pri Nabrežini^ se je včeraj nadaljevalo in zaključilo dvodnevno zasedanje koordinacijskega odbora za ozemeljsko načrtovanje in turizem štirih sosednih dežel — Furlanije - Julijske krajine, SR Slovenije, SR Hrvatske in avstrijske Koroške. Potem ko je odbor v prvem dnevu svojega zasedanja soglasno sprejel zemljevid in študije o urbanističnem razvoju v štirih deželah, je včeraj poglobil vprašanja, ki zadevajo njegovo bodoče delo. Posebej so predstavniki štirih delegacij obravnavali vprašanja infrastruktur, ekologije in varstva okolja ter turističnih področij, vprašanja, ki jih bodo podrobneje obravnavali na prihodnjem srečanju. Med najvidnejšimi rezultati, ki so izšli iz včerajšnjega dela zasedanja, so dogovor za publikacijo vestnika v vsaki izmed štirih dežel, v katerem bodo navedene vse pravne in zakonodajne pobude, ki zadevajo ozemeljsko načrtovanje, turistične načrte ter druge informacije, ki lahko na evropski ravni pobliže zani- majo štiri dežele. Včerajšnjemu zasedanju, na katerem so predstavniki obeh delovnih skupin, ki sta se pred tem sestali, poročali o svojem delu, je prisostvoval deželni odbornik Romano, ki je v svojem posegu poudaril pomen dejavnosti odbora ter izrazil željo, da bi se ta dejavnost okrepila ter privedla do premostitve še obstoječih težav. V razpravo je poseglo več predstavnikov vseh štirih delegacij, zasedanje pa je zaključil deželni podpredsednik De Carli, ki je poudaril predvsem političen pomen tega šti-ristranskega srečanja, ki predstavlja nov korak na poti boljšega sodelovanja med sosednjimi deželami ter s tem tudi na poti nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Med drugim se je zavzel za ohranitev sedanje organizacijske strukture odbora ter podčrtal pomen vprašanj, ki jih bo odbor o-bravnaval na prihodnjem srečanju, pri tem pa je posebej omenil ekološki problem. Katinarsko šolo je včeraj obiskala skupina učencev in učiteljev osnovne šole «B Pusta» iz Dola pri Hrast-aik*. Srečanje, ki ga je popestrila uspela kulturna in športna prireditev, je potekalo v nadvse prisrčnem in prijateljskem vzdušju. (Na sliki domačini in gostje); brezbrižno čaka na odprtje Sueza, obnovo državne in vojne mornarice, naročila iz držav proizvajalk petroleja, ko pa istočasno nima izdelanega načrta za okrepitev integriranih struktur pomorskega gospodarstva, se pravi ladjedelnic, pristanišč in ladjevja. 4500 milijard naročil bo Italija morala nekam poslati in bati se je, da bodo romala v tujino, namesto, da bi to izkoristili in okrepili naše ladjedelnice in postavili tako Italijo na konkurenčno raven z Evropo in Japonsko. Priložnost je neponovljiva, ko lahko Italija odpravi zamujeno in stopi v korak, ker je tudi njej v korist, saj bi tako lahko obrnila tendence k brezposelnosti in krizi v enem izmed pomembnih sektorjev gospodarstva z mednarodno perspektivo. Sartori je omenil tudi tržaške ladjedelnice in ugotovil, da so — po krivdi preteklih izbir — nekonkurenčne za gradnjo novih ladij, da pa lahko odigra obrat «Sv. Marka» pomembno vlogo, če bi se posvetil gradnji specializiranih plavajočih vrtalnih naprav za iskanje nafte pod morjem. Taka plovila (vrste «skarabej») so v tržaškem obratu u-spešno gradili in je, zaradi petrolejske krize, povpraševanje po njih v svetu iz dneva v dan večje. V razpravo so posegli prisotni predstavniki političnih strank. Boniciolli, za PSI, je poudaril, da je treba pregledati na politični ravni celotno vprašanje družb z državno soudeležbo, ker je prav tu rakava rana italijanskega spodarstva. Sema je kritiziral nekdanje načrte CIPE in poudaril, da je treba prisiliti vlado, naj o teh vprašanjih odloča in reši, kar je sedaj nujno rešiti. Odbornik Ahate je zagotovil zanimanje tržaške občine, medtem ko je zastopnik «Slovenske skupnosti» Boris Gombač polemiziral s prisotnim pokrajinskim predsednikom Zanetti-jem, kateremu je očital, da z avto-portom pri Fernetičih raznaroduje Slovence. Zanetti mu je, pozneje, odvrnil, da mu SS tega doslej ni očitala in da se je zanimala samo za ceno zemljišč. Po tej izmenjavi mnenj, je sindikalist Sartori zaključil zborovanje in obsodil nastop agentov tržaške kvesture, ki so hoteli preprečiti u-službencem «Italcantieri», da bi med stavko zastražili vhod v podjetje. Pri tem so se baje sklicevali na novi zakon o «javnem redu». Sartori jih je pozval, naj ne stopajo na prste delavcem in raje iščejo teroriste, ki so vsi na svobodi. der. Orkester bo dirigiral Claudio Abbado. Podrobnejše informacije o izletu, na katerega vabi Časnikarski krožek vse svoje člane in simpatizerje, so na razpolago v tajništvu krožka na Korzu Itaha 12. • JUTRI, 25. maja, bodo v cerkvi srbske pravoslavne skupnosti v Ul. S. Spiridione odprli razstavo ikon, ki bo tako izpopolnila razstavo tržaških slik na leseni podlagi. Ob tej priložnosti bodo razstavljali tudi ikone grške pravoslavne cerkve Sv. Nikolaja. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Zanimiv izlet Časnikarskega krožka Tržaški Časnikarski krožek prireja od 24. do 27. julija izlet v Muen-chen. Izlet bo priložnost za izredno kulturno doživetje. V okviru bavarskih poletnih prireditvah bo namreč 26. julija na sporedu v opernem gledališču Festspiele v Muenchnu uprizoritev Verdijeve opere «Dori Carlos» v italijanski izvedbi. Tudi vsi izvajalci bodo iz Italije. V operi nastopajo naš tržaški rojak, tenor Karlo Košuta, Ruggero Raimondi, Eberthard Wachter. Luigi Roni, Ka-tia Ricciardelli in Brigitte Fassbae- Wroclawa, Zagrebav, Makarske, Sarajeva. Nancyja, Madrida in Ka-rakasa. Slovensko amatersko gledališče je edini slovenski udeleženec tega prvega kroga zagrebških «Dne-vov mladega gledališča». • Tržaški šolski skrbnik sporoča, da je bil 20. maja objavljen ministrski odlok za dodelitev učiteljskih mest in suplenc na osnovnih šolah za šolsko leto 1975-76. Rok vlaganja prošenj za učitelje suplente zapade 25. junija 1975, za učitelje, ki so vpisani na stalni pokrajinski prednostni lestvici, pa zapade 31. julija 1975. Odlok ministrstva je razobešen ____________________________v vseh didaktičnih ravnateljstvih. ................................................. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Potne stroške za izseljene volivce mora kriti država Tudi za delovanje deželne skupščine nastopil predvolilni premor Gledališča SAG SLOVENSKO amatersko gledališče Deželni svet se je včeraj zadnjič sestal pred letošnjimi volitvami. Ob koncu seje je predsednik Pittoni izrazil priznanje svetovalcem za intenzivno delo, ki so ga opravili zlasti v teh zadnjih dneh, ko je sku-ščina pretresala in sprejela vrsto novih zakonskih norm. Dnevni red včerajšnje seje je obsegal najprej razpravo o sindikalnih in gospodarskih vprašanjih (o enem izmed teh, in sicer o položaju v tovarni Vetrobel, poročamo na drugem mestu), nova imenovanja in razpravo o dveh novih zakonskih predlogih. Pri imenovanjih je šlo za zamenjavo dveh dosedanjih predstavnikov deželne uprave v vodstvu «O-pere universitarie»: na nujna mesta prideta izvedenca M. Valenta in M. Mali. V deželni odbor za koordinacijo prometa pa so bili izvoljeni izvedenci A. Colombo, E. Mor-teani in C. Sartori. V zakonodajnem delu seje je skupščina vzela najprej v pretres zakonski osnutek o deželnih prispevkih za izseljene deželane, ki se vračajo v domovino, da bi opravili svojo volilno dolžnost. Zakonski osnutek so predložili komunistični svetovalci Magrini, Colli, Baracetti, Mo-schioni. Bettoli, Lovriha, Bosari in Zorzenon. V razpravo so posegli Puppini (MF), Štoka (SS), Zanfa-gnini (PSI), Lonza (PSDI), Magrini (KPI) in Bissutti (KD), poročevalec Berzanti in predsednik deželnega odbora Comelli. Vsi so se izrekli za to, da je treba izseljencem povrniti stroške za potovanje in zamujene delovne dni, hkrati s tem pa so poudarili, da bi morala po zakonu kriti te stroške država in ne dežela. Predstavniki večine so v tej zvezi predložili posebno resolucijo, ki je po eni strani predlagala, po drugi pa pozivala vlado, naj poskrbi za nemoteno prihajanje izseljencev na volišča. Resolucijo so pri ustreznem glasovanju podprle vse svetovalske skupine — proti prekinitvi razprave so glasovali predstavniki Sloven skt skupnosti. Furlanskega gibanja in KPI Sledila je razprava o zakonskem osnutku, ki ga je pred dnevi predlagal deželni odbor in ki dodaja nova finančna sredstva za poseganje v kmetijstvu po sedanjih deželnih zakonih štev. 61 iz leta 1971, štev. 1 iz leta 1968, štev. 11 iz leta 1972 in štev. 33 in 45 iz leta 1973. Zakon so podprle vse svetovalske skupine razen KPI, ki je glasovala proti. Šolske vesti OB 30—LETNICI osvoboditve vabijo učenci openske osnovne šole starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo DANES, 24. maja, ob 17.30 na dvorišču osnovne šole. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. V NEDELJO, 25 maja, bo v osnovni šoli v Sesljanu razstava ročnih del in risb in sicer od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST III. zaključna akademija šole Glasbene matice V torek, 27. maja. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma — Godalni kvartet — Dijaki višje šole: N. Kralj-klavir, č. šiškovič - violina, P. Tagliolato - klavir — Komorni zbor s spremljavo godal Dirigent Janko Ban Vljudno vabljeni! Vstop prost! PD «VALENTIN VODNIK» PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V DOLINI DANES, 24. maja, ob 20.30 v dvorani «V. Vodnik» v Dolini NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL priredi DANES, 24. maja, ob 20.45 v Prosvetnem domu na Proseku NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR veseloigra v 4 slikah PD «IVAN GRBEC» V ŠKEDNJU priredi v okviru proslav ob 30—letnici osvoboditve V TOREK, 27. MAJA, OB 20.30 v društvenih prostorih predavanje BORISA RACETA o temi PARTIZANSKE TISKARNE Vljudno vabljeni! POTOVALNI URAD « AURORA» priredi od 29. maja do 2. junija izlet z avtobusom in ladjo v Rimini, San Marino, Ma-karsko, Split, Šibenik in Zadar. Cena 66.000 lir na osebo. Vpisovanje pri «AURORA» v Ul. Cicerone 4, téi.'.60-261.1' A - Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 24. maja CVETKA Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.38. — Dolžina dneva 15.13. — Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 3.40. Jutri, NEDELJA, 25. maja NASKO VREME včeraj: Najvišja temperatura 22,2 stopinje, najnižja 15,9, ob 19. uri 19,4 stopinje, zračni tlak 1009,4 mb stanoviten, veter 10 km na uro severozahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, n rje rahlo razgibano, temperatura morja 21,0 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. maja 1975 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 54-letna Silvana Filini, 82-ktna Lucia Amatulli vd. Tambor-rino, 86-letni Umberto Lesiak, 51-letni Lidvino Sergas, 78-letni Libero Gottardo, 66-letna Alice Gon roj. Piria-vez, 74-letni Francesco Martellani, 64-letni Antonio Krise, 82-letni Andrea Pacor, 70-letni Luigi Dodici, 87-letna Cristina Albrecht vd. Chiudina, 74-letna Giovanna Mrak por. Lorenzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Ul. Cavana 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec; tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje; tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Danes, 24., in jutri, 25. maja, je v MAČKOLJAH tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ DANES, V SOBOTO, OB 15. URI — Začnejo delovati kioski z jedili na žaru in domačim vinom. JUTRI OB 16. URI — Koncert godbe na pihala iz Nabrežine. OB 17. URI - Začetek kulturnega programa; Domači pevski zbor Moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade» Otroški pevski zbor «Slovenski šopek» iz Mačkolj Mešani pevski zbor «Svoboda» iz Izole Moški pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba. Od 20. ure dalje prosta zabava z ansamblom SUPERCP^T1 V primeru slabega vremena se praznik prenese na 28. in 29. maj Razna obvestila DANES, 24. maja, bodo starejši u-čitelji našega ozemlja iz Goriške in iz Istre praznovali 60-letnico mature v Ljubljani v hotelu Slon. Zbirališče od 10. do 12. ure. Vabimo vse učitelje, tudi nekaj let mlajše in vse starejše, da se udeleže našega jubileja. Nasvidenje v Ljubljani. - Odbor prirediteljev. KONZORCIJ pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike, ki želijo razstaviti svoj pridelek na 9. razstavi domačih vin, da pismeno javijo udeležbo na sedež konzorcija. Sv. Križ 61 ali v urade Kmečke zveze do vključno 31. maja. MLADINSKI krožek Trst obvešča, da bo danes, 24. maja. ob 20. uri ples. Vabljeni! Kino La Cappella Underground 19.00—21.30 «West Side Story» (1961). Natalie Wood in Richard Beymer. Barvni film. Ariston 16.30-22.00 «E Johnny prese il fucile», čmo-beli film. Giattacielo 16.30 «Una vita bruciata». Sirpa Lane. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Dramma della gelosia; tutti i particolari in cronaca». M. Mastroianni, G. Giannini, M. Vitti. Nazionale 16.00 «Big Boss», v glavni vlogi Tony Curtis. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Peccati in famiglia». Edy Williams, Renzo Montagnani, Michele Placido. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La peccatrice». Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Quella sporca ultima meta». Burt Reynolds. Aurora 16.30 «Perchè si uccide, un nia^isfrato». Franco Nero. Barvni fffih. ; Capito! 16.30 «L’accusa è: violenza carnale e omicidio». Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.15 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista»-Barvni film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «Una prostituta al servizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato». Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «I peccati veniali di lady Godiva». Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Lilli e il vagabondo». Walt Disneyeva risanka. Ideale 16.00 «La sepolta viva». Agostina Belli in Maurizio Bonuglia. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Delitto d amore». Giuliano Gemma in Stefania Sandrelli. Barvni film. Abbazia 16.00 «La tana della volpe rossa». E. Portar in J- Kamp-Barvni film. Radio 16.00-22.00 «Ken..., e continuava a massacrare a colpi di kung-tu*- Mignon 16.00 «L’avventura del P°-seidon». , . ro Volta - Milje 17.00 «Pista!... Arn«* il gatto delle nevi». Dean Nancy Alson. Walt Disneyev tuxn- Izleti SPOT priredi JUTRI. 25. maja, izlet z osebnimi avtomobili na nan (Gemona). Zbirališče na » Oberdan ob 7.30. S P D T organizira 1- in 2. jun»* avtobusni izlet na Pokljuko z 8 dom krajev, kjer so se pred jec £ 30 leti bile partizanske bitKe. drobnejši program izleta bo j v prihodnjih dneh. VPjjSf?™ mica vključno 28. t.m. pn ZSSD, Ceppa 9. Mali oglasi RAZDIRANJE AVTOMOBILOV: E>r£ vzamemo stare avtomobile diranje. Telefon; 812256. MIGLIORE : dobava in poiapnje quetta, plastike in Parkft°3’7 ženje in lakiranje P«***®*. v razna popravila, ogled vz.,_ delavnici . Opčine, Pr(^e?jPL ^ Cene zmerne. Telefon: 21 77 49 42. ESOJiSlSJ ceTF BANCA Dl CREDITO Dl TR'ES1 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. „ ,'**iiiiimiiiiitMiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimi večala: 122.977 stotov v letu 1974, 119.031 stotov v letu 1973; prodaja suhega sadja pa je bila zopet občutno manjša kakor v letu 1973 in je dosegla 1.653 stotov, medtem ko je znašala leto poprej 2.573 stotov. Celokupen promet je po vsem tem u-padel s 794.110 stotov v letu 1973 na 720.423 stotov v lanskem letu. V poročilu — ki ga je občni zbor ob koncu odobril soglasno — je predsednik Petrucco načel tudi vprašanje najnovejših zakonodajnih sprememb na področju trgovine in pri tem poudaril, da se novi zakoni sprejemajo vse preveč mimo želja in predlogov samih trgovcev. Na koncu je občni zbor izvolil novo vodstvo odseka za dveletje 1975-76: za predsednika je bil potrjen G. Petrucco, za podpredsednika sta bila izvoljena V. D’Orso in S. Gran-dolfo, za svetovalce D. Boscolo, N. Longo, F. Maricchiolo, G. Nobile, C. Nicotra in R. Parovel; v nadzorni odbor pa bili izvoljeni S. Alberti, F. Petrucco in G. Boscolo. DRUGA SEJA RAJONSKE KONIULTE V STANDREIU kakor izhaiojo s stališč opizacii in strank Predsednik je vseskozi govoril v slovenščini ■ Na prvem mestu postavitev spomenika padlim partizanom in žrtvam nacifašizma 28. junija na Proseku pomembno kulturno srečanje Prosvetno društvo s Proseka in Konto vela se že pripravlja na šti-‘ristransko srečanje z bratskimi društvi iz matične domovine in Koroške. Proseško-kontovelsko društvo je namreč vzpostavilo trdne stike «Bratov Milavcev» iz Brežic, društvom «Svoboda» iz Stožišča pri Kranju ter SPD «Zarja» iz Železno Kaple na Koroškem. Med društvi je pred tremi leti nastala vez in iz nje dogovor za skupna srečanja, ki naj bi postala tradicija in zgled utrjevanja misli o enotnem kulturnem prostoru, ki ga nieje ne morejo razkosati in oši-biti. Prvo skupno srečanje vseh štirih društev je bilo pred dvema letoma v Kranju, lani je bila skupna prireditev v Brežicah, letos pa sta na vrsti Prosek in Kontovel. Letošnji gostitelji se, kot rečeno, na ta pomemben kulturni dogodek, ki presega meje teh dveh vasi in zavzema širši pomen za vso narodnostno skupnost v našem zamejstvu, že dolgo časa vestno pripravljajo. Že na začetku leta so določili datum srečanja, to je 28. junija, ter se okvirno dogovorili z društvi, ki bodo pri nas gostovala. Sedaj pa se je začela zadnia m najbolj mrzlična faza priprav. ta namen so se predstavniki društva in vanj včlanjenih skupin, kot sta pevski zbor «Vasilij Mirk» in dramska skupina, v teh dneh sestah v Soščevi hiši na Proseku, skupno s predsednikom in tajnikom Slovenske prosvetne zveze, ca ki se skupaj dogovorili o raznih organizacijskih in drugih vpraša-i njih v zvezi z gostovanjem treh Prosvetnih skupin iz Slovenije in Koroške. V MESECU APRILU Uspešno delo zdravstveno higienske nadzorne službe ^ ‘ Rj-mt - 3.382 pregledov proizvajanja in predelovanja jestvin • Prijavljenih več prekrškov OSMICA Silvester Berdon. Ricmanje 30, je odprl osmico in toči belo in čmo domače vino. Nadzorna služba občinskega komisariata za higieno je tudi v mesecu aprilu opravila uspešno delo. V tem okviru velja omeniti predvsem številne preglede zdravstveno-higienskega značaja po vsej tržaški pokrajini. Kot običajno so občinski izvedenci posvetili največjo pažnjo objektom, v katerih predelujejo, oziroma proizvajajo jestvine ter skladiščem prehrambenih snovi in pijač. Teh pregledov je bilo 3.382, nadzorniki pa so 223 vzorcev predložili v analizo. Kemijski oddelek laboratorija za higieno in profilakso je analiziral 123 vzorcev, 96 jih je analiziral mikrografski oddelek istega laboratorija, ostale 4 pa je pregledala državna ustanova Risi. Poleg tega prvenstvenega dela je. služba nadzorovala tudi okolje. I Tovrstnih pregledov je bilo 384, od j katerih je bilo 33 v stanovanjih, ki l niso najbolj primerna za bivanje. Posebno pozornost je nadzorna služba posvetila analizi morske vode. Bliža se namreč poletje, s tem pa se bliža tudi odprtje kopališč. Zaradi tega je nedvomno pomembno in koristno poznati stopnjo onesnaženja morja. Nadzorniki so prejšnji mesec prijavili odgovornim oblastem 19 prekrškov zdravstveno - higienskih norm. Točneje gre za 4 primere protizakonitega pridelovanja žganja, za 1 primer pakiranja jestvin brez potrebnega dovoljenje, za 1 primer pakiranja mesa brez žiga ter 2 primera nepravilnega prodajanja kruha, za primer neupoštevanja predpisov zdravstvenega funkcionarja itd. Po analizi vzorcev je pokrajinski laboratorij prijavil 5 prekrškov. V 2 primerih gre za kruh s previsoko stopnjo vlage, v ostalem pa so izvedenci ugotovili, da je bil v masti primešan goveji loj, da je bilo v paketu s svinjskim mesom tudi goveje in da je bilo v ovčjem siru cepivo. Nazadnje pa je nadzorna služba ugotovila še 26 nepravilnosti pri upravljanju, ki ga predpisuje krajevni pravilnik higienskega u-rada. MAJ 1951 - 1975 OB 24-LETNICI INDUSTRIJSKE PRAŽARNE •- ' • . • - PRIMO ROVIS ffite/rica/les ™ IZREDNA PONUDBA DO 31. MAJA ZAČENŠI Z MEŠANICO MEC Zavoj 450 gr. čiste teže od 1.450 lir na 1.280 lir 1/4-kilogramska škatla od 900 lir na 750 lir IN DEKAFEINIRANI DK 005 Doza 95 gr. čiste teže od 450 lir na 390 Kr Škatla 220 gr. čiste teže od 1.050 lir na 930 Kr IZKORISTITE PRILOŽNOST Napolniti1 svoj doni s svežo aiomo «Crentcaffè» s kavo praženo v Trstu V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH. SUPERMARKETIH TER V DEGUSTACIJI NA TRGU GOLDONI Drevi na Proseku «Zares čuden par» Amaterski oder Prosek - Kontovel bo drevi v Prosvetnem domu na Proseku ponovil veseloigro v štirih dejanjih ameriškega dramatika Simona Neila «Zares čuden par». Ta ponovitev bo zadnja v Prosvetnem domu na Proseku. S tem delom so mladi člani amaterskega odra nastopili že osemkrat in sicer dvakrat na Proseku in po enkrat v Sovod-njah, v Doberdobu, v Trebčah, v Bazovici, v Dolini in v dvorani Slovenske prosvete v Trstu. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo člani Amaterskega odra odšli na gostovanje v Brežice. To gostovanje spada v okvir vsakoletnih kulturno - prosvetnih izmenjav, ki jih imata Amaterski o-der Prosek - Kontovel in dramska družina delavsko - prosvetnega društva Svoboda Bratov Milavcev iz Brežic. Tako bodo nastopili igralci s Proseka in Kontovelc, v soboto zvečer v kulturnem domu v Brežicah, v nedeljo popoldne pa v Prosvetnem domu v Artičah. JUTRI NA OPČINAH Otvoritev novega športnega krožka Poleta Na prostoru nekdanjega mladinskega krožka na Opčinah v Kon-konelski ulici, je te dni živahen vrvež. Poletovci, in še posebej člani novoustanovljene balincarske sekcije, opravljajo zadnja dela pri obnavljanju nekdanje barake in dvo-steznega balincarskega igrišča, kjer bo novo družabno središče Opčin. Dela so v glavnem končana. Treba je le še poskrbeti za opremo in ureditev vrta. Zato ni nič čudnega, če je na vrtu še pozno zvečer vse živo. Računajo, da bo otvoritev novega športnega krožka Poleta — tako se bo imenovalo novo družabno središče — jutri popoldne ob 17. uri. Vsem, ki se bodo udeležili otvoritve, bodo poletovci po stari navadi ponudili kozarec vina in kruh, in sicer za dobro srečo in uspešno delovanje krožka, ki bo namenjen predvsem odraslim ljudem. V novih prostorih bo namreč tudi društveni bar, ki bo na voljo vsem članom, balincarsko igrišče, šah, karte in podobno. Športno društvo Polet vabi vse prebivalce Opčin, da se jutrišnje po poldanske otvoritve udeležijo v kar največjem številu. Na seji štandreške rajonske kon-zulte v četrtek je predsednik Danilo Nanut nanizal celo vrsto vprašanj, ki žulijo domačine in jim bo treba posvečati večjo skrb. V svojem programu jé nanizal enajst vprašanj, v razpravi pa so člani kon-zulte dodali še druge. Zelo vprašljivo je, če bi kje drugje, denimo ne seji občinskega sveta, lahko tako poglobljeno in s takšno zavze tostjo razpravljali o potrebah te vasi, kot na seji konzulte. Predsednik konzulte Danilo Nanut je vseskozi govoril samo v slovenščini, njegova izvajanja pa je prevajalka Anamarija Codarin, uslužbenka občinske uprave, tolmačila v italijanščino. «Kot sem že izjavil pa ustanovnem sestanku», je rekel Nanut, «se bom posluževal pravice, ki mi jo daje člen 18 pravilnika in bom govoril slovensko; ta pravica je zajamčena tudi vsem ostalim članom.» Predsednik je nadaljeval svoje izvajanje z ugotovitvijo, da nastaja to telo v treuutku, ko pritiska na naše področje hud gospodarski položaj in tudi nevarnost za naš narodni prostor. Štandrež, do leta 1927 samostojna občina, je z avtoportom, industrijsko cono, begunskim naseljem ter ljudskimi hišami izgubil večji del svojega ozemlja, ne da bi za to dobil protivrednosti, šola, ki je bila zgrajena pred več kot 50 leti, razpada in jo je treba popraviti. stranske ceste so v neredu, za šport, otroško in mladinsko rekreacijo niso investirali niti lire. Tudi zdravstvenega središča nimamo. Vse obljube so bile samo prazne fraze. Za izgradnjo spomenika padlim partizanom in žrtvam nacifašizma se je izreklo s podpisi 600 vaščanov in se trudimo že deset let. Ni denarja in tudi volje ne za socialne potrebe, pač pa kar tekmujejo, kdo bo razlastil več zemlje. Zadnja odtujitev zemlje (o-koli 20 ha) se obeta z izgradnjo jeklarne. Če se bo ta proces nadaljeval, bomo poštah tujci na naših tleh. «Mi, Slovenci, želimo živeti v miru z večinskim- narodom, z njim sodelovati in se vključevati v stvar-nost, ki nas obdaja, da bi prispevali k družbenemu napredku, toda vse to se lahko izvrši na enakopravni podlagi in z zagotavljanjem pogojev za naš nemoten narodni, gospodarski in družbeni napredek. Predsednik Nanut je nato zahteval, da mora-tudi konzulta izpričati svoje nasprotovanje obnavljanju fašizma in da se moramo v tem posebno angažirati Slovenci, ki smo toliko pretrpeh pod fašizmom. Predlagal je. da bi priredili na trgu v štandrežu skupno proslavo 30-let-nice osvoboditve in se tako oddolžili tistim, ki so pri partizanih, po ječah in koncentracijskih taboriščih darovali življenja za našo svobodo. Nanut je nato zahteval vrnitev letališča lastnikom, obsodil je diskriminacijsko izdajanje gradbenih dovoljenj, ki spreminjajo narodno sestavo vasi, zahteval je slovenske javne napise, poimenovanje ulic po slovenskih zaslužnih možeh ter poimenovanje šole. Nato je prebral seznam vprašanj, ki jih je povzel iz stališč strank, organizacij, društev in zasebnikov ter pripomnil, da so na razpolago sredstva za uresničenje tega programa, le volje ni. Zato naj predstavniki domala vseh strank ustavnega loka, ki so zastopani v konzulti, po svojih kanalih pospešijo njegovo uresničitev. Danilo Nanut je nato prebral naslednji seznam še nerešenih vprašanj v Štandrežu, postavitev spomenika padlim partizanom in žrtvam nacifašizma, zgraditev športnega igrišča za Juventino, sklicanje manjšinske konzulte, ureditev središča za kmetijsko izobraževanje ter uporaba letališča v ta namen, poimenovanje ulic po zaslužnih vaščanih ter namestitev dvojezičnih kažipotov, pravičnejše razdeljevanje javnih podpor društvom, preureditev volilnega okrožja, izboljšanje smetarske službe, okrepitev javne razsvetljave po stranskih cestah in križiščih, premestitev avtobusne čakalnice s Pilošča na južni del vasi in skupna proslava 30-letnice osvoboditve. V sklepnem delu svojega govora je predsednik ugotovil, da konzulta kar dobro deluje in da je predstavnica KD Alba Sedda želela izvedeti za stališče strokovnjakov o kakovosti vode, ki prihaja po vodovodu. V razpravi je Miloš Tabaj predlagal sprejem vseh tistih pobud, ki lahko zagotovijo, da bo ostala zemlja v naših rokah in da bo ostala vas slovenska. Dušan Brajnik je ZARADI NEPRAVILNOSTI NA VOZILU predlagal spremembo regulacijskega načrta in zavrnil stališča tistih, ki pravijo, da so regulacijski načrt sprejeli občinski svetovalci. Član konzulte Danilo Nanut je predlagal odprtje zdravniškega ambulatorija, j priporočil je redno udeležbo na I sejah ter razširitev nekaterih ovinkov. Miloš Tabaj je predlagal ohranitev in razširitev sedanjega pokopališča, medtem ko bi po sodbi občinskega funkcionarja Michelut-tija lahko razpravljali o obmejnih vprašanjh kmečke zemlje na komisijah, ki so jih ustanovili v soglasju med Gorico in Novo Gorico. Marjo Mučič je predlagal, naj namestijo napis, kje se Štandrež prične in kje končna. Dušan Brajnik pa je sodil, da bi morali postaviti spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne. Okoli tega vprašanja se je razvila živahna razprava, med katero je bilo zlasti poudarjeno, da je eno pieteta do vseh žrtev vojne, drugo pa počastitev tistih, ki so se aktivno in zavestno udeležili boja z namenom, da nacifašizem strejo in da začnemo svobodno živeti. Svetovalec Vico Pincetti (KD) je podprl stališče, da ne sme biti spomenik postavljen samo padlim partizanom, ampak tudi žrtvam po taboriščih ter se je bolj nagibal k izvajanjem Dušana Brajnika. Pincetti je podprl predlog za popravilo šolskih poslopij, menil pa je, da se vaška skupnost ne bi smela izolirati ter živeti v getu. Majda Pavlin je predsedstvu izročila resolucijo, v kateri opozarja na težave v otroškem vrtcu ONAIRC v Štandrežu, kjer zaradi stavke osebja otroci nimajo opoldanskega obroka hrane in jih morajo zato starši peljati na kosilo domov. Pozvala je deželo in občino, naj posredujeta v sporu, da ne bodo več prizadeti ne otroci in ne starši. Pavlinova je predlagala, naj se položaj v vrtcih ONAIRC uredi s temeljito UMESTITEV PETE RAJONSKE KONZULTE V STRAŽICAH STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOUŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE RIŽARNA (dokumentarna drama) Dokumentarno gradivo: Besedilo: Režija: Scena: Glasba: Kostumi: ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU preosnovo ustanove. Predsednik Nanut je obljubil svoje posredovanje, da se odpravijo nevšečnosti, vendar tega ni mogoče pričakovati, preden se ne uredijo odnosi, med o-sebjem in vodstvom ustanove. Resolucijo so nato izglasovali. V zvezi s poslopjem osnovne šole je Rozina Srebotnjak predlagala, da bi ga čimprej popravili. Nato sta o kakovosti vode, ki priteče iz pipe, spregovorila direktor mestnih podjetij inž. Rigonat ter predstavnik pokrajinskega kemičnega laboratorija dr. Mario Lavrenčič. Predsednik Nanut je sejo sklenil z napovedjo naslednje seje, ki bo prihodnji teden, da bi posamezne točke programa poglobili in jim nakazali rešitve. ......mi inni milni ............................................................■■■■"" ,,uiiiiiii««| LEP PRIMER UVAJANJA LJUDSKEGA SODELOVANJA Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča. V torek, 27. t. m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma) Inž. Rigonat in dr. Lavrenčič odgovarjala Štandrežcem na vprašanja o kakovosti vode Gez štiri leta bi se morali oskrbovati samo z vodo na Majnici V Rimu so pripravljeni zagotoviti dodatna sredstva za dograditev goriškega vodovoda. O tej novici smo poročali že včeraj. K dosedanjim devetsto milijonom bodo dodali še 2.3 milijarde lir, tako da bo vodovod čez štiri leta dokončan. S tem denarjem bodo dogradili rezervoar na Kalvariji, cevi od črpališč na Majnici do rezervoarja ter priključek na omrežje. Ko bo to delo opravljeno, nam voda z Mrzleka ne bo več potrebna, am- V mestni konzulti Slovenec ne more govoriti v materinščini Predsednik (socialdemokrat) ni poskrbel zra prevajalca V četrtek se je prvič sestala rajonska konzulta v Štražicah. Na u-mestitveni seji sta bila prisotna tudi goriški župan De Simone ter odbornik za načrtovanje Fantini. Slednji je omenil, da je to že peta u-mestitev rajonskih konzult. Edina točka seje v štražicah je predvidevala izvolitev predsednika. Člani konzulte so predlagali dve i-meni, in sicer Maurizia Salomonija (KPI) in Umberta Nocchija (KD). Kot predvideva pravilnik, je za predsednika izvoljen tisti član, ki v prvih dveh volitvah dobi 11 od 20 možnih glasov. V primeru, da nihče ne dobi toliko glasov, je, treba glasovati tretjič. Tokrat pa zadostuje relativna večina. Tudi v štražicah je bilo treba trikrat glasovati, da so izvolili predsednika, ki je Umberto Nocchi (dobil je 12 glasov), medtem ko jih je Salomoni dobil samo 5. Novoizvoljeni predsednik je izrazil željo, da bi rajonska konzulta takoj pričela z delom ter v skupnem prizadevanju vseh njenih članov rešila najnujnejša vprašanja te mestne četrti. športno združenje «Dom» in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ vabita na srečanje otroških telovadnih skupin iz Trsta, od Sv. Ivana, s Ratinare, iz Nabrežine in Gorice. Srečanje bo DANES, 24. MAJA, ob 15. uri v telovadnici «Valletta» v dolini Koma. Financarji so pri Rdeči hiši aretirali tihotapca avtomobilov Gre za 32-letnega Salvatora Pezzottija iz Bergama strski tablici pa so bile v Milanu izdane leto kasneje. Po podrobnem pregledu je financar ugotovil, da se je Pezzetto posluževal tudi ponarejenega potnega lista ter vozniškega dovoljenja. Kaže, da je aretiranec delal za neko skupino, ki je italijanske ukrade ne avtomobile prodajala v Libanonu in Turčiji. Pri Rdeči hiši so v zadnjih mesecih zaplenili že tri ta ke avtomobile. V sredo zjutraj so financarji na mejnem prehodu pri Rdeči hiši aretirali 32 letnega Salvatoreja Pezzottija iz Bergama in ga odvedli v goriški zapor. Pezzotti je namreč osumljen tihotapstva ukradenih avtomobilov. Okoli 7.30 je financar Fortunato Cupi opazil na avtomobilu mercedes z milansko registrsko tablico dolo čene nepravilnosti. Avtomobil je bil prodan leta 1973, "številke na regi- Vedno v četrtek sb se sestali člani rajonske konzulte' za mestno središče. Pod predsedstvom Alfia Zampi-ja (PSDI) je bila seja v prostorih zavoda «Lenassi». Glavna točka četrtkove seje je obsegala poročilo o urbanističnem načrtu, ki ga je imel občinski odbornik za javna dela Giuseppe Agati. V nadaljevanju seje je predsednik konzulte odgovoril na vprašanja raznih članov Med drugim je povedal, da trenutno ne morejo ugoditi želji predstavnika Slovenske skupnosti Marka Brajnika. Le ta je namreč izrazil željo, da bi na sejah konzulte govoril v slovenščini. Zato naj bi na sejah bil prisoten prevajalec. Predsednik Zampi je povedal, da obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih bodo na prvih sejah poslovali brez slovenskega prevajalca. Seslanek članov mestne sekcije RPI Mestna sekcija KPI sklicuje danes ob 15.30 na sedežu v Ul. Locchi 2 sestanek vseh svojih članov. Na dnevnem redu razprava o bližnjih volitvah. Zborovanje RPI na Tržiškcm Tudi na Tržiškem se je pričela volilna kampanja. Jutri zjutraj bo v kinodvorani «Excelsior» ob 10.30 srečanje komunističnih parlamentarcev s člani mestne sekcije KPI. Beseda bo tekla predvsem o sedanjem gospodarskem položaju v deželi ter o bližnjih volitvah. Proslavi ob 30-lctnici v Peternelu in Renčah Goriška sekcija borčevske organizacije ANPI vabi vse svoje člane, da se množično udeležijo proslav ob 30-letnici osvoboditve, ki bosta v nedeljo v Renčah in v Peternelu. V Renčah se bo proslava pričela zjutraj ob 8.30 s športno manifestacijo. Ob 10.30 bodo odkrili spominsko ploščo domačemu padlemu borcu. V Peternelu pa se bo proslava pričela ob 15. uri. Te dni je v Gorici izšla 63. številka revije «Iniziativa Isontina», V zadnji številki revije sta med drugimi članki tudi prispevka goriškega župana De Simoneja, ki govori o pomenu Gorice kot obmejnemu mestu, ter Giorgia Zardija, ki piše o 30-letnici osvoboditve. Razstave V TOREK, 27. maja, ob 18.30 bodo v prostorih galerije «La Bottega» v Ulici Nizza 4 odprli razstavo slik goriškega umetnika Attilia Carboneja. Razstavni prostori bodo odprti do 10. junija, in sicer ob delavnikih od 17, do 20 ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. pak jo bodo v Novi Gorici upora-bili za kritje vedno večjih lastnih potreb. Iz Nove Gorice prihaja čez Pristavo okoli ena tretjina vode, ki jo potrebuje Gorica, ostali dve tretjini načrpamo v domačih jaških, zlasti pri elektrarni poleg mosta v Podgoro. Vsa ta voda vsebuje mikroorganizme in jo morajo klorirati. V poletnih mesecih, ko je potrošnja večja, poženejo črpalko, ki je poleg letališke zgradbe. Voda iz tega jaška služi predvsem Štandrežu in industrijski coni. Kakor je povedal dr. Marjo Lavrenčič, vodo iz tega jaška stalno analizirajo, podobno kot vodo iz vseh ostalih jaškov. Ta podtalna voda priteka iz porečja Vipave ter ima najvišjo stopnjo trdote, 36.9 po francoski lestvici. Iz ostalih jaškov prihaja veliko bolj mehka voda. Edina slaba stran takšne vode je v tem, da se apnenec nabira na grelcih in... jih kvari in da je potrebno nekoliko več mila. Bolj nevarna je prisotnost kroma, ki so ga zabeležili v zadnjem času. Prisotnost tega elementa niha in ga je manj ob deževju. Dr. Lavrenčič je še povedal, da redno analizirajo tudi vodo, ki jo zajemajo v o- mrežju. Inž. Rigonat je dodal, da voda, ki jo črpajo pri letališču, nima bakterij in jo zato ni treba klorirati, kar je posebno koristno za kmetijstvo, ki uporablja vodo iz tega jaška za zalivanje vrtov. Glede prisotnosti velikih količin apnenca pa je inž. Rigonat dejal, da bodo kvarne posledice te rudnine v vodi industrijski obrati odstranili z namestitvijo posebnih naprav. Ko bodo dogradili novo črpališče na Majnici — predvidenih je 12 črpalk — bodo imeli v štandrežu dovolj vode in tudi zadosten pritisk, saj je Kalvarija bližja Štandrežu k pa rezervoar na Gradu, od koder sedaj priteka večji del vode. V primeru, da pritiska ne bi bilo, pa bodo zgradili v Štandrežu rezervoar na stebrih. Uspešno gostovanje članov SAG iz Trsta V priredbi Slovenske prosvetne zveze in Mladinskega krožka so v četrtek zvečer v goriški prosvetni dvorani gostovali člani Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta z delom Bertolta Brechta «Izjema in pravilo». Mladi ‘ržaški gledališčniki so s svojim izvajanjem zadovoljili goriško publiko, ki se je v lepem številu zbrala v dvorani na Verdijevem korzu. Sinoči pa je druga skupina Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta gostovala v Sovodniah. V Kulturnem domu so igrali «Markolfo» delo italijanskega gledališčnika in scenografa Daria Foja. Isto delo bodo člani SAG ponovili drevi ob 20.30 v doberdobski prosvetni dvorani. da je podlegel srčni kapi. Perco je že več let bolehal zaradi motenj na srcu in je zato postal tudi invalid. Izleti SLOVENSKO planinsko društvo priredi v četrtek, 29. t.m. izlet z lastnimi sredstvi do Trnovo - Krnice. Od tu pa peš na Kucelj in Čaven. Zbirališče bo ob 7. uri pred mejnim predorom pri Rdeči hiši. Izlet spada v okvir akcije «planinstvo in šport za vsakogar». Slovensko amatersko gledališče v Trstu v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo priredi gostovanje v DOBERDOBU : DANES ob 20.30 v prosvetni dvorani DARIO FO «MARKOLFA» Kino Srčna kap zadela kolesarja Na Majnici je včeraj popoldne za radi srčne kapi umrl 32-letni invalid Franco Perco iz Ul. Brigata Re 15. Perco se je v popoldanskih urah s kolesom vračal domov, ko ga je nenadoma obšla slabost in je padel na tla. Z rešilcem Zelenega križa so ponesrečenca takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili. Gorica VERDI 17.30—22.00 «Una strana coppia d: sbirri». A. Arkin in J. Caan. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Profondo rosso». G. Lavia in M Meril. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «E Jon-ny prese il fucile». T. Bottoms in K. Fields. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 «L’ esorcic-cio». C. Ingrassia. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La nipote». F. Muzio in D. Vargas. Barvni film. Prepovedano mladini po4 18. letom. fj' w «r I rzic EXCELS10R 16.K. -22.00 «!t fida.lamento». L Buzzanca. Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Il piatte piange». A. Belli. Barvni film. Aora Gorica SOČA «Tigric», bolgarski barvni film ob 16.00. «Veliki Gatsby». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Rdeči oblak nad Rialom», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Topovi z Navarona», ameriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Francesco Spazzali, E-manuela Zorzut, Elena Goia, Elisa Berto tto. SMRTI: 83-letna upokojenka Mari* Franzot. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik, tel. 29-72 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulicb, tel. 72 480. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «S. GREGORČIČ» GORICA vabi na ZAKLJUČNO DOMSKO PRIREDITEV ki bo jutri, 25. maja, ob 17. uri v domskih prostorih, Svetogorska cesta 84. Ob IG. uri bo RODITELJSKI SESTANEK. VABLJENI STARŠI, VZGOJITELJI IN PRIJATELJ] MLADINE NA ZASEDANJU MEŠANE NEMŠKO JUGOSLOVANSKE KOMISIJE Posebna pozornost posvečena! izboljšanju blagovne menjave Jugoslavija iz Zahodne Nemčije veliko več uvozi kot vanjo izvozi ■ Primanjkljaj zato krije iz drugih virov - To pa ni rešitev Trebenska šola proslavila tridesetletnico osvoboditve V Asmanshausenu ter v Bingenu v Zvezni republiki Nemčiji je bilo 12. in 13. t.m. osmo zasedanje mešane komisije za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo. Zasedanje je bilo na ministrski ravni: jugoslovansko delegacijo je vodil dr. Emil Ludwiger, član zveznega izvršnega sveta in tajnik za zunanjo trgovino, zahodnonemško pa državni tajnik v zveznem ministrstvu za gospodarstvo Zvezne rapublike Nemčije dr. Detlef Roveder. V delu mešane komisije so sodelovali gospodarstveniki obeh dežel, ki so že v dosedanjih stikih vzpostavili tesnejše poslovno sodelovanje. Na zasedanju komisije je bila ena izmed ključnih točk vprašanje blagovne izmenjave med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo v lanskem letu ter v prvih mesecih letošnjega leta. V skupnem obsegu blagovne izmenjave Jugoslavije s tujino zavzema Zahodna Nemčija že dolgo imiiiiiiimmmiiii.iiiiiiiiiimmitiMiiiiiiiiiiiiiiiimi NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Dva tuja pesnika v slovenskem prevodu Pri Državni založbi sta izšli dve knjigi, ki prinašata prevode dveh tujih pesnikov. Gre za knjigo izbrane poezije Lorda Byrona v prevodu Janeza Menarta in za knjigo pesmi Saint Johna Perseja, ki jih je prevedel Slavko Kumer. Letos aprila je minilo 150 let. odkar je v Grčiji umrl angleški romantični pesnik Georg Gordon Noel Byron. Ta pesnik je poleg Shakespeara edini angleški pesnik, ki je odločno vplival na vso Evropo. Tudi pri Slovencih je imel mnogo poznavalcev in občudovalcev ter tudi posnemovalcev. Pred dvema desetletjema je izšel izbor Byronove poezije v slovenščini, ki ga je pripravil Janez Menart. Knjiga je naletela na dober sprejem, bila je tudi razprodana in prevajalec Menart se jg lotil priprave nove izdaje. Izbor je vsebinsko dopolnil nekatera mesta posameznih pesmi tudi na novo prevedel in tako pripravil knjigo, ki je dovolj obširna, da lah-co dobi bralec nazorno podobo o Byronu in njegovi poeziji. Prevajalec je prispeval tudi u-vodno besedo, ki predstavlja slovenskemu bralcu življenje in delo pesnika Byrona in njegov pomen za evropsko poezijo. Na koncu knjige so tudi opombe in pojasnila k posameznim pesmim. Ta spremna beseda je jasna, poučna in razumljiva vsakomur, saj je napisana tako, kot to Menart zna napisati jasno in umljivo, bralcem v korist. Čeprav torej ne gre za novo izdajo Byronove poezije, temveč za knjigo, ki je v bistvu ponatis izdaje izpred desetletij, pa lahko vseeno podrčtamo pomembnost nove knjige. Že zaradi tega. ker je knjiga v prvi izdaji že zdavnaj pošla, Byron pa je tudi velik svetovni pesnik, ki ima pri Slovencih že dolgo tradicijo. Drugič pa tudi zato, ker je avtor izbora in prevajalec knjigo dopolnil, tako posamezne prevode kot tudi vsebinsko saj je dodal pesmi, ki jih prva knjiga nima (na pr. prvi spev epa Don Juan). Saint John Perse je živi slovenski javnosti skoraj neznan, čeprav je leta 1960 dobil najvišje literarno priznanje, Nobelovo nagrado. Ta francoski pesnik in diplomat je bil rojen leta 1887 in je preživel pestro življenje po svetu, kjer je služboval kot diplomat in med zadnjo vojno, ko se je umaknil okupaciji. V Francijo se je vrnil iz Amerike šele leta 1958. Po svojem prvencu leta 1909 je utihnil, potem pa je objavljal svoje pesniške zbirke leta 1924 in nato leta 1942. Po vojni je objavil dve zbirki pesmi leta- 1946 in 1957. Njegova poezija je izrazito intelektualistična, čeprav pesnik sam ne pripada ne tradicionalistični ne modemi avantgardi, polna metafor prispodob ter je usmerjena ne samo v sedanjost temveč v prihodnji čas. Pobliže bodo slovenski bralci lahko spoznali njegovo poezijo iz krajškega uvoda, ki ga je oskrbel prevajalec, ta pa je sicer napisal tudi pojasnila k posameznim pesmim. Sl. Ru. ................................................................ let prvo mesto. Prvo mesto Zahodna Nemčija drži v svojem izvozu v Jugoslavijo, vtem ko je v uvozu iz Jugoslavije nd tretjem mestu, kajti prvo mesto zavzema Sovjetska zveza, drugo pa Italija. V letu 1974 je vrednost blagovne izmenjave med Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo dosegla vsoto 1 milijarde 724 milijonov dolarjev, pri čemer pa je Jugoslavija v lanskem letu v svojem izvozu v Zvezno republiko Nemčijo dosegla vrednost le 364 milijonov dolarjev. V istem letu pa so jugoslovanska podjetja kupila v Zahodni Nemčiji opreme, strojev in reprodukcijskega materiala za eno milijardo 360 milijonov dolarjev. Iz tega izhaja, da znaša primanjkljaj v jugoslovanski bilanci z Zahodno Nemčijo le malo manj kot eno milijardo dolarjev. Ta deficit pa predstavlja četrtino vsega jugoslovanskega zunanjetrgovinskega deficita. Obseg tega deficita in znaki, da se ta še poveča zaradi vedno večjih dobav strojev in opreme v Zvezni republiki Nemčiji zahtevata, da se tega vprašanja lotijo na povsem drugačen način. Na zasedanju komisije je bila temu vprašanju posvečena posebna pozornost. Potrebno je bilo najti kako rešitev, kako naj bi Jugoslavija povečala svoj izvoz industrijskih in tudi drugih svojih proizvodov v Zvezno republiko Nemčijo, posebej pa še izvoz kmetijskih pridelkov, njihovih proizvodov, pa tudi mesa in mesnih izdelkov, da bi se tako z večjim izvozom ublažila prevelika razlika v vrednosti blagovne menjave. Deficit, ki je nastal ob tolikšni izmenjavi z Zveno republiko Nemčijo, je Jugoslavija doslej krila z neblagovnimi dohodki, posebno z dohodki od zahodnonemških turistov ter z dostavami začasno zaposlenih jugoslovanskih delavcev v Nemčiji ter z dohodki jugoslovanskih gradbenih in montažnih podjetij, ki izvajajo velika dela v tej srednjeevropski državi. V lanskem letu je bilo v jugoslovanskih letoviščih krepko nad poldrugi milijon zahodnonemških turistov, ki so pustili v Jugoslaviji skoraj 300 milijonov dolarjev, kar je za približno 10 odst. več kot v rekordnem 1973. letu. V času zasedanja mešane komisije je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju v turizmu. Ta sporazum bi moral prispevati k razvijanju nadaljnjih oblik sodelovanja v turizmu, posebno pri skupnih vlaganjih v nove objekte oziroma v to gospodarsko panogo. Med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo je bilo doslej sklenjenih že 26 pogodb o skupnih naložbah kapitala ob skupni zahodnonemški naložbi v znesku 33 milijonov dolarjev. Toda nobeden izmed gornjih sporazumov o skupnih naložbah kapitala se ne nanaša na turizem oziroma na turistične objekte, pa čeprav je turizem v jugoslovanskem gospodarstvu postal ena najbolj naglo razvijajočih se gospodarskih vej. V letu 1974 je turizem, skupno z dohodki iz tranzitnega prometa, prinesel malone 900 milijonov dolarjev. Sem niso prišteti dohodki v tako imenovanem zasebnem kli-ringu, to se pravi v zasebnem gostinstvu, ko tuji turist ne menjuje svoje valute v pooblaščenih javnih menjalnicah. Jugoslavija bi mogla v najkrajšem času računati z dohodki od turizma v znesku ene milijarde dolarjev. Med 26 izvoznimi panogami jugoslovanskega gospodarstva zavzema turizem po svojih dohodkih že peto mesto in prav v turističnem gospodarstvu posebno v zdravste-nem turizmu (kopališča, termalna kopališča, revmatološka zdravilišča) ima Jugoslavija celo vrsto prednosti pred drugimi prav tako močno razvitimi turističnimi de: želami. Posebne možnosti nudi zaposlenost gradbenih in montažnih podjetij iz Jugoslavije v Zvezni republiki Nemčiji. V dobi od 1970 do zaključno leta 1974 so jugoslovanska gradbena in montažna podjetja izvedla na ozemlju Zvezne republike Nemčije del v skupni vrednosti 532 milijonov dolarjev. V istem časovnem razdobju je bilo pri jugoslovanskih gradbenih podjetjih zaposlenih okoli 50 tisoč delavcev. Največji obseg dela je bil dosežen v letu 1973, ko se opravili del v vrednosti 134 milijonov dolarjev in imeli zaposlenih 10.890 gradbenih delavcev iz Jugoslavije. V minulem letu, torej 1974, je bila vrednost izvršenih gradbenih del 120 milijonov dolarjev in je bilo pri tem zaposlenih 9.800 jugoslovanskih gradbenih delavcev. Posebno vprašanje, o katerem so na tem zasedanju govorili, se nanaša na 470 tisoč jugoslovanskih delavcev, ki so na začasnem delu v ZRN. Prav tako so razpravljali o dolgoročnih proizvodnih kooperacijah med zahodnonemškimi in jugoslovanskimi industrijskimi no-djetji. Od 408 registriranih pogodb jugoslovanskih podjetij s tujimi podjetji za medsebojno sodelovanje, se 154 pogodi) nanaša na bilateralne pogodbe z nemškimi podjetji. Te pogodbe v glavnem temeljijo na sodelovanju v strojni, kovinski in elektriški industriji. Sedaj bi bilo treba to sodelovanje razširiti tudi na druge veje, da bi se s tem povečal izvoz jugoslovanskih izdelkov v Zahodno Nemčijo. Pri tem je treba takoj poudariti, da predstavljajo v jugoslovanskem izvozu v Zvezno republiko Nemčijo tri četrtine izvoza — dokončni indu- (Nadaljevanje na 8. strani) ..................................Min.............. OLIMPIJSKE IGRE BODO VENDARLE V MONTREALU Kako je Drapeaii prišel do potrebnili sredstev? Te dni so bile igre spet v nevarnosti ■ Toda ne iz tinančnih razlogov ■ Vsi načrti so bili še premalo optimistični ■ Tudi drugi elekt županovih zamisli Listki olimp ijske loterije Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Končno boste izpeljali do konca delo, ki vam je zelo pri srcu. Nasedli pa boste tujim spletkam. BIK (od 21.4. do 20.5.) Napetost v odnosih s sodelavci. Preveč ste togi in trmasti. Nekdo vam bo dokazal zvestobo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neki prijatelj na delovnem mestu vam bo pripravil presenečenje. Razčistili boste družinski nesporazum. RAK (od 23.6. do 22.7.) Poverili vam bodo delo, kar je znak zaupanja. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v globlja čustva. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če se ukvarjate z znanstvenim delom, boste imeli danes ploden dan. Vabljeni boste v neko novo družbo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Področje dela se vam bo razširilo in s tem tudi možnosti za- služka. Ne delajte krivic. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Koristnost vašega dela bodo o-pazili in vas cenili. Sprijaznite se z novo težko situacijo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojim smislom za praktičnost boste osvojili sodelavce. Ne bodite ljubosumni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Delo vam bo šlo od rok, toda daleč ste še od uspeha. Zelo prijetno vzdušje v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Težave boste imeli z nekim trmastim sodelavcem. Bodite bolj pogumni in odločni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ko imate opravka s težavnim delom, pokličite na pomoč strokovnjake. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojimi idejami boste prodrli, ker vam vsi zaupajo. Ne bodite vsiljivi in nadležni. Kaj meni župan in kako nas bo oplahtal? Tako so se spraševali u-deleženci konference v trgovinski zbornici v Montrealu, ko je pred nekaj leti župan Jean Drapeau slovesno izjavil, da olimpijske i-gre v Montrealu ne bodo za kanadskega davkoplačevalca pomenile prav nobene, najmanjše žrtve. Jean Drapeau je bil že prej znan po svojih zares svojevrstnih rešitvah, kljub temu pa denar je vendarle denar in nikomur ni do tega, da bi ga razmetaval. Kako bo Drapeau svoj načrt izpeljal brez zajemanja v mestno blagajno? Kako bo finančni problem reševal brez zveznih blagajn? Bo kril stroške iz svojega žepa? Kakor po navadi, župan Drapeau ni hotel dajati izjav in razgaljati svojih načrtov in je po diplomatsko odvrnil sleherno nevarno vprašanje. S tem pa je še povečal zmešnjavo med številnimi časnikarji, ki so imeli na raz pol ago še celo vrsto vprašanj. Ker odgovorov ni bilo, se je v tisku pojavil marsikateri dvom in ti dvomi so zajeli vse javno mnenje. Tudi z varčnim gospodarjem, kakršen je župan Jean Drapeau, bodo olimpijske igre veliko stale, vsaj nekaj sto milijonov dolarjev. Če davkoplačevalci ne bodo krili teh stroškov, kdo jih bo kril? Januarja 1973 so objavili proračun za olimpijske igre. Župan Drapeau je izjavil, da je izguba prav tako nemogoča, kot je nemogoče da bi moški rodil. Predsednik organizacijskega odbora Roger Russeau je ob tej priložnosti povedal, da bodo olimpijske igre stale 310 milijonov kanadskih dolarjev, to se pravi le malo manj kot 200 milijard lir, ki pa jih bo plačala — javnost. Torej javnost, ne ,, -, davčni obvezanci. Pa tudi ne sama kanadska javnost. Ljudje iz vsega sveta bodo prispevali za dogodek svetovnega pomena in hkrati bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju športa. Finančni načrt olimpijskih igre je bil zelo enostaven in hkrati zanimiv. V strnjeni obliki bi se glasil takole: Denar za gradnjo raznih objektov — približno 250 milijonov dolarjev — bo prišel iz prodaje priložnostnih srebrnih kovancev, za katere bo skrbela osrednja kanadska banka. Stroške organizacije olimpijskih iger pa bo krila loterija, ki je ena najbogatejših na svetu. Znamke pr bodo prispevale še 10 milijonov kanadskih dolarjev. Te tri postavke bodo krile 94 odst. vseh izdatkov. Televizijski prenosi, vstopnina in razne pogodbe s trgovskimi mrežami pa bodo krile preostalih G odst. stroškov. Olimpijsko naselje, bodoči stanovanjski center, se bo samo izplačalo. Seveda ne takoj, pač pa s časom. V glavnem je bil proračun s tem prikazan, načrt pa je bil zamišljen tudi kot velika propagandna akcija za olimpijske ideale po vsem svetu. Predvsem naj bi zanimanje za olimpijske igre povečali v javnem mnenju srebrni kovanci. Okoli 60 odst. teh je bilo namenjenih, tujemu tržišču. Zamisel o razdelitvi stroškov je neki nemški časnik pozdravil kot «prvi korak, da vsi plačajo predstavo, kateri sledijo». Sicer pa ne bo razdeljeno le breme, so komentirali Kanadčani, kajti tudi dobiček olimpijskih iger bo razpršen, bo šel v ves svet. Če bodo do leta 1976 prodali vseh 60 milijonov srebrnih kovancev, bodo razni olimpijski odbori po vsem svetu prejeli skupno 13 milijonov dolarjev oziroma 8 milijard lir, ker bo kanadska vlada del prodajne cene odstopila posameznim državnim olimpijskim odborom, ki bodo zadolženi za prodajo kovancev. Vsota sicer ni kdove kako velika, če jo primerjamo s celotnim stroškom olimpijskih iger in če upoštevamo dejstvo, da se bo teh osem milijard lir raza Nilo po vsem svetu, toda kot ropaganda to kar dobro deluje. Prva serija 9 milijonov kovancev je šla kaj naglo v promet in banke so takoj sporočile, da so predvidevanja za razpečevanje druge serije neverjetno dobra. Poleg vsega so kovanci, ki vsebujejo kar 92,5 odst. srebra, tudi dobra, rekli bi raje varnh naložba. Posebno velja to v deželah z močno inflacijo. Tudi v Evropi je bil milijon kovancev kaj kmalu razprodan in prvotni delež 11 odst. so povečali na 14,2 odst. Župana Jeana Drapeauja so nasprotniki v Kanadi opravljali, da ne bo mogel kovancev razpečati v svet. Kot vidimo, so bili županovi računi utemeljeni Nato so se potrudili tudi filatelisti, ki so poskrbeli, da je bila prva serija olimpijskih z :.mk razprodana že prvi dan razprodaje, celo še preden so poštni uradi zaključili svoj delovni urnik. Če so kovanci in znamke dobro šli v promet, če sta ti dve akciji zadovoljili načrte, je olimpijska loterija prekosil-, vse upe. Prvotno so računali na dobiček 32 milijonov dolarjev z eno najvišjo nagrado v znesku enega milijona dolarjev ob vsakem žrebanju ter z dodatnimi nagradami v skupnem znesku nekaj nad 7 milijonov dolarjev. Izkazalo pa se je, da so vsi ti računi skrajno skromni Za prvo žrebanje so .coj prodali 2,5 milijona srečk in namesto 8 milijonov dolarjev so zaslužili 11 milijonov. Drugo žrebanje, ki prvotno ni bilo niti predvideno, pa je «pobralo» kar tri milijone in pol srečk ir. nagradni sklad je znesel že 4 milijone dolarjev in je žrebanje, namesto predvidenih 11 milijonov dolarjev, prineslo 16 milijonov. Tretje žrebanje je obsegalo že 5 milijonov srečk, dva glavna dobitka po en milijon dolarjev ter skupni nagradni sklad nad 17 milijonov za skupno 60 tisoč dobitnikov. Letos je bilo v začetku leta še eno žrebanje s 6 milijoni srečk, poleti pa bo še eno takšno žrebanje prav tako s 6 milijoni srečk. V vodstvu loterije z zadovoljstvom ugotavljajo, da bo končni dobiček znašal 97 milijonov dolarjev, torej trikrat večji, kot so ši ga zamišljali v okviru olimpijskega proračuna. Izredne finančne rezultate montrealski organizatorji tolmačijo s slovesnimi izjavami, da bodo njihove ideje dale možnost tudi manj premožnim deželam, da se bodo lotile organiziranja podobnih prireditev. Toda kljub tem zares izrednim rezultatom na finančnem področju, so bile olimpijske igre v Montrealu že v nevarnosti, kajti zaradi stavke gradbenih delavcev je prišlo do zakasnitve gradbenih del in pred dnevi, prav te dni, je ves svet, posebno tisti, ki se s športom bolj živo ukvarja, z nestrpnostjo pričakoval vesti iz Kanade, ali se bodo zidarji in gradbeniki lotili dela ali ne. Končno je župan Montreala Jean Drapeau na osnovi izjav sindikalnih voditeljev zagotovil, da bodo strukture za olimpijske igre pravočasno nared. Pred tem se je govorilo, da bi se za to priložnost olimpijske igre preselile v Mehiko, kjer imajo ustrezne strukture nared že od predzadnjih o-limpijskih iger. Pa tudi drugi so ponujali svoje usluge. Sicer pa je do olimpijskih iger še dolgo. B. K. V veži osnovne šole v Trebčah so razstavljena dela, ki so jih trebenski otroci napravili ob nedavnem praznovanju tridesete obletnice osvoboditve. Ob njih so objavljeni tudi rezultati tekem, ki so jih otroci dosegli v pohodu, ki so ga pripravili ob isti priložnosti. Na prireditvi so poleg učencev domače osnovne sole in njihovih u-čiteljev sodelovali tudi starši, ki so pokazali svojim otrokom pot v prirodno jamo, kjer so se v dneh bojev med jugoslovansko osvobodilno vojsko in nacifašistično vojsko vodile v zadnjih dneh aprila 1945 borbe, krili trebenski otroci skupno s starejšimi domačini, dokler nista bili vas in okolica osvobojeni. Za pohod okoli vasi in do jame so bili otroci razdeljeni v štiri skupine. Pohod je bil razdeljen na posamezne etape ali postojanke, kjer so «ekipe» dobile v ovojnicah vprašanja, v glavnem iz zgodovine narodnoosvobodilne vojne, vendar le tistega dela te zgodovine, ki se več ali manj neposredno tiče domačega kraja. Najbolje je odgovarjala skupina B, ki je tudi dobila prvo nagrado, skupini A in C sta si delili drugo nagrado, skupina Č, ki so jo sestavljali najmlajši, ni dobila nagrade, pač pa pohvalo, predvsem za zelo uspele risbe pod skupnim naslovom «Pred tridesetimi leti in danes v Trebčah», . Sicer pa so vsi otroci, ki so se udeležili «pohoda» in tekmovanja, dobili v spomin lepo diplomo. Na gornji sliki razstava v veži trebcnske šole Dva filma v Mladinskem krožku Mladinski krožek v Ul. Ginnastica 72 bo kmalu zaključil filmsko sezono: prišli smo do predzadnjega tedna. Na vrsti bosta dva že najavljena, a vnaprej pomaknjena filma. Prvi je ameriški zabavni film mojstra filmske komedije Franka Capre, z naslovom «Lo stato dell’unione» (The State of the Union, 1948). Film, v proizvodnji Liberty Films, ima za nosilce glavnih vlog Spencerja Tracyja, Katherine Hepburn, Angelo Lansbury, Vana Johnsona, Adolpha Menjouja. Drugi pa je satira filmskega sveta, film Billyja Wilderja «Viale del tramonto» (Sunset Boulevard, 1950), M. M. in iiiMMiiiimiiiiiiii uni mi in miiiiiiiiii mi ii iiiiiiiiiuniiiiitiiiiii umili in mi imiimmiiiiiiiniiiiiiiii in nun V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Calè SOBOTA, 24. MAJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.50 ŠOLA 12.30 Poljudna znanost: V pričakovanju otroka 12.55 Komični filmi: Nore glave in Živeli otroci 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Odprta šola: Vzgojni problemi 16.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK in Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše 17.40 Program za mladino: II dirodorlando 18.30 Poljudna znanost: Monografije 18.55 Dejavnost parlamenta 19.20 Nabožna oddaja Kronike dela in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Punto e basta Glasbena prireditev z Ginom Bràmierijem in Sylvie Vartan ■21.50 A — Ž: Dogodek, zakaj? 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.00 Šola danes: Pedagoški vzori Oddaja je namenjena učnemu osebju 19.00 športni dnevnik: Kolesarska dirka po Italiji 20.00 Profili povojnih italijanskih glasbenikov: FLAVIO TESTI Flavio Testi se je rodil pred 52 leti v Firencah. Spada med najbolj aktivne glasbenike naših časov. Cenjen je na eni strani kot zelo ploden skladatelj, na drugi pa tudi kot muzikolog, saj je na primer napisal več tekstov o glasbi kot «Storie della musica italiana da Sant’Ambrogio a noi», še prej je napisal «Introduzione alla musica». Flavio Testi je od 1952 do 1954 delal pri založbi Zerboni, nato je prešel k družbi Ricordi, nato je odšel po letu 1965 v Sovjetsko zvezo in sicer v Moskvo, Leningrad in Tbilisi, sodeloval je kot kancertist na «Maggio musicale fiorentino», na beneškem festivalu sodobne glasbe itd. Nocoj bosta na sporedu dve njegovi deli, in sicer Cantata št. 4 za bariton in dva klarineta ter skladba Opus 23 za dva klavirja, dva komorna orkestra in tolkala. Skladbi bo izvajal milanski simfonični orkester 20.30 DNEyNIK 21.00 KDO, KJE, KDAJ? ISADORA DUNCAN Nocojšnja oddaja temelji na nekem filmu, ki ga je režiral angleški režiser Ken Russel in obnavlja biografsko zgodbo, pa tudi vzdušje obdobja, ko je živela slovita ameriška plesalka Isadora Duncan. Plesalka se je rodila leta 1878 v San Franciscu v zelo siromašni družini in je zato preživela otroška leta v velikem siromaštvu. Toda s svojo umetnostjo je kmalu obogatela in postala slavna, posebno v začetku našega stoletja, ko se je začela njena slovita kariera velike baletke. Isado-ran Duncan je ustvarila poseben tip plesa oziroma baleta, katerega izvor izhaja iz stare grške umetnosti. Nato je v raznih mestih odprla posebne plesne šole, kot na primer v Berlinu, v Atenah in v Moskvi. V Sovjetsko zvezo jo je povabil sam Lenin 22.00 Zgodbe v eni sobi: «VUOI UNA NOCCIOLINA NELLA TESTA» Delo je napisal Carlo Tritto, režiral ga je Davide Montemurri, v glavnih vlogah pa nastopajo Luigi La Monica, Claudio Cin-quepalmi, Franco Sabani, Siria Betti, Carlo Reali, Carla To-dero itd. Z današnjim delom se zaključuje ciklus oddaj pod skupnim naslovom «Zgodbe v eni sobi». Mark Hillary je mlad pisatelj, ki bi se rad uveljavil. Zaročen z Evolyn Pulver, hčerko industrialca. Da bi se pri dekletu nekako izkazal, si poveča dohodke s tem, da je zaposlen nekje kot pestunja in ima na skrbi zelo živahnega 6-letnega Phila, ki spravlja njegove živce v nevarnost. Phil je namreč nekega dne na neznan način prišel do očetovega samokresa, ki ga uperi, .proti Marku. Mark, ki se na čudežen način reši iz smrtne nevarnosti, pa zabrede v nevšečno situacijo, ker pride k njemu na obisk tajni agent, ki ga je poslala njegova ljubosumna zaročenka. In v tej situaciji se ponovno izkaže... JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30, 12.00 TV šola Šola za izobraževanje, Risanka, Književnost itd. 13.55 Nogometna tekma: RADNIČKI — VOJVODINA (prenos iz Niša) 18.00 Obzornik 18.20 IZGUBLJENI SVINČNIK — mladinski film Film «Izgubljeni svinčnik» je star film in vendar je še vedno aktualen. Dogajanje je postavljeno v razred neke podeželske šole, kjer je tudi svinčnik včasih bogastvo. In nekega dne enemu izmed otrok svinčnik izgine. Učiteljica nastopi zelo nepedagoško in brez dokazov obtoži nedolžnega šolarčka. Toda resnica pride na dan in tako učiteljica kot otroci so bogatejši za novo izkušnjo 19.30 DNEVNIK 20.00 IZ DEL BRANKA ČOPIČA 20.30 Festival mladih 75 — prenos iz Subotice 21.40 Moda za vas — poučna oddaja 21.55 DNEVNIK 22.15 SAŠA - nlm Film je režiral Radenko Ostojič, ki je podelil glavne vloge Radi Markoviču, Dušici Žegarac in Bekimu Fehmiju. Radenko Ostojič je ilegalni boj skojevske mladine v okupacijskem zaledju zelò dobro in prepričljivo obdelal. Film govori o treh mladeničih, ki radi kvartajo in se ukvarjajo s črno borzo. Ne ustrašijo se niti vloma. Pri eni taki akciji pa naletijo na ranjenca', ilegalca, ki je likvidiral zloglasne izdajalce in kolaboracioniste. Skrijejo ga na podstrešje in skrbijo zanj. Eden od fantov je zaljubljen v sošolko - skojevko. Zanjo pa se zanima tudi eden najhujših ovaduhov. Mladeniči slutijo, da jim je na sledi in zato ga ubijejo ... KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 13.55 Nogometna tekma: Radnički — Vojvodina 19.20 Nori risani svet — otroški program 20.15 DNEVNIK 20.30 Vzpon človeka — dokumentarna oddaja 21.20 POLKOVNIKA — serijski film 22.10 Okna, sama gluha okna — balet TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele: Basist Ivan Sancin in pianistka Neva Merlak; 18.40 Glasbeni collage: 19.10 Po društvih in krožkih: 19.25 Orkester: 20.00 Šport; 20.55 Teden v Italiji; 20.50 Bartolov «Alamut»; 21.30 Popevke. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Ansambel Mud; 8.45 Pisana glasba; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.45 Glasba in nasvet: 11.30 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glas in zgodba; 15.00 Orkester Romagna folk; 15.15 Parada plošč; 15.30 Jugoslovanski pevci; 15.45 in 16.10 Poskočne; 16.45 Za konec tedna: 17.15 Istrski narečni pesniki; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.40 Izbran spored: 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drugi zvok; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 Harmonikar Pattacini; 19.40 Verdijev «Simon Boccanegra; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8-40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesmi; 10.35 Glas-beni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Plošče za poletje; 13-SU Kako in zakaj?; 16.35 Gledališke novosti; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Kitsch; 19.55 Plošče; 21.30 Popoff. SLOVENIJA 10.00, 13.00, 15.00. a; 6.50 Na današnji Glasbena matineja, i tednik: 9.35 Plesni 15 Sedem dni na ra-lami doma in na Poti, ki nasveti; 12.40 Ob rivška; 19.50 Lahko 20.00 Naši amaterji snom; 21.00 Za pr1 dio; 21.30 Oddaja za j. 0s' S pesmijo v novi Poskočne le cene Anglija po rasti inflacije na prvem mestu med zahodnimi državami - Vlada nemočna, konservativci brez ideje OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, JI. maja — Otočani v tei dneh, ko so jim celo uradne statistike povedale, da je njihovo gospodarstvo najbolj inflatorično med vsemi zahodnimi državami, z obešenjaško žalobnim humorjem najraje pripovedujejo zgodbico o dveh sestrah. Bilo je po vojni — gre zgodba — in oče je na smrtni postelji zapustil svojima hčerkama po tisoč funtov, ki jih je imel naložene v delnicah. Ena sestra je svoj delež še naprej pustila v delnicah, druga pa ga je pretopila v gotovino in najela hipoteko za nakup hiše, ki jo je tedaj stala tri tisoč funtov. Prva, nespametna sestra, ima še danes delnice, ki so sedaj vredne le 167 funtov, druga, pametna, ki je zdavnaj odplačala hipoteko, pa ima hišo, ki je danes vredna 40 tisoč funtov. Morala — kot vsaka morala pač — te zgodbe je kajpak zelo poučna: denarja, tudi angleškega ne, se dandanes ne izplača spravljati »v nogavico«, ampak ga je treba kar najhitreje obrniti, vložiti v nekaj, kar ima trajnejšo in naraščajočo vrednost, najsi bo ta »nekaj« hiša, nakit, slike ali pa samo znamke. Poduk, ki še toliko bolj velja za britanski otok, ki je v zadnjih šestih mesecih zabeležil več kot 30-odstotno stopnjo rasti inflacije, povpreček za vse leto pa je tudi močno nad 20 odstotki. Nič čudnega torej ni, če se Otočani spričo takšnega naraščanja cen v teh časih posvečajo predvsem nakupu hiš. Računica pri tem je zelo preprosta: če ima Anglež v banki, denimo, tri tisoč funtov prihrankov, jih bo nemudoma dvignil in jih zastavil kot polog pri stavbeniški družbi, ki mu bo na osnovi vloženih tri tisoč funtov dala posojilo — hipoteko v znesku 9 tisoč funtov za nakup hiše. Otočan bo torej kupil skromno hišo za 12 tisoč funtov, zavedajoč se, da je to odlična naložba, saj bo hiša — ob sedanjem trendu inflacijskega porasta — že ob koncu leta 1978 vredna najmanj 25 tisoč funtov. In medtem ko državljani marljivo in mrzlično nakupujejo hiše, se vladni in poslovni krogi ukvarjajo šele s »črko a« britanske inflacije ter še vedno iščejo temeljni vzrok zanjo. Iščejo in polemizirajo, kajti vlada meni, da je za tako rapidno rast inflacije krivo predvsem inflatorično, več kot 30-odstotno naraščanje osebnih dohodkov, ki so jih s stavkami izsilili Tra-de Unioni. Ti seveda trdijo, da to ni res in dokazujejo, da je inflacija nemoteno cvetela tudi med Heathovo konservativno administracijo, ko so bile »zamrznjene« tako cene kot mezde (seveda je takšno dokazovanje le polresnica), saj je Britanija tedaj inflacijo »uvažala« zaradi spirale svetovnih cen in zavoljo pretirane emisije denarja. Pasivni vladi, ki samo renči na inflacijo in le napoveduje skrčenja javnih izdatkov ter povišane davke — edini konkretni ukrep, ki ga je sprejela Wilsonova vlada, je bil ta, da drastično omeji tiskanje denarja — je treba prišteti tudi pasivno konservativno opozicijo. Voditeljica Britanskih Torijcev Margaret Thatcher, ki so jo spočetka kovali v zvezde, se v parlamentu obnaša kot dobro vzgojen otrok iz viktorijanske dobe — »videti jo je, slišati pa ne« — in ne pride na dan z nobenim konstruktivnim predlogom za zatiranje inflacije. Kaže sploh, da je oto- škim konservativnim politikom trenutno še najbolj pri srcu kampanja, ki jo zganja desničarski tisk za sestavo koalicijske vlade, ki naj bi »v teh kritičnih trenutkih« družno napadla inflacijo. O kakšni koaliciji pa laburist Wilson seveda še slišati noče. Britanija torej defenzivno, da ne rečemo nemočno, gleda na svojo rekordno inflacijo: podaniki pb nojevo nakupujejo hiše, trgovci se jeze nad japonskim »dumpin-gom«, politiki rožljajo z besedami namesto z dejanji . .. vitalne in poskočne pa so edinole cene ... MITJA MERSOL ANASTASOV: SLABI CASI VOŽNJA ZA PET KOPEJK tro proslavlja 40 let Ne le da je najhitrejši na svetu, tudi najlepši je, trdijo Moskovčani - Vendar je v njem pogosto dolgočasno - Nerjaveče, marmorne in poslikane postaje MOSKVA, maja — V letošnjem maju mineva 40 let od tistega dne, ko je stekla prva redna linija moskovskega metroja, dolga le dobrih 11 kilometrov. Danes je v globinah pod Moskvo že nad 160 km prog s skupno kar 100 postajami. .. . »Po Vietnamu in Wa-tergatu vse kaže, da so tudi pristaši predsedniških kandidatov Forda, Reagenti, Jacksona, Mus-kieja. Rockefellerja in Humphreya nezadovoljni in da bi hoteli za predsednika mlajšega človeka, ki bi bolj odgovarjal prihajajočim osemdesetim letom. Za primer lahko vzamemo kalifornijskega in newyorškega guvernerja, ki sta oba demokrata. Resda guvernerja nista toliko znana niti v državah New York ali v Kaliforniji, kaj šele po Združenih državah. Kljub temu pa sta sicer neuradno toda z vso resnostjo spregovorila o možnosti, da bi lahko tudi nekoga pd guvernerjev kandidirali za predsednika, kar se v ZDA doslej še ni zgodilo ...« SIkScU« Ilork Simcs Prva redna linija moskovske podzemne železnice je povezovala med seboj le dve postaji (Sokolniki in Park kulture), vlak pa je imel samo dva vagona. In medtem ko se je leta 1935 peljalo z metrojem 177 tisoč ljudi, se jih -zdaj samo v enem dnevu prepelje z enega konca Moskve na drugi kar dobrih 5 milijonov. To pa pomeni, da četrtina celotnega potniškega prometa v Moskvi odpade na metro. Vhodi v moskovsko podzemeljsko železnico so zelo mogočni in človek bi jih zlahka zamenjal za kakšne spomenike, ko ne bi nosili velike črke M. Pred postajami je običajno zelo živahno. Vhodna vrata se kar naprej odpirajo in zapirajo, potniki si v najbližjih kioskih kupujejo slaščice, zdaj, ko je vroče, najpogosteje sladoled, ali pa si v najbližjem avČomatu pogasijo žejo z' 'gazirano vodo, ali kvasom, značilno rusko pijačo. V bližini postaj metroja so običajno tudi raz ne stojnice z živili, tako da si ljudje domov grede z dela nakupijo pajpotrebnejše prehrambne izdelke. 30 km stopnic V vhodnih prostorih metroja prodajajo najpogoste- je časopise, značke, pisma, pa tudi knjige Človeka, ki ni vajen moskovskega metroja v začetku najbolj presenetijo vrtoglave premične stopnice, ki se strmo spuščajo navzdol v globino. Skupna dolžina vseh premič nih stopnic v moskovskem metroju je kar dobrih 30 ki lometrov. Ko so začeli graditi metro, niso imeli v Moskvi praktično nobenih izkušenj, opirali so se le na izkušnje rudar jev, ki so kopali podzemeljske jaške v Donbasu in na Uralu. Mogoče prav zato nekatere postaje spominjajo včasih na globoke jaške, saj vas stopnice vodijo v globino kot v kakšen vodnjak. Križi in krogi Sicer pa je to stvar nava de. Moskovčan:, ki. se jim mudi na delo ali po oprav kih, pogostokrat kar tečejo po stopnicah navzdol. In celo stare babuške nikoli ne potarnajo. Postaje metroja so izredno prostorne, z ogromnimi stebri m klopcami za utrujene potnike. Čeprav je vse mogočno in prostorno, pusti človeka hladnega, saj ni čutiti pravega utripa tako velikega mesta, ki buči zgoraj. Primanjkuje pred- vsem najrazličnejših prodajaln, pa napisov, živžava. Sicer pa so skušali napraviti vsako postajo zase nekaj posebnega Najbolj nenavadna postaja je na Leninskih gorah, ki se nahaia sredi dvokilometrskega mostu: zgoraj nad njo vozijo avtomobili. Zanimiva je tudi postaja Ma-jakovskega, kjer so stebre obložili z nerjavečim jeklom in modrim marmorjem. Kijevska postaja je bogata z mozaiki, Novokuznjetska s freskami, Beloruska z relief, nimi podobami orehovih li-sto v. Sistem moskovske podze meljske železnice je narejen po sistemu ureditve mestnih cest. To je radialno — krožni sistem. Linije izhajajo namreč iz centra kot žarki, enako na polovici pa jih preseka krožna linija. Tako obstajajo štiri linije, ki se v centru križajo, tri linije so samostojni žarki in ena je krožna. Moskovski metro je najbolj znan po tem, da je najhi trejši na svetu, saj dosega povprečno hitrost 40,1 km, medtem ko doseže londonski 34, newyorški in tokijski 32, pariški metro pa 23 km na uro. Vrhu tega je moskovski metro najcenejši, saj ve- lja vozovnica že dolga leta le pet kopejk (približno dinar). Najbolj čist je, saj ga nenehno čistijo in pometajo. Najbrž pa je eden najmanj bučnih, saj ljudje v njem zelo tiho in mirno sedijo, večinoma zaposleni z branjem ali s svojimi mislimi. Malokdaj je slišati kakšen klepet. Pesnikova postaja Moskovski metro ni ravno najbolje razvejan. In če hočete kam priti, si morate od postaje metroja naprej po-steno obrusiti pete. Zato na meravajo v prihodnjih letih zgraditi kopico novih postaj. Generalni plan razvoja Moskve predvideva v naslednjih 15—20 letih povečanje dolži ne prog na 320 km, kar je ravno še enkrat več kot zdaj Samo do konca tega leta nameravajo zgraditi 13 km proge. Ravno v tem času gradijo dve novi postaji v centru mesta in sicer Kuznjetski most na istoimenski ulici ter Pu škinskaja izpod spomenika velikemu pesniku. Ta postaja bo zgrajena do konca leta in bo okrašena z deli iz Puškinovih pesmi in zgodb, veliko bo v njem pozlate. Samo v naslednjih petih letih naj bi bil moskovski metro dolg že kakih 200 km in naj bi imel že 110 postaj. MARIJA FRANCESKlk Spomini senatorja Pogovor z ameriškim senatorjem Johnom Blatnikom — »Partizanska vojska nudila Hitlerju najmočnejši odpor« »Spominjam se, kako je bil pred menoj ogromen trg z množico ljudi; spodaj smo bili v vrsti predstavniki tujih vojaških misij. Spregovoril sem v imenu ZDA in mislim, da je današnji sodnik Florijan iz Maribora pri tem prevajal,« tako je med pomenkom pribil stasit, že nekoliko sivolas gospod, ki je vodil ameriško delegacijo na proslavi 30-letnice osvoboditve v Jugoslaviji, nekdanji predstavnik ameriške vojne misije pri glavnem štabu partizanov na Hrvatskem in v Sloveniji John Blatnik. »To je bilo na sam dan osvoboditve Ljubljane maja 1945 ali en dan pozneje. V Ljubljano smo prišli iz Semiča, potem ko smo dobro opravili napad na Žužemberk. Tam sem bil skupaj s komisarjem Janezom Hribarjem«, se je še vedno živahno spominjal John Blatnik in navajal tudi še druga imena, med drugim generala Drap-šina. John Blatnik, ki je med obiskom v muzeju revolucije v Ljubljani identificiral ne. kaj še neznanih fotografskih posnetkov iz medvojnega arhiva, je v nadaljevanju pomenka nadaljeval, kako je enkrat prispel tudi v Trst in da je tudi tam govoril na množičnem mitingu na Trgu Unità. »Tam sem govoril na balkonu kot edini Američan poleg Rusa, Angleža in pred stavnika jugoslovanske vojske, medtem ko od Italijanov ni govoril nihče.« Trdna odločenost partizanov »Že na partizanskem ozemlju sem uvidel vso trdno odločenost in junaštvo partizanov, pri čemer seveda ne smem pozabiti tudi vseh mater in starih mater, ki so ostajale doma, izgubljale svojce in hkrati vzdrževale partizansko vojsko s hrano: to so bili pravi največji heroji,« je še razmišljal Blatnik, pri tem pa dodal, da je šele v glavnem ameriškem štabu v Caserti v Italiji iz raznih analiz razbral, da so jugoslovanski partizani vezali s svo jim odporom več nemške in kvizlinške vojske, kot pa sta to skupaj peta ameriška in osma britanska armada na Apeninskem polotoku. Blatnik Je za tem odgovoril na vprašanje, kako je v ZDA širil spoznanje o novi Jugoslaviji. O sami jaltski konferenci ni hotel reči ničesar, čeprav je na njej skupino z Roosveltom sodeloval njegov poznejši dobri prijatelj Harriman. »Sicer pa so bili odnosi med Jugoslavijo in ZDA dokaj dobri, vendar bi bili lahko še precej bolj ši. èàm šem to najbolj" občutil na lastni koži, ko sem kandidiral za člana: ameriškega Kongresa. Mnogi so mi očitali da sem titovec in da nasedam komunistični propa. gandi. Preden sem bil z majhno večino izvoljen za člana Kongresa, sem decembra 1945 ime! v Ameriki zelo veliko informativnih preda vanj s fotografijami in diapo- zitivi. Tako sem na najbolj konkreten način predstavljal resnico o novi Jugoslaviji. Izmišljene krilatice »Ko sem bil za člana Kongresa končno izvoljen, sem nadaljeval s pojasnjevanjem piolitičnega položaja v Jugoslaviji. Res pa je, da je v tistem času prišlo v ameriškem javnem mnenju do precejšnje zmede glede Tita Vsaka skupina emigrantov, srbska vlada in četniki, Hrvati in katoličani, vsi so poizkušali delovati razdiralno. V Clevelandu je bila tudi skupina belogardistov. Ena takih izmišljenih krilatic je bila tudi trditev, da naj bi bil Tito Stalinov agent. Tudi v slovenskih izseljenskih krogih je bilo takrat veliko di skusi je in polemike, zlasti V glasilu »Prosveta«, pa »Zajed-ničarju« in slovenskih kr ščanskib izseljenških organizacijah. Ključno vprašanje naj bi bilo, odkriti, kdo je pravza-prav Tito. Od tega bo odvi sna rešitev ostalih problemov. so zatrjevali nekaten Sam sem nasprotno stalno razlaga) svoje stališče v podkrepitev Titovega položaja Moja stališča so bila vedno Ista: prvič, jugoslovanski par tizani so dali ogromne žrtve; drugič, niso se borili samo proti nečemu, ampak tudi za nekaj, za svoj način življenja, ki naj bi ga bili deležni vsaj prihodnji rodovi, trejič pa sem nenehno ponavljal, da nobeno veliko gibanje ne more preživeti, če nima sicer podpore podeželskega ljud stva, zlasti kmetov in vsekakor so bili jugoslovanski par tizani te široke ljudske tn kmečke podpore deležni. Četrtič, izhaja) sem tudi iz splošnega težišča, da moramo na svetu sploh razviti čim več razumevanja.« Ko je John Blatnik omenjal leta 1946 do 1949, ko Je bil najbolj izpostavljen kritiki v ZDA, je tudi navrgel ta krat razširjeno ali podtak. njeno mnenje v ZDA, češ da je Tito oportunist, ki sicei molze zdaj na Vzhodu zdaj na Zahodu. Ko je Blatnik leta 1949 prišel znova v Jugo slavijo, je bil med drugim sprejet tudi pri Titu. »Ko sem Titu to povedal, se je zasmejal in se vprašal, če sta mar dve taki velesili kot sta ZDA in Sovjetska zveza, podobni pajacu ali lut ki. ki bi ju lahko vsak tre nutek na poteg po svoje raz migali. Razen tega je rekel, da jugoslovanske oborožene sile nikoli ne bodo segale preko meja, da pa tudi ne bodo nikoli dopustile kakršnegakoli vmešavanja v notranje zadeve, tudi ZDA in Sovjetske zveze ne. To sem vse poročal takratnemu predsedniku ZDA Trumanu, ki je bil moj dober znanec in na katerega so te izjave naredile zelo dober vtis. Petkrat pri Titu Posebej sem dobil naročilo, da vse te zadeve prenesem še Harrimanu. Razen tega sem imel takrat stike z Arthurjem Golbergom in demokratskim senatorjem Mickom Mansfieldom, ki je takrat končno poslal prvo ladjo z žitom za pomoč Jugoslaviji. Truman je nasploh takrat prvi formuliral novo ameriško politiko v odnosu do nedovisne Jugoslavije, ki je bila v tem času tudi v interesu ZDA.« John Blatnik je na vprašanje, kolikokrat ga je v Jugoslaviji že sprejel predsednik Tito, odvrnil, da petkrat. »Ob sedanjem zadnjem obisku v Jugoslaviji, sem bil seveda ponovno na razgovora pri Titu. Dejansko je Tito. ki se mi je zdravstveno zdel kar dober, sprejel vendarle samo dve tuji delegaciji ameriško in rusko. Kljub temu se je popolnoma razgovoril in v prijaznem pomenku smo ostali celih 50 minut. Predsedniku Titu sem izročil tudi posebno poslanico predsednika Forda s čestitkami za 30-letnico osvoboditve.« John Blatnik, doma iz slovenske Poljanske doline, pač ni mogel tudi mimo vloge, ki jo igrajo številni stan slovenski izseljenci v ZDA. »Morda se prav ob sedanjem 200-letnem jubileju ZDA tembolj čuti težnja, da bi se uveljavili vsi etnični sestavni deli ameriške nacije, sicer pa danes tudi Američani menijo, da lahko ZDA samo pridobijo, če se čimbolj uveljavijo vsi njeni sestavni deli.« John Blatnik je pomenek sklenil z odgovorom na vprašanje, kakšno vlogo bi sam najraje pripisal ZDA. »Zdi se mi, da bi lahko ZDA odigrale veliko večjo vlogo pri odstranjevanju in zmanjševanju revščine liko več bi lahko koristih, če bi namesto vojni v Vietnamu namenili vsaj del potrošenih sredstev za boj proti revščini, boleznim in zaostalostim. BOGDAN POGAČNIK Kongres komunistične partije Finske Ena partija, dve politiki Kompromis med strujama je bolj površinski kot vsebinski V nedeljo se je v Helsinkih končal šestnajsti kongres finske komunistič-ne partije. Finski komunisti so po številu mest v parlamentu tretja najmočnejša komunistična partija v zahodni Evropi — za italijansko in francosko, Demokratična zveza finskega ljudstva, katere kolektivni član je tudi KP, ki ima v njej odločilno besedo, pa je druga najmočnejša politična sila na Finskem. Do leta 1971 je KPF sodelo-vala v vladni koaliciji. Gre torej za pomembno politično silo in kongres finskih komunistov je bil dogodek, ki je veliko pomenil ne le za finske notranjepolitične razmere, ampak tudi za evropsko komunistično gibanje v celoti, kajti primer finske KP, ki je dejansko ves čas v »sferi oblasti«, ne glede na to, ali njeni predstavniki sede v vladi ali ne, je v mnogočem poučen in upoštevanja vreden za vse tiste zahodnoevropske partije, ki so v približno enakem položaju, kot so na primer italijanska, francoska, španska in portugalska. Sporna »nacionalna« linija Pri vsem tem pa osrednji problem finskih komunistov — kot je pokazal tudi kongres — ni bil, ali, kako in na kakšnih temeljih sodelovati v vladi, oziroma kako politično uveljaviti in izvajati svoj vpliv, ampak je bila poglavitna razcepljenost med komunisti in prizadevanja, da bi jo premagali. To je bila tudi osrednja tema kongresa in njegova glavna naloga. Kot vse zahodnoevropske partije, ki so se dokopale do položaja množične in vplivne politične sile v svoji državi, se je tudi finska pri tem znašla pred nalogo, izdelati takšno politično doktrino in prakso, ki bosta delovali kot stvaren nacionalni politični in socialni program, kajti le tako je mogoče tudi v daljši perspektivi obdržati množično podporo, nenehno večati svoj vpliv in naposlèd računati tudi na odločilen delež oblasti. Nekaj podobnega, kot je italijanska KP storila s svojim »zgodovinskim kompromisom«, je KP Finske storila na svojem petnajstem kongresu leta 1969, ko je sprejela »nacionalno« politično linijo, ki bi jo v najkrajših potezah lahko’ takole orisali: Vsaka partija mora biti samostojna in polagati račune za svojo politiko predvsem svojemu članstvu, svojemu delavskemu razredu in svojemu ljudstvu ter na tej podlagi prispevati h krepitvi prole: tarskega internacionalizma. Ena od bistvenih posledic »nacionalne« poli tič ne usmeritve je bila vse tesnejše sodelovanje komunistov v Demokratični zvezi tinskega ljudstva — • množični organizaciji, ki združuje več naprednih družbenih organizacij. Se preden je bila takšna Unija sprejeta na petnajstem kongresu, je prišlo znotraj partije do ostrega razkola. Del članstva in vodstva — na čelu s podpredsednikom partije Taistom Sini-salom — je tako usmeritev ocenil kot oddaljevanje od razrednega bistva in proletarskega internacionalizma, kot »desni revizionizem«. Za Sinisalom je stal manjši del članstva in vodstva, medtem ko je večji del podpiral predsednika partije Arne j a Saarinena in njegovo »nacionalno« politično linijo. Ta večina je imenovala privržence Si-nisala »leve oportuniste«. Razkol med manjšino in večino se je še zaostril, ko se je KPSZ jasno opredelila_ za manjšino in Sinisala ter mu začela tudi javno izrekati zaupanje in podporo. Raznobarvne srajce Razkol je šel tako daleč, da je prišlo že do dejanske delitve partije na dva dela. »Večina« in »manjšina« (v praksi sta se namreč uveljavila kar ta naziva za obe struji) sta začeli ustanavljati paralelne lokalne vodstvene organe in celo paralelne organizacije, kar je dobilo tudi zunanje, optično, potrdilo na sedanjem šestnajstem kon gresu. Tako je bila na primer Zveza demokratične mladine (komunistični podmladek) dejansko razdeljena na dve organizaciji. Večinska je v kongresni dvorani nosila rdeče srajce, manjšinska pa temnomodre bluze. Celo pionirska organizacija je tudi optično razdeljena: večinska nosi svetloze-lene, manjšinska pa temnozelene sraj ce. Tudi v vodstvenih organih, ki so vsaj formalno ostali enotni, je bila delitev dosledno izvedena: funkcije in položaji so bili razdeljeni v razmerju 3:2 za večino in tudi delegati za kongres so bili izvoljeni po ključu 3:2 za večino. Polemika o Aleniusu Pred sedanjim kongresom je torej vladalo stanje dejanskega razpada partije na dve skupini, zato je bil prvi namen kongresa preprečiti tudi formalni razkol. Vodstvo je sprejelo obveznost, preprečiti razkol, in v začetku leta je obiskalo Moskvo, kjer je bil v pogovorih s predstavniki sovjetske partije dosežen sporazum, da ga je treba preprečiti. Vendar je bilo že tedaj očitno, da predhodni dogovor o pre prečitvi razkola ni zares iskren, da se stališča niso zbližala in da bo pričakovani kompromis na kongresu bolj formalen kot vsebinski. Zanimiv znak za to je bila predkongresna in potem kongresna polemika o Demokratbni zvezi finskega ljudstva in njenem predsedniku levem socialistu Eleju Aleniusu. Le-ta je lani izdal knjigo »Finska varianta«, ki je poskus, določiti stvarno nacionalno pot Finske v socializem po mirni poti, upoštevajoč finske specifičnosti in ob sodelovanju vseh socialističnih sil, ne le komunistov. Preko njegovega hrbta se je razvila ostra polemika med »ve čino« in »manjšino«, kajti medtem ko je prva njegove poglede vzela kot eno od mnenj in se zavzemala za nadaljnje sodelovanje z njim in sploh z zelo široko fronto naprednih in demokratičnih sil, ga je druga ostro napadla kot izdajalca, desničarja, hkrati pa seveda tudi vse tiste, ki ga bolj ali manj podpirajo. Sinisalova »manjšina« je začela nastopati z geslom, da je »desni oportunizem« največja nevarnost za finsko partijo. Tik pred kongresom, 2. maja, se je v polemiko ostro vmešala tudi Moskva, in sicer z redakcijskim člankom v reviji »Novoje vremja«, v katerem so Eleja Aleniusa nenavadno ostro napadli. Članek mu očita, da so njegove ideje vzete iz arzenala Kautskega, Bernsteina, Garaudyja, Fischerja in drugih »renegatov komunističnega gibanja«. Gotovo se je tudi po zaslugi te malce nenavadne intervencije iz tujine Ele Alenius znašel v središču kongresne polemike. Voditelj manjšine Si-nisalo ga je namreč na kongresu znova ostro napadel, medtem ko ga je voditelj večine Saarinen branil, češ da takšne kritike »lahko postanejo bu merang« in da »ne smemo žaliti naših zaveznikov, kajti žaljenje je znak slabosti«. Seveda je jasno, da je bil Alenius le vzvod, s pomočjo katerega sta si »večina« in »manjšina« lahke povečali tisto, kar si zaradi predhodnega sporazuma nista mogli reči direktno. Kompromisni sklepi No, kongres je — tako '•Dt je bilo sklenjeno že v Moskvi — vendarle sprejel kompromis, ki pomeni formalno pomiritev. Spr^el je resolucijo »o temeljih za krepitev enotnosti par- tije«. O Demokratični zvezd finskega ljudstva, ki je bila najbolj kislo jabol ko spora, je v njej rečeno, da »brez močne opore na marksistično-ienini-stično teorijo m mogoče organizirati, krepiti in usmerjati boja širokih ljudskih množic«. Sama po sebi ta ugotovitev ne pove nič posebnega in tudi ni sporna, toda poznavajoč jezik in frazeologijo obeh skupin, je ta formulacija izrazito popuščanje »manjšini« in povsem realno je pričakovati, da bo po taki resoluciji Demokratična zveza plačala znaten del stroškov za kompromis, verjetno s spremembami v vodstvu in tudi v načinu dela. Kongres se je nadalje načelno izrekel za sodelovanje komunistov v vladi, vendar je meščanskim vladnim strankam postavil pogoj, da morajo v temelju spremeniti svojo politiko, če želijo, da bodo komunisti sodelovali v koaliciji. Ta pogoj je seveda nerealen in možnosti, da bi komunisti znova vstopili v vlado, so tako minimalne. Prav tako je kongres potrdil tisti del partijskega programa — manjšinski del partije tega programa sploh ni nikoli sprejel — ki govori o možnostih za miren prehod k socializmu, toda v sedanji resoluciji so posredno Izraženi hudi dvomi v realnost takega prehoda, kar je spet očitno popuščanje »manjšini«. Tudi kar se tiče znotrajpartijskega življenja je kongres sprejel več konkretnih ukrepov, ki naj bi zagotovili enotnost. Izrekel se je za načelo demokratičnega centralizma in za to, da so sklepi večine obvezni, vendar je v resoluciji hkrati rečeno, da se je treba izogibati sklepom, ki bi »ogrožali enotnost in splošne interese partije«. Razmerje sil v centralnem komiteju in politbiroju bo ostalo enako kot doslej, toda po novem do ustanovljena posebna delovna skupina, ki bo proučevala vprašanja, o katerih v centralnem komiteju ah politbiroju ne bo mogoče doseč) soglasja Sklenjeno je bilo tudi, da je na vseh ravneh treba odpraviti paralelno dejavnost in razpustiti paralelne mladinske študentovske in druge organizacije Za predsednika partije Je bi) ponovno izvoljen vodja »večine« Arne Saarinen, za podpredsednika pa vodja »manjšine« Taisto Sinisalo. Prispevek iz tujine To so osrednje točke kompromisa, za katerega prav gotovo ni mogoče reči, da zares dokončno odpravlja razcep med finskim: komunisti. Očitno je namreč, da je formalen, površinski in da bistvena nesoglasja ostajajo praktično nedotaknjena. Razkol je samo prikrit, in še to ne zelo prepričljivo, ne pa odpravljen. Glede na to, da bodo avgusta ah septembra letos na Finskem parlamentarne volitve, je vsaj do takrat možno pričakovati relativno zatišje, saj notranji spori partiji gotovo niso v korist, zelo verjetno pa je, da se bo po volitvah polemika obnovila. Ob vsem tem je gotovo zelo zanimiva in tudi širšega pomena vloga sovjetske partije. Kot rečeno, se je že prej jasno postavila na stran manjšine in Sinisala, tik pred kongresom je intervemrala z ostrim napadom na Aleniusa, na samem kongresu pa je vodja sovjetske delegacije, član politbiroja Arvid Peljše govoril sicer previdno, vendar v duhu, ki ga je mogoče razlagati samo kot podporo Sini-salu, kar je bilo vidno v tem, da je uporabljal frazeologijo manjšine, še posebej pa v tem, da ni podprl načela demokratičnega centralizma v tem smislu, da se mora manjšina podreja-,ti sklepom večine, kar je sicer ena temeljnih postavk sovjetske partijske teorije in prakse. Ce si za hip prikličemo v spomin, za kaj si prizadeva večinsko krilo finske KP (neodvisnost partije, nacionalna strategija in taktika boja za socializem, miren prehod v socializem, sodelovanje komunistov v koalicijski vladi in široko sodelovanje vseh naprednih in demokratičnih sil) in proti čemu je manjšinsko krilo (proti vsemu naštetemu), potem je tako jasna opredelitev sovjetske partije za manjšinsko krilo zelo zgovoren znak in opomin ne le za finske komuniste, ampak tudi za vse tiste zahodne komunistične partije, ki so v podobnem položaju, kot je finska. Janez Stanič PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 24. maja 1975 Skopje, solidarno mesto V Makedoniji več kot 700 družin že živi v solidarnostnih stanovanjih — Do konca leta še 1.500 takih stanovanj — Akcija se je razširila po republiki OD NASE SKOPSKE DOPISNICE V Makedoniji več kot sedemsto delavskih družin, ki imajo nizke osebne dohodke, živi v novih stanovanjih, ki so jih zanje zgradili s solidarno zbranimi sredstvi njihovi tovariši-delavci. Ti delavci bi z lastnimi sredstvi le težko prišli do stanovanja. Vendar plodovi solidarnosti stanovanjske gradnje, ki je postala sestavni del našega življenja in dela, šele prihajajo. Do konca decembra letos se bo v nova stanovanja vselilo še okrog 1500 delavskih družin. Tudi za prihodnja leta planirajo intenzivno stanovanjsko gradnjo, ki jo bodo financirali iz solidarnostnega sklada. Vse to kaže, da je v Makedoniji in drugih republikah gradnja solidarnostnih stanovanj za delavske družine prerasla okvire prehodne akcije. Skoraj v vseh makedonskih občinah že zidajo takšna stanovanja. To obliko stanovanjske gradnje načrtujejo dolgoročno, iščejo nove in boljše rešitve ter dopolnjujejo sedanje. V družbenopolitičnem in ekonomskem življenju te republike ima gradnja solidarnostnih stanovanj svoje, zelo pomembno mesto. Skromen začetek V Skopju, mestu solidarnosti, so leta 1972 začeli zidati prva solidarnostna stanovanja. Mestni sindikat je pripravil dokumente. Samoupraven sporazum so podpisali 20. marca istega leta. Število podpisnikov je bilo na začetku zelo skromno. Spoznanje, da so ta stanovanja potrebna, se je težko prebijalo, še teže pa so se zanj odločali. Pozneje se je čedalje več delovnih organizacij lotilo akcije gradnje stanovanj iz solidarnostnega sklada in zdaj je več kot 450 delovnih organizacij že podpisalo ta sporazum. Na podlagi sredstev, ki so jih zbirali, so naredili večleten program. Od leta 1972 pa do konca letos bi morali v Skopju zgraditi s sredstvi solidarnostnega sklada skupaj 1150 stanovanj. Gradbeniki so uspešno opravili to nalogo. Skoraj vsa stanovanja so bila zgrajena v določenem roku. Intenzivna gradnja prvih 137 solidarnostnih stanovanj v Skopju je trajala samo enajst mesecev. Delavci gradbenega podjetja, ki je ta stanovanja gradilo, so delali v dveh, včasih celo v treh izmenah, da bi jih pravočasno zgradili. Enajstmesečen rok je bil izpolnjen. Stanovanja so izročili v uporabo ob desetletnici skopskega potresa — 26. julija 1973. leta. Štip nadaljuje Kmalu za Skopjem so se odločili za gradnjo solidarnostnih stanovanj v štipu. Delovne organizacije, še posebej večje, so na široko sprejele to obliko stanovanjske gradnje. Rezultati so tu. Kakih 80 delavskih družin že živi v takšnih stanovanjih, do konca maja pa se jih bo vselilo še 120. Nekatera od 480 stanovanj, kolikor jih bodo zgradili v prihodnjih letih, so že začeli zidati. Nekaj delovnih organizacij iz te občine je namenilo za gradnjo solidarnostnih stanovanj večje vsote denarja. Delavci v teh organizacijah pa so sklenili, da za solidarnostni sklad od-dvajajo dvakrat več sredstev, kot je bilo predvideno. Akcija se je nato razširila v vsa makedonska mesta. V Prilepu, Bitoli, Kumanovem, Tetovu in drugje so del solidarnostnih stanovanj že izročili delavskim družinam. Drugi del stanovanj pa bo zgrajen do konca letos. V nekaterih makedonskih mestih, kjer se je akcija zakasnila, so priprave za gradnjo v končni fazi, ponekod pa so že začeli graditi. V republiki Makedoniji torej ni večjega mesta, v katerem ne bi zidali stanovanj iz solidarnostnega sklada. Hiter tempo zidanja je značilen za vso gradnjo iz solidarnostnega sklada. Gradbeni delavci in vsi, ki sodelujejo pri stanovanjski gradnji, vlagajo v delo vse moči, da pravočasno končajo predvidena stanovanja. Organizacije, ki niso izpolnjevale načrtovanih nalog, so zbrisali s se-zn cim 3,. Hitro in poceni — je podlaga gradnje solidarnostnih stanovanj v Makedoniji. Upravni odbor sklada za solidarnostno gradnjo v Skopju je osnoval ekipo strokovnjakov, ki enkrat na' teden obišče vsa gradbišča, če gradnja objekta zamuja, takoj ukrepajo. Značilnost gradnje solidarnostnih stanovanj v Skopju je požrtvovalnost in samozavest vseh tistih, ki so vključeni v delo. To posebej ve ija za člane upravnega odbora solidarnostnega sklada, ki so prejšnja leta, od prvih pionirskih korakov pa do da- nes, ko je ta oblika stanovanjske gradnje v razcvetu, s svojim delom in samood-povedovanjem bedeli nad stanovanjsko gradnjo. Težave pri sporazumevanju Stanovanja iz solidarnostnega sklada so skoraj povsod cenejša od stanovanj, ki jih gradijo za tržišče, čeprav po kvaliteti m opremljenosti v ničemer ne zaostajajo za njimi. Ponekod so bile lokacije zastonj, drugje je bila njihova cena zelo nizka. V vseh občinah pa je zmanjšan komunalen prispevek. V letih, odkar gradijo solidarnostna stanovanja v Makedoniji, je bilo tudi nekaj nesporazumov, ki pa so bili predvsem rezultat nepoznavanja bistva gradnje solidarnostnih stanovanj. Solidarnost nekaterih organizacij se je zaustavila pri podpisu samoupravnega sporazuma. Niso izpolnjevale bistvenih določb tega sporazuma. Več organizacij ni pravočasno vplačevalo določenih sredstev na žiro račun sklada. Prav zato se veliko organizacij ni prijavilo na razpise za dodelitev stanovanj. V Skopju je prišlo do razločka v razlagi zakona, tako da so nekaj časa v sklad vplačevali manjši odstotek sredstev. Gradnja solidarnostnih stanovanj v Makedoniji stoji že čvrsto na svojih nogah. Do konca leta bodo v Skopju, štipu, Prilepu. Bitoli, Gev-geliji, Tetovu, Kumanovem in drugih mestih dokončali skoraj 1500 stanovanj iz solidarnostnega sklada, načrtujejo pa tudi postopno stanovanjsko gradnjo za prihodnja leta. BOJANA POPOVSKA Od puške do sodobne oborožitve General Ljubičič na razstavi »30 let mirnodobskega razvoja naših sil« BEOGRAD, 22. maja (Tanjug) — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič si je danes ogledal razstavo »30 let razvaja oboroženih sil Jugoslavije v miru« v domu JLA v Beogradu. Razstavo, ki so jo odprli ob 30-letnici osvoboditve, si je ogledal v spremstvu drugih uglednih starešin JLA. Na razstavi je prikazana sposobnost naše industrije in države, da z lastnimi silami opremlja našo obrambo s sodobno vojaško tehniko, kar je odsev naše neodvisne in neuvrščene politike in odločnosti v uresničevanju stališč in sklepov ZKJ pod vodstvom tovariša Tita v graditvi in krepitvi splošne ljudske obrambe kot edine alternative v i obvarovanju naše neodvisnosti, je poudaril Nikola Ljubičič. GIBANJE SLOVENSKEGA UVOZA IN IZVOZA OD LANSKEGA JULIJA NAPREJ - V MILIJARDAH DINARJEV PODATKI: ZAVOD SRS ZA STATISTIKO 15.000 gostov v Črnogorskem Primorju TITOGRAD, 21. maja (Tanjug) — V Črnogorskem Primorju je te dni okoli 15.000 turistov, zvečine tujih. Samo v objektih združenega podjetja Montenegro Turist iz Budve je okoli 6.000 gostov, kar pomeni, da je polna polovica zmogljivosti. Turistični in gostinski delavci poudarjajo, da bodo do konca maja polne tudi vse hotelske zmogljivosti, medtem ko pričakujejo naval domačih turistov do polovice junija, ko se začenjajo šolske počitnice in letni dopusti. V prvih štirih mesecih in pol je bilo število prenočitev za desetino večje kot v enakem obdobju lani. Novi vozili iz Zastave KRAGUJEVAC, 21. maja (Tanjug) — V kragujev-ških zavodih »Crvena zastava« so začeli proizvajati dvoje novih vozil z eno in pol ter dvema tonama in z oznakama zastava 616 in 621, kamor vgrajujejo motorje, izdelane po licenci angleške firme Perkins. Vozilo 616 D ima motor s 55 konjskimi močmi in na 100 km porabi 10,9 litra gonva, zasebnim kupcem pa ga prodajajo po 124.509 dinarjev. V vozilo 621 vgrajujejo motor z 81,5 konjske moči, porabi 12 litrov goriva na 100 km, maloprodajna cena pa je 220.825 dinarjev. Mladinci bodo gradili cesto Grebeno-Fruška gora NOVI SAD, 21. maja (Tanjug) — Na prvi seji štaba mladinske delovne akcije »Partizanska cesta 75« so ugotovili, da ho na prvi zvezni mladinski delovni akciji v Vojvodini v treh izmenah sodelovalo 30 brigad, v katerih bo sodelovalo več kot 1.500 srednješolcev, študentov, podeželske in delavske mladine ter pripadnikov enot teritorialne obrambe. , ki bodo od 15. junija do 31. avgusta gradili del leste od Grebenega do Pruske gore. S področja Vojvodine bo sodelovalo 18 delovnih brigad, iz drugih republik in pokrajin pa 12 mladinskih delovnih brigad. Znova linija »Pan American« preko Beograda BEOGRAD.. 21. maja (Tanjug) — Ameriška letalska družba »Pan American« bo spet odprla redno letalsko linijo New York—London—Beograd—Bukarešta s 23. majem letos. To linijo je »Pan American« ukini) ob izbruhu energetske krize. Boeingi 707 bodo na tej liniji leteli štirikrat tedensko, dvakrat tedenski pa bodo prenočili v Beogradu. Pričakujejo, da bodo jugoslovanski potniki na tej liniji lahko plačali vozovnice v dinarjih. Spet več vrtnin? Z dodatnimi investicijami bi lahko na Koprskem povečali pridelovanje vrtnin letno za 20 % — Težave z vodo Čeprav ima pridelovanje vrtnin na obali že dolgoletno tradicijo in ugodne klimatske pogoje, zadnje čase vedno bolj peša. Leta 1960 so na obali odkupili 4.465 ton vrtnin, leta 1970 pa le še 3.196 ton ali 29 odst. manj kot pred desetimi leti. Podobno je bilo tudi v zadnjih letih, ko se je odkup vrtnin gibal okoli 3.000 ton letno, čeprav so se cene bistveno zboljšale. Vzrokov za takšne razmere v pridelovanju vrtnin na Koprskem je več, kot je bilo rečeno na posvetovanju o stanju in možnostih razvoja vrtnarstva, id so ga organizirali v okviru praznovanj ob 28-letnici Agrarie Koper. Srž problema je v tem, da se v zadnjih letih, ko so bile odkupne cene vrtnin prenizke, tržišče in proizvodnja pa neurejena, zanimanje za pridelovanje vrtnin začelo hitro zmanjševati. Hkrati s tem se je zmanjševalo tudi število kmečkega prebivalstva. Občina Koper je imela leta 1953 še 50,3% kmečkega prebivalstva, leta 1970 17,6% sedaj pa ga ima le še 14%. Poslabšala se je tudi starostna struktura na kmetijah. Ker pa vrtnine zahtevajo veliko ročnega dela, na Koprskem pa še toliko več, ker jih pesti velika razdrobljenost, se kmetije bolj usmerjajo v pridelovanje tistih poljščin, ki zahtevajo manj ročnega dela. Zaradi tega se je v zadnjem času število pridelovalcev vrtnin precej zmanjšalo. še pred 15 leti so imeli na Koprskem okoli 1.000 organiziranih pridelovalcev zelenjave, lani pa jih je bilo le še 416. Pridelovanje opuščajo manjši pridelovalci, medtem ko večje površine z vrtninami še povečujejo. Pred 15 leti je prišlo poprečno na pridelovalca 5,5 tone zelenjave, lani pa že 7,5 tone. Nekateri pridelovalci pridelajo tudi po 50 ton. Hektraski pridelki so se v zadnjem času sicer povečali, zlasti pri paradižniku, kjer so uvedli nove hibridske sorte, vendar le-ti zelo nihajo. Nestalni pridelki se pojavljajo zaradi suše, toče, slane, večjih napadov bolezni in škodljivcev, velikokrat pa tudi zaradi nepravilne tehnologije, slabe izbire odgovarjajočih sort in slabega se- mena ter tudi zaradi nepravilne uporabe umetnih gnojil. Obalna tla so tudi precej težka in zahtevajo precej gnoja, ki pa jim ga zaradi slabega razvoja živinoreje primanjkuje. Ta tla imajo tudi veliko apna, ki škoduje nekaterim vrtninam. Zaradi - tega pri Agrari! poudarjajo, da Koprščina nima v vseh pogledih idealnih pogojev za proizvodnjo vrtnin. Ugodne so samo klimatske razmere. Imajo dovolj sonca in topline. Temperatura v zimskem času le redko pade pod 0 stopinj Celzija. Imajo pa tudi precej pomanjkljivosti, katere bi lahko sicer odpravili, če bi imeli za te namene več denarja. Največ težav jim povzroča pomanjkanje vode, majhen odstotek humusa v zemlji, pomanjkanje delavcev, velika razdrobljenost parcel in neurejene tržne razmere. V zvezi s tem je bilo rečeno, da proizvajalcem ni mogoče jamčiti niti minimalnih odkupnih cen. Zato se je večkrat dogajalo, da so pridelki ostali na njivah. Razen tega pridelovalci kritizirajo preskrbovalne organizacije, ki pri večkrat nizkih odkupnih cenah podražijo njihove pridelke tri do štirikrat predno pridejo do potrošnika. Zato ni čudno, da cveti prekupčevanje. Dogaja se, da prekupčevalci zaslužijo dvakrat do trikrat več kot pridelovalci. Zato so se tudi nekateri pridelovalci lotili prekupčevanja, medtem ko lastno proizvodnjo zanemarjajo. Čeprav so za zmanjšano pridelovanje vrtnin na obalnem območju nekateri objektivni pogoji, ne moremo mimo tega, da so razmere takšne tudi zaradi neurejenosti, tako pri organiziranju proizvodnje kakor tudi pri odkupu in prodaji vrtnin, ki nam jih sicer v Sloveniji zelo primanjkuje in jih uvažamo iz raznih, tudi najbolj oddaljenih krajev države in celo iz tujine. Da bi se razmere v tej sicer zelo perspektivni panogi nekoliko popravile, so lani pri tozd kooperacija Agraria oblikovali strokovni odbor za zelenjadarstvo, ki sicer še ni začel z delom, vendar ga vsekakor čakajo pomembne naloge na tem področju. Veliko pa si na Koprskem obetajo od ustanovitve poslovne skupnosti za zelenjadarstvo, ki naj bi povezovala proizvodnjo, predelavo in prodajo vrtnin. Pri Agrari! menijo, da na Koprskem kljub težavam in pomanjkljivostim obstajajo možnosti za večje pridelovanje vrtnin, vendar le v primeru, če bodo na razpolago sredstva za melioracije zemljišč, gradnjo proizvodnih objektov, rezervoarjev za vodo, namakalnih naprav in za modernizacijo proizvodnje pri pridelovalcih, ki imajo za to pogoje. Razen tega menijo, da je treba tudi za vrtnine določiti zagotovljene ali vsaj minimalne odkupne cene, s preskrbovalnimi podjetji pa skleniti dolgorot »i pogodbe. V tem primeru bi lahko na Koprskem vsako leto povečali pridelovanje vrtnin za okoli 20 odstotkov. RAJKO OCEPEK Udobneje po tirih Novi vozni red, ki bo veljal do 29. maja 1976. leta, uvaja več novih, hitrejših vlakov — Zamude bodo manjše BEOGRAD, 22. maja (Tanjug) — Potovanje po železnici na domačih progah bo z mesecem junijem hitrejše in udobnejše. Prvega junija bo namreč začel veljati novi’ vozni red za 1975-76, s katerim bodo uvedli mnoge izboljšave v organizaciji mednarodnega in notranjega potniškega in tovornega prometa na jugoslovanskih železnicah, predvideno pa je tudi povečanje obsega prevoza ob racionalnejšem izkoriščanju zmogljivosti in izboljšanju storitev in prevoza. Vsa železniška transportna podjetja ■ v Jugoslaviji in njihove temeljne organizacije združenega dela končujejo zadnje priprave za prehod na novi vozni red, ki bo veljal do 29. maja leta 1976. V organizaciji potniškega prometa bo uvedenih več vlakov na posameznih progah za določene dneve v tednu. Povečano bo število potniških vagonov na daljših relacijah v poletnih mesecih. Reorganizirane bodo tudi nekatere mednarodne zveze in uvedeni novi posamezni mednarodni vlaki ali deli teh kompozicij. Z uresničevanjem načrta za elektrifikacijo prog v okviru ožjega programa modernizacije jugoslovanskih železnic je omogočeno povečanje največjih dovoljenih hitrosti za 10 do 20 km na uro na posameznih magistralnih progah. Tako bo novi poslovni vlak na progi Beograd—Niš— Skopje potreboval manj kot 7 ur. Glede na sedanji vozni red bo vožnja vlakov od Beograda do Skopja in nazaj v Beograd skrajšana za 145 minut. Novi vozni red bo ustvaril tudi možnosti, da poslovni, potniški in drugi vlaki ne bodo zamujali. Novo vozni ■ red bo uvedel 40 potniških | vlakov v Jugoslaviji, od ka- terih bo 14 vozilo v skupnem, 26 pa v notranjem in mednarodnem prometu. Dosedanji poslovni vlak Dioklecian na progi Beograd—Split bo postal brzi vlak, na vrhu turistične sezone, to je v juliju in avgustu, pa bo imel v spalnikih kar 230 ležišč. Za prevoz turistov bo uvedenih več posebnih vlakov, pa tudi redne kompozicije bodo okrepili na posameznih mednarodnih progah z dodatnimi vagoni. Poleg tega bodo uvedli 89 izrednih vlakov in 614 dodatnih vagonov za okrepitev rednih mednarodnih vlakov, s katerimi se bodo vozili na oddih v tujini zapo- sleni Jugoslovani. Uveden je tudi nov park mednarodnih vlakov na progi Beograd— Trst in nazaj, ki bo poleti vozil dvakrat na teden. Iz Trsta bo odpeljal v četrtek in soboto, iz Beograda pa v petek in nedeljo. Pozimi bo ta vlak vozil enkrat na teden, in sicer tako, da bo iz Beograda odpeljal v petek, iz Trsta pa se bo vračal v soboto. Mednarodni vlak Beograd— Ziirich bo podaljšan do Basla. Uveden bo nov mednarodni vlak Puškin-ekspres, ki bo vozil med Beogradom in Moskvo, novi vlak med Beogradom in Varšavo, Maestral ekspres pa bo vozil vse leto na progi Beograd—Zagreb, poleti pa bo vozil do Splita. Turisti bodo lahko prevažali tudi svoje avtomobile z istim vlakom, s katerim bodo sami potovali, na naslednjih progah: Beograd—Split, Beograd—Ploče, Beograd—Ljubljana, Zagreb—Split, Ljubljana—Split in Ljubljana—Ploče. Za novi vozni red so izvedli nekatere spremembe tudi v organizaciji tovornega prometa. Uvedeni so novi tovorni vlaki, posebna pozornost pa je posvečena prevozu blaga, ki se hitro pokvari, in živega tovora v ekspresnih tovornih vlakih. Pri uresničevanju novega voznega reda bodo jugoslovanske železnice imele na razpolago 2329 potniških vagonov, 137 spalnikov, 87 »ku-šet« vagonov in 890 vagonov v garniturah šinohusov, elektromotornih in dieselsko motornih garniturah ter 56.135 tovornih vagonov. Na začetku novega voznega reda se bo število električnih lokomotiv povečalo za 14 odstotkov, di-eselskih pa za 18 odstotkov, ki bodo zamenjale dosedanje parne lokomotive. Predvidevajo, da se bo prevoz potnikov na železnici v tem letu povečal v primerjavi z lani za 1 odstotek, prevoz blaga pa za 2 odstotka. Kakovost prevoza na jugoslovanskih železnicah je bila v prvih štirih mesecih letos boljša kot lani v enakem obdobju, zamude potniških vlakov so bile manjše za 18, tovornih pa za 24 odstotkov. BERITE REVIJO Se neizčrpana moč Velika dejanja na Donavi Nove gradnje na velikanki bodo spremenile podobo krajev Oti naše beograjske dopisnice Pred nekaj leti je človekovi volji uspelo ukrotiti moč Donave — spra-dili smo hidroelektrarno Djerdap I, po velikosti peto na svetu, a že se pripravIjamo na nova, še večja deja-nja. Po vsem sodeč, se bo gradnja Djerdapa II začela že konec leta, čez 10 let pa naj bi uresničili tudi načrt za tretjo elektrarno na Donavi. Ta reka je za proizvodnjo elektrike zanesljiva, saj je v njej vselej dovolj vode, in torej za gradnjo novih energetskih zmogljivosti primerna. Celo takrat, ko gladine rek najbolj upadejo, lahko djerdapska hidroelektrarna proizvede na dan približno 8 milijonov kWh, trdijo strokovnjaki. To pa je le nekaj več kot tretjina njenih zmogljivosti, če upoštevamo, da ta velikanka v zadnjem času vsak dan proizvede približno 20 do 23 milijonov kWh električne energije ali četrtino dnevne porabe elektrike v naši državi. Po vsem sodeč, bo tudi v tem letu proizvodnja rekordna podobno kot lani, ko je djerdapska hidroelektrarna dala 6 milijard kWh električne energije. Ze v prvih štirih mesecih letos smo dobili 1,98 milijarde kWh, plan pa smo presegli v času, ko je najbolj primanjkovalo elektrike. Pravo vrednost bodo Djerdap in bodoče elektrarne dobile šele takrat, ko bodo zgradili visokonapetostno prenosno omrežje, ki naj bi povezalo vzhodni del države z zahodnim. Tedaj se donavska voda ne bo več izlivala čez jez, ker energije ne morejo porabiti, čeprav so drugi kraji države v temi. Upoštevaje, da pravkar gradimo daljnovod 400 kW Obrenovac-Sid, ki se bo povezal z zagrebškim, lahko pričakujemo, da čez leto ali dve ne bo več težav s prenosom djerdapske električne energije. Djerdap povezuje 400-kilovatnih daljnovodov z Beogradom, Borom (čez mesec bo dokončan tudi podaljšek do Niša) in z Romunijo. V to državo smo skupaj s Češkoslovaško in Bolga- rijo doslej izvozili eno milijardo 550 milijonov kWh ali 7,8 odstotka celotne proizvodnje. Potem ko je začelo obratovati šest agregatov djerdapske elektrarne z močjo 1050 MW, je znašala skupna proizvodnja 20 milijard kWh električne energije. Zato je rho-ral prenekateri agregat delati več kot 8100 ur na leto, kar je svojevrsten rekord. Izkušnje Gradnja Djerdapa I — jezu s 14 pretočnimi polji, ki je zagozdil neugnano reko in povezal romunsko obalo z našo, dve ladijski splavnici in elektrarni — je pomenila bogato izkušnjo in uspeh za naše gradbenike. Zaradi jezu so morali izkopati 7,240.000 kubičnih metrov skalovja, 4,000.000 kubičnih metrov kanalov, vgraditi 3.700.000 kubičnih metrov betona, 250.000 ton armatur in jeklenih konstrukcij, 71.000 ton tehnološke opreme itd. Domača podjetja so zgradila Djerdap I v rekordnem času od leta 1964 do 1972 in elektrika je stekla prej, kot so pričakovali. Predvidenega časa in sredstev pravzaprav niso presegli. V elektrarno so vgradili 65 odstotkov opreme domače proivzodnje, ki odlično deluje in je še en dokaz, da lahko domača strojegradnja in elektroindustrija računata na večji delež pri gradnji bodočih energetskih objektov v naši državi. Reka, ki smo jo ukrotili, ni videti več tako grozljiva in najbrž bodo že konec leta stekla dela za gradnjo nove elektrarne z močjo 430 MW, ki bo dajala 2,6 milijarde kWh električne energije. Natančneje, končni rezultat bo 1,5 milijarde kWh, saj se bo z gradnjo nove elektrarne dvignila vodna gladina ob zdajšnjem jezu in Djerdap I bo izgubil del svoje moči. Djerdap II Prvi sporazum o gradnji Djerdapa II, ki predvideva, da si bodo romunski in jugoslovanski investitorji delili prigspevek 308 milijonov dolarjev za potrebe investicije, so sklenili konec marca. Sporazum določa, da bosta partnerja enako izkoriščala proizvedeno energijo tako kot tudi druge prednosti. Pričakujejo, da bodo zad nja pogajanja in podpis sporazuma julija, objekt pa naj bi Dii končan leta 1983. Djerdap II, ki ga bodo zgradili približno 80 km niže od že zgrajene elektrarne v smeri Prahovo-Ostrovul Mare, bo imel dve elektrarni (eno na naši in drugo na romunski strani), 2 ladijski splavnici, 2 pretočna in 2 nepretočna jeza, čez jez pa bo speljana cesta. Načrt predvideva tudi gradnjo železniške proge prek jezu, kar naj bi precej izboljšalo prometne zveze z Romunijo. Urejena plovba Seveda je to le nekaj prednosti, ki jih prinaša gradnja novega sistema Djerdap, ki bo med drugim na primer rešil tudi vprašanje plovbe na tem delu Donave. Prvi korak so naredili že z gradnjo splavnic pri zdajšnjem jezu, ki sodijo med največje na svetu in katerih prepustna moč je približno 70 milijonov ton na leto. S tem je nevarna in počasna plovba, ki jo je terjalo to ozko grlo na Donavi, ostala le še spomin, ohranjen na slikah; te prikazujejo majhne ladje na poti skozi znameniti Sipski kanal, ki jih vlečejo sajaste lokomotive. Takrat so od Djerdapa do Beograda potova li dva ab tri dni. promet pa ie bi) komaj 16.000 do 17.000 ton na leto. Danes prideš do glavnega mesta (proces pretoka traja le 70 do 90 minut) v enem dnevu. Ko bodo zgradili Djerdap II, bodo lahko plule skozi nove splavnice, dolge 310 in široke 34 m, ladje do 5000 ton nosilnosti, djerdap-ski del Donave pa bo lahko sprejel petkrat več ladij na leto — za 90 milijonov ton prometa. Energija in turizem Nove gradnje na Donavi bodo še bolj spremenile podobo krajev, o katerih že danes ni več mogoče govoriti kot o zgolj poljedeljskih. To še zlasti velja za Kladovo, ki je pred 12 leti imelo komaj 2000 prebivalcev, danes pa jih šteje približno 7000. Tu so se naselili novi prebivalci skoraj iz vseh krajev naše države, ki so prišli gradit jez. Mnogi so za vedno ostali, si ustvarili družine in se pozneje zaposlili v tovarnah, ki so nastale iz pomožnih delavnic djerdapske hidroelektrarne. Danes ima ta kraj svoj jasno začrtan razvojni koncept, v katerem je na enem od prvih mest turizem. V Kladovu menijo, da ne bo zmanjkalo takih, ki bodo želeli doživeti lepote Donave, njenih sotesk in modrine vo dovja, videti zgodovinske spomenike, ki jih ima ta kraj na pretek, ali pa si vsaj ogledati energetsko ' velikanko. Tako je lani prišlo več kot 180.000 turistov; skoraj 2000 jih je vsak dan obiskalo elektrarno. Ko bodo dogradili Djerdap II — bo tudi donavsko vodovje bolj mirno — in ko bodo uredili rečne bregove in kopališča, bo turistična žetev najbrž še bolj bogata. Rečna gladina v novem akumulacijskem jezeru bo nihala za največ 1 do 1,5 m, razlike v starem jezeru pa so tudi do 6 m. Djerdap III Donava bo povsem energetsko izkoriščena šele, ko bo zgrajena tretja hidroelektrarna reverzibilnega tipa, ki jo nameravajo postaviti približno 50 km od Djerdapa I. S to elektrarno naj bi torej izkoristili vsako kap; Ijico vode, saj bi elektrarna ponoči in takrat, ko je presežek električne energije, črpala vodo iz Donave in jo poganjala v gornje akumulacijsko jezero (400 m nad rečno gladino). Za obratovanje teh močnih črpalk bi uporabili ceneno nočno energijo, takrat, ko bi potrebovali največ energije, pa bi obratovale turbine, oziroma bi pošiljali v omrežje najbolj kakovostno energijo. Gradnja Djerdapa III bi potekala v treh etapah; prvi agregat z močjo 600 mW naj bi začel obratovati po letu 1985 in proizvedel na leto približno 2 milijardi kWh najbolj kvalitetne energije. Skupna moč tretjega djerdap-skega sistema bi znašala 1800 mw, proizvodnja energije pa 5,6 milijarde kWh. Možnosti, da bi se gradnje tega objekta (ki vendarle presega naše potrebe in zmogljivosti) lotili prej, kot je bilo predvideno, pa se odpirajo ob velikem zanimanju, ki ga za električno energijo kažejo države SEV. Določili naj bi le še čas, tempo in nadrobnosti v zvezi z gradnjo in projektom Djerdapa III. Bojana Jager SPORT SPORT SPORT 24. maja 197S KOLESARSTVO GIRO D’ITALIA Perurena in DeVlaeminck zmagovalca obeh poletap V Spanec Galdos nosi še vedno roza majico POTENZA, 23. — V današnjih dveh delih 7. etape kolesarske dirke po Italiji so spet zmagali tujci. Zjutraj je v sprintu po 123 km vožnje od Castrovillarija do Padulle zmagal Španec Domingo Perurena, ki je v sprintu premagal štiri Italijane, med katerimi je bil tudi Berto-glio, ki je bil kakih 18 km pred ciljem praktično že prvi na lestvici, saj je glavnina imela več kot minuto zaostanka. Vendar so španski kolesarji poskrbeli, da se je v zaključnem delu zaostanek skrčil in Galdos je tako obdržal majico najboljšega. Popoldne pa je v splošnem sprintu zmagal Roger de Vlaeminck, ki je tako osvojil že tretjo etapno zmago na letošnjem «Giru». Skupna lestvica se ni bistveno spremenila, le Španec Lasa je zgubil tretje mesto. Jutri bo na sporedu prva nevarnejša etapa za Galdosa, ki ni izrazit gorski vozač. V vožnji proti Salernu bodo morali tekmovalci voziti preko prelazov Agerola in Monte Faito, kjer je lani, ko je nastopal Merckx, zmagal Fuente pred Mo-serjem in Battaglinom. Razni favoriti za osvojitev prvega mesta, kot Battaglio, Baronehelli, Gimondi bodo jutri lahko pokazali vse svoje sposobnosti in bodo imeli odlično priložnost za napad na roza majico. Vendar pa ima tudi Galdos na razpolago dobro ekipo, ki je pripravljena na vse, le da ohrani prvo mesto. Vrstni red na cilju prve poletape Castrovillari — Radula (123 km): 1. Perurena (Šp.) v 3.15T7” s po-poprečno hitrostjo 37,780 km na uro 2. Chinetti 3. Bellini 4. Bertoglio 5. Riccomi 6. Osler zaost. 31” 7. De Vlaeminck 8. Polidori 9. Basso 10. Sercu Vrstni red druge poletape Radula — Potenza 80 km 1. De Vlaeminck (Bel.) v 2. 14’26” s poprečno hitrostjo 35,704 km na uro 2. Van Linden (Bel.) 3. Bergamo 4. Bitossi 5. Paolini Padovi na 90 km dolgi in valoviti progi. Po odlični vožnji na dirki po Lonjerju, ko je moral prepustiti nasprotniku orožje le nekaj kilometrov pred ciljem zaradi defekta na kolesu, bo tokrat Vižintin imel možnost, da se izkaže na dirki, ki ne predstavlja velikih naporov, razen vzpona na Teolo. VETERANI V MILJAH L Club Fortitudo «Bar Marina» bo pod pokroviteljstvom miljske občine priredil nogometni turnir veteranov za 1. trofejo «Rico Costanzo» (odbornik Fortituda, ki je prerano umrl). Turnirja se bodo udeležile naslednje ekipe: Triestina, Ponziana, Mon-falcone in Fortitudo. Spored: 31. maja, ob 18.00 in ob 19.30 kvalifikacijski tekmi; 2. junija, ob 18.00 finale za 3. in 4. mesto, ob 19.30 finale za 1. in 2. mesto. ODBOJKA DREVI V L ŽENSKI DIVIZIJI Sokol bo moral položiti na mizo vse svoje karte Z zmago nad Volley Ballom bi si priboril vstop v višjo ligo Mlada ženska odbojkarska šesterka tržaškega Bora (na sliki) se bo v prvenstvu 1. divizije pomerila v slovenskem derbiju s Slogo 1. ženska divizija Drevi bo v tej ligi zadnje kolo. Prav ta zadnji letošnji prvenstveni nastop bo izredno važen. Osrednja tekma kola bo v Nabrežini med domačim Sokolom in vodečim Volley Ballom iz Pordenona. Razlika med tema dvema tekmecema znaša pred nocojšnjim zadnjim odločilnim spopadom dve točki v korist gostij. Kot je znano so odbojkarice Sokola zmagale v prvenstvenem obračunu s 3:0. Ne glede na nekatere nepričakovane poraze se Sokolu le nudi poslednja priložnost, da zamujeno nadoknadi. Poleg tega, da igrajo varovanke trenerja Ušaja pred domačimi gledalci je še veliko bolj važno dejstvo, da so Nabrežinke v letošnjem prvenstvu vedno zaigrale odlično z močnimi nasprotnicami. Upajmo, da bo tako tudi to pot. Domačinke morajo zmagati za vsako ceno in ni važen izid izgubljenih setov, ker go- vori ta razlika občutno v korist Sokola. Istočasno se bo pričela tekma na Proseku med Kontovelom in PAV De-spar iz Vidma. Tudi ta tekma je izredno važna, saj bo odločala o končanem tretjem mestu. Kontovel-ke so pokazale v zadnjih nastopih solidno igro in so tako nesporne favoritinje. V slovenskem derbiju se bosta na stadionu «1. maj» spoprijela Sloga in Bor. Velike favoritinje so nedvomno igralke Sloge, ki so v tem srečanju domačinke. G. F. 1. moška divizija V zadnjem zavrtljaju bo goriški Dom igral na domačih tleh proti še-sterki Lambertin Sportivo iz Vidma. Domovci se oodo s to tekmo poslovili za letos od lastne publike in tudi (.vsaj za prihodnjo športno sezono) od 1. možice divizije, iz ka- ..................................................Ul»..............'''lil'....................................................................................................................................................................................................................................................................mura KOŠARKA /. MOŠKA DIVIIUA . . h V ČETRTEK V DOLINI TOKRAT NA SPOREDU SLOVENSKA DERBIJA Borovi člani se bodo udeležili turnirja v Tolminu V FURLANIJI IN VENETU Kolesarji Adrie na dveh dirkah j>C| Mladi amater lonjerskega kolesarskega kluba Adria Ivan Sosič bo v nedeljo tekmoval v Sacilu na 115 km dolgi dirki, kjer bodo nastopili amaterji tretjekategorniki. Tekmovalci bodo startali ob 14.30 na precej naporni progi, ki se bo odvijala šestkrat od S. Micheleja preko Caneve in Fiaschettija do S. Micheleja, nakar se bodo podali kolesarji skozi razne vasi proti Polcenigu, kjer bi moral biti najnapornejši del tekmovanja. Mladi lonjerski predstavnik bi se moral tudi tokrat zadovoljivo odrezati, potem ko je prejšnjo nedeljo dobro vozil na dirki v Čedadu. V četrtek, 29. maja, pa bo Sosič tekmoval spet na domačih tleh in sicer v Ronkah na 127 km dolgi progi- Openski kolesar je trenutno v dobri formi in ne bi smel razočarati ne na eni, ne na drugi dirki. Med veterani pa bo Vižintin v nedeljo tekmoval v jutranjih urah v Mliiiiiiuiiiiliiiiiiiiimiiiiiiii Hlinili mi iiiiuiTiiiiiii H Prva divizija Tudi prva moška divizija se bliža koncu. Že drevi bo v Gorici dokaj važno srečanje A skupine med Domom in Kontovelom. Obč ekipi imata namreč še majhne možnosti, da se uvrstita na drugo mesto za še nepremaganim Radicijem Artejem iz Gorice in da se tako kvalificirata v nadaljnji., del prvenstva. . V prvem srečanju je zmagal Kon-tovel, tokrat pa bodo domovci še posebno nevarni, saj bodo igrali na lastnem igrišču. Bor B bo tudi zaposlen danes. Druga Borova ekipa bo namreč i-grala proti prvemu z lestvice, pro ti ekipi Radici Arte. V B skupini bo na sporedu še en slovenski derbi. Jutri se bosta namreč na stadionu Prvi maj spoprijela Bor A in Polet. V prvem srečanju so borovci' zanesljivo zmagali. Trenutno so na drugem mestu lestvice'ih bodo jutri 'riskiKhli obdr-žatl -to mesto;-š clmér-* bf^è-uvrstili v finale tega prvenstva. Turnir v Tolminu Borova članska ekipa, ki je \ četrtek uspešno igrala v Dolini proti ljubljanski Olimpiji, se bo jutri udeležila turnirja v Tolminu. Poleg domače ekipe bosta na tem turnirju nastopila še Bor in domači vojni oddelek. edko " Vi*’- -t&tó:-'.- ; Bologna - Juventus 1 Inter - Milan 1 Napoli - Fiorentina 1 Torino - Roma X Arezzo - Spal 1 Avellino - Palermo X Brescia - Como X Brindisi - Foggia 1 Catanzaro - Parma 1 Novara - Taranto X Reggiana - Alessandria 1 Sambenedett. - Genoa X Verona - Pescara 1 X X X NOGOMET PO POSREDOVANJU CONI Nogometaši jutri ne bodo stavkali MILAN, 23. — Po štirih urah pogovorov, v katerih je posredoval CONI, so nogometaši preklicali stavko, ki so jo proglasili za nedeljo. Nogometaši so dosegli sporazum predvsem glede člena 12 pravilnika, ki zadeva starostno omejitev za polprofesionalne igralce. S prvim julijem ga bodo namreč odpravili. MINIBASKET OB 10—LETNICI BREGA Bor prvi finalist Kontovel pa drugi Bor — Breg 53:19 (23:9) BREG: Korošec 4, Florjan Žerjal 6, Čok 4, Tedesco, Štrajn, Kozina, Corbatti 3, Pertot 2, Peter Žerjal. BOR: Škerl 8, Furlan, Švara 13, Vassallo 6, Pečar 22, Kravos 4, Starc. Prvi finalist tega turnirja je Bor, ki je po predvidevanjih premagal Breg predvsem po zaslugi Peharja, Švare in Škerla. Med Brežani pa je bil najboljši Žerjal. Na začetku je bilo stanje kar precej izenačeno, potem pa so «plavi» potisnili in tekme je bilo praktično konec. Vsekakor so Dolinčani zadovoljili s prikazano i-gro. Treba je še dodati, da je Borovcem primanjkalo kar pet standardnih igralcev. fp Kontovel — Polet 54:31 Srečanje borovcev z Olimpijo je navdušilo številne gledalce Naši fard j e so zaigrali dobro in jim je le za las ušla stolica Bor — Olimpija (44:65) BOR: Klobas 18, P. Starc 22, Guštin 10, Vatovec 6, Kraus 10, Kralj, Fabjan 6, Barazzutti, Ambrožič 13, Francia 4, Sirk 10. PM: 11:22 (23:15) KONTOVEL: Sedmak 12, R. Daneu 8, D. Daneu, Emili 12, Godnič 6, Čuk 2, Ukmar 4, Štoka, P. Starc, M. Starc. PM: 8:2Q^mww POLET: B. Hrovatin 9, Calzi 4, Vremec 3, griafli 2, Touzzi F. 4, Vidali, Gulicjy,,Fraglia 3, D. Spgfo,* Furlan. PM: 3:8. SODNIKA: Mauro Francia in Valter Sosič. V drugi tekmi tega turnirja je Kontovel zanesljivo odpravil Polet. Kontovelci so se izkazali za močnejše in izid tekme ni bil nikoli v dvomu. Polet je igral bolj lagodno v obrambi, in to je bilo usodno. Če bi se bolj poglobili v obrambi, bi lahko zgubili z manjšo razliko. V finalu za 1. in 2. mesto se bosta jutri srečala Bor in Kontovel, za 3. in 4. mesto pa Polet in Breg. Peter OLIMPIJA: Gvardjančič 23, Nu-hanovič 29, Macura 14, Subotič 34, Šager 9, Gerdajs 5, Perkovič 6, Siis-singer 6. PM: 14:26 PON : Ambrožič. SODNIKA: Sergij Tavčar in A-drijan Sosič. Ime gostov je privedlo v telovdni-co veliko število gledalcev, tako da je bila dvorana nabito polna. Prikazana igra je bila res na visoki ravni. Pred -začetkom tekme je o'.’edsed-nik Brega Klabjan pozdravil s kratkim govorom prisotne, nato so mla-< di*-košarkarji,? podarili gostom šopek cvetic. Alpina proti prvakom B-lige Ekipa Courvoisier iz Milana, ki je lani osvojila naslov državnega prvaka B-lige, bo jutri nastopila na Opčinah proti domači Alpini v okviru prvenstva druge kakovostne skupine. Openska postava, ki je naletela na močnejše nasprotnike, kot je pred prvenstvom pričakovala, bo imela nedvomno tudi v tem kolu težko delo. Upanje Opencev sloni na učinkovitosti napada tudi v jutranji tekmi, ki je doslej vedno bila usodna ah vsaj zelo težka. Tekma mladinskih postav se bo začela ob 9.30, prvi ekipi pa bosta igrali ob 15. uri. 99:128 so dosegli stoti koš s Šagrom. Boru pa se je tudi nudila priložnost doseči sto košev, toda kljub burnemu navijanju «plavi» niso dosegli prestižnega rezultata. Cilj so zgrešili le za pičlo točko in so se u-stavili pri 99. Vsekakor je bilo to uspešno srečanje, ki je navdušilo gledalce. Pred tem so v minibasketu o-digrali dVe tekmi in dosegli taka izida: Kontovel — Polet 45:31 Breg — Bor 19:49 Peter «Plavi» so začeli s peterko Klobas, Starc, Vatovec, Sirk in Fabjan. Za to priložnost se je vrnil med «pla-ve» tudi Peter Starc, ki je vidno ojačil domačo ekipo. Trener Olimpije Peter Brumen pa je na igrišče poslal Gvardijančiča, Nuhanoviča, Ma-curo, Subotiča in Šagra. Iz uvodnih potez je bilo razvidno, da «plavi» ne bodo igrali podrejene vloge. Domačini so takoj povedli, toda izkušeni gostje so z razigranim Subotičem takoj nadoknadili in povedli. Višinska prednost se je zelo poznala pri odbitih žogah, saj so Macura, Subotič in Nuhanovič, ki igra zelo u-spešno tudi v prvi jugoslovanski ligi, lovili vse žoge, tako pod svojim, kot pod Borovim košem. Toda domačini so se s pomočjo viharnega navijanja publike zelo dobro upirali in tako je bila tekma vseskozi zanimiva. Ob koncu prvega polčasa je razlika znašala 22 točk. V drugem polčasu so «plavi» pripravili lepo presenečenje, saj so spravili slovite goste v težave. Vseeno pa so Ljubljančani prevladovali pri odbitih žogah in je Nuhanovič nadaljeval svoj osebni «show». Toda Peter Starc se je razigral in je dokazal, da je prav on najboljši Borov igralec. Toda tudi ostali so se izkazali in navdušili občinstvo z nekaterimi učinkovitimi protinapadi pri katerih se je uveljavil Egon Guštin. Tudi Klobas, ki je v začetku imel nekaj težav z visokim Subotičem, si je opomogel in zaigral v nadaljevanju tako kot zna. Poleg teh je učinkovito zaigral tudi Kraus, ki se je ostro boril pod koši. Ljubljančani so igrali sproščeno in Turneja ameriških profesionalcev Konec v Varaždinu? Kaže, da je afera s turnejo ameriških profesionalcev po Jugoslaviji pri koncu. Po .zadnji tekmi v Varaždinu, kjer so Američani z veliko težavo premagalrmlado jugoslovansko reprezentanco le s točko razlike (70:69), je jasno, da predstavlja McGregorjeva četa le veliko ekonomsko breme. V Varaždinu je namreč tekmi prisostvovalo le 200 (!) gledalcev. Kaže, da so imeli domači organizatorji v zvezi s to tekmo kar 5 milijonov starih din izgube. Medtem pa bi morali Američani igrati v Splitu proti prvi reprezentanci Jugoslavije. Kaže, da do tega srečanje ne bo prišlo in da bo Jugoslavija igrala trening tekmo proti Jugoplastiki. TLETIKA V Gorici deželno prvenstvo Deželno prvenstvo v atletiki za člane in mladince bo danes in jutri v Gorici. Spričo zelo dobre forme atletov iz Furlanije - Julijske krajine se pričakuje, da bo to tekmovanje, ki bo praktično zaključilo uvodni 1 — 2 - 3 - 4 - 5 — 6 — del sezone, na zelo visoki tehnični ravni. Ni sicer še gotovo če bodo na prvenstvu nastopili vsi vrhunski atleti — na primer videmski skakal ci v višino — dobri rezultati pa bodo prišli na dan tudi brez njih. Slovenska atletika je letos vse moči zastavila v vzgojo naraščaja in v Gorici bo tekmoval na primerni ravni le Duško Švab. Ta srednjepro-gaš bo tokrat tekel na 400 m čez ovire. Trenutno je Švab v dobri formi in upravičeno računa na zelo dober čas okoli 57 sekund. Ob 15.30 bo tekel v predteku in v njem skušal doseči kar najboljši čas. Ne more taktizirati za morebitni finale, ker ima zaradi službenih obveznosti res odmerjen čas. k. b. V ZGONIKU Uspel šahovski turnir Krasa Po daljšem mrtvilu je spet živela dejavnost šahovskega odseka ŠK Kras, ki je v preteklih dneh priredil članski turnir, katerega se je udeležilo skupno 11 šahistov. Razveseljiva je ugotovitev, da se je tekmovanja udeležilo nekaj zelo mladih in obetavnih šahistov, ki se zaenkrat še niso mogli enakovredno kosati s starimi lisjaki. Povsem zasluženo je končno prvo mesto osvojil L. Bitežnik, ki je s svojo premeteno igro nadigral vse nasprot nike. Edina, ki sta se mu enakovredno upirala, sta bila J. Budin in Z. Obad, vendar sta se morala zadovoljiti le s častno uvrstitvijo. Od mladih zastopnikov sta prijetno presenetila L. Milič in J. Rebula. Ob tej priliki je šahovski odsek nabavil nekaj šahovskih ur in u-pajmo, da ne bodo ostale neizkoriščene, temveč da bo odsek nosilec še mnogih podobnih tekmovalnih pobud. KONČNA LESTVICA prvi 1 2 1. Lev Bitežnik 10 drugi 2 1 2. Janko Budin 9 prvi X X 3. Zdravko Obad 8 drugi 2 1 4. Stanko Budin 6 prvi 1 2 5. Jožko Gruden 6 drugi 2 1 6. Ljubo Milič 4,5 prvi X 7. Janko Gruden 4 drugi 1 8. Jordan Rebula 3 prvi 1 9. Rado Milič 1,5 drugi X 10. Mario Milič 1,5 prvi X 2 1 11. Sergij Furlan 1,5 drugi 2 X X — bs — tere bodo izpadli. Tekma Dom (Gor.ca) — Lamner tin Sportivo bo drevi ob 20.20 v telovadnici Stella Matutina v Gorici (i l. Nizza 36). Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci Don a, ki se bodo morali zbrati ob 19 15 pred 'gora j omenjeno telova inico * * * Druga goriška ekipa. Olimpia, pa bo v tem zadnjem kolu, in sicer jutri zjutraj, igrala v gosteh, v Prada-manu pri Vidmu proti tamkajšnji šesterki II Pozzo. Po zadnjih porazih so si «modri» zapravili napredovanje v višjo ligo in zato bodo tudi v prihodnji sezoni igrali v 1. moški diviziji. Proti R Pozzu bi morala Olimpia zmagati, saj je to ekipa, ki bo letos izpadla iz tega prvenstva. Toda morala pri Olympii je v tem trenutku nizka, kar bi lahko imelo določeno težo pri razpletu srečanja. Gotovi pa smo, da se bodo igralci Olympie potrudili, tako da bodo lepo zaključili letošnje prvenstvo. Tekma H Pozzo — Olympia bo jutri, ob 11. uri v Pradamanu (Trg Chiesa) I. K. 3. moška divizija V prvem povratnem kolu 3. odbojkarske divizije se bo drevi druga šesterka Krasa pomerila v gosteh s tržaško ekipo Solaris, ki sodi med boljša moštva te lige. Potem ko se je v prvem srečanju krasovcem zmaga le za las izmuznila iz rok, predstavniki zgoniške občine tokrat u-pajo, da jim bo vendarle uspelo izbojevati svojo prvo prvenstveno zmago. Tekma Solaris — Kras bo drevi v telovadnici šole Petrarca ob 18. uri. —bs— Dve zmagi Jugoslavije V nadaljevanju balkanskega odbojkarskega • prvenstva sta zmagali obe jugoslovanski reprezentanci. I-zbrani vrsti «plavih» sta se v obeh konkurencah pomerili z Albanijo. Moški so nasprotnike odpravili s prepričljivim 3:0 in to z rezervnimi igralci. Nekoliko več težav pa so imele ženske, ki so zgubile prvi niz. Pred tem nastopom je Jugoslavija (vedno v ženski konkurenci) prepričljivo odpravila slabe Grkinje, ki so se morale zadovoljiti s sedmimi osvojenimi točkami v vseh treh setih. V obeh konkurencah sta po dveh, oziroma treh nastanili na samem vrhu Bolgarija .InRomunija. V 3. kolu bodo Jugoslovani igrali z GrlfK Jugoslovanke pa z Romunijo. IZIDI 2. ÌN 3. KOLA MOŠKI Romunija — Albanija 3:0 Bolgarija — Grčija 3:0 Romunija — Grčija 3:1 Jugoslavija — Albanija 3:0 LESTVICA: Romunija in Bolgarija 4, Jugoslavija in Grčija 2, Albanija brez točk. ŽENSKE Romunija — Albanija 3:0 Jugoslavija — Grčija 3:0 Bolgarija — Grčija 3:0 Jugoslavija — Albanija 3:1 LESTVICA: Bolgarija, Romunija in Jugoslavija 4, Albanija in Grčija brez točk. KOLESARSTVO VARŠAVA, 23. — Poljak Ryszard Szurkowski je osvojil četrtič amatersko etapno kolesarsko dirko Berlin — Praga — Varšava. Szurkowski je že zmagal v letih 1970, 1971 in 1973. Na skupni lestvici je poljski kolesar, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v Barceloni in je bil drugi na lanskem SP v Montrealu, prehitel za 46” vzhodnonemškega predstavnika Hartnicka. Najboljši med Italijani pa je bil Mirri, ki se je uvrstil na 19. mesto z 1010” zaostanka. OLIMPIJSKE IGRE LAUSANNE, 23. — Mednarodni o-limpijski odbor je na današnji seji v Lausannu sklenil, da bo prenesel vprašanje pripustitve Kitajske v MMO na prihodnje zasedanje, ki bo februarja 1976 v Innsbrucku. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 24. maja 1975 KOŠARKA PRVA DIVIZIJA 17.00 v Gorici, Dijaški dom Dom — Kontovel * * * 19.30 v Gorici Radici Arte — Bor B ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 na Proseku Kontovel — PAV Despar * * * 20.30 v Trstu, stadion «1. maj» Sloga — Bor * * * 20.30 v Nabrežini Sokol — Valley Bali * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.20 v Gorici, Ul. Nizza 36 Dom — Lambertin Sportivo * * * 3. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, šola Petrarca Solaris — Kras ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO 15.00 v Gorici Sodeluje tudi Bor NOGOMET TURNIR BREGA 17.00 v Dolini Primorje — Union KOLESARSTVO DEŽMANOV MEMORIAL 9.00 v Kranju Nastopa tudi Adria JUTRI NEDELJA, 25. maja 1975 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Polet * * * MEDNARODNI TURNIR 16.00 v. Tolminu Nastopa tudi Bor ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO 8.30 v Gorici Nastopa tudi Bor ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Pradamanu Il Pozzo — Olympia NOGOMET _grPRIJATELJSKA TEKMA 17.30 v Križu Stari — mladi * * * POKAL «CORRENTE» 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Primorec * * * 16.00 v Trstu, Sv. Sergij Union — Campi Elisi * * * 16.00 na Padričah Gaja — De Macori * * • TURNIR BREGA 17.00 v Dolini Breg — Zarja * # * ŽENSKA B LIGA 16.30 v Premariaccu Premariacco — Primorje * * * 16.30 v Rivignanu Rivignano — Vesna KOLESARSTVO AMATERJI 14.30 v Sacileju Nastopa tudi Adria * * * VETERANI 9.00 v Padovi Nastopa tudi Adria POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 26. maja 1975 ŠAH SIMULTANKA BREGA 20.30 v Dolini Igral bo Bruno Parma nUNC STRLE PARTIZANSKI V01K SAMOTAR Iz ustnih virov in iz zaslišanja Viktorja Kraševca pred Področnim vojnim sodiščem v Ribnici z dne 10. decembra 1943 je znano, da je komandant mesta Stari trg postal takoj po koncu nemške ofenzive, se pravi v začetku novembra 1943. Prvi ohranjeni dopis, na katerem je Viktor Podpisan kot komandant, je datiran z 31. decembrom 1943. Na dopisu štev. 180 z dne 11. januarja 1944, ki govori o nekem manufakturnem blagu, je poleg Kraševca podpisan tudi pomočnik komandanta kapetan Doni. Še bolj skopi arhiv komande mesta Velike Lašče pa dokazuje, da 5. februarja 1944 Viktor Kraševec še ni bil prestavljen tja. Kaže, da je komanda mesta Stari trg v Kozariščah zapustil še pred 10. februarjem 1944, kar je mogoče sklepati P° ohranjenem pismu ženi Francki. Med borci partizanske straže je bil Viktor zelo priljub-]jen. Bil je redkobeseden, njegove besede pa se niso ni-. °li razlikovale od dejanj. Bil je pošten, pravičen, pameten *n Preudaren. Njegovo skrbno negovano puško so vsi občudovali. Tudi iz Kozarišč se je večkrat podal na lov v Snežniške gozdove, da je svoje moštvo oskrbel z mesom. Janez Hace (Jurjevcev) pripoveduje, da je navadno kar naročil, kam naj za njim pridejo z vozom. Ko so prišli, jih je tam že čakala iztrebljena divjad. Janez Hace pa ga je nekajkrat na lovu tudi spremljal. Tedaj se je prepričal, kako hiter in neprekosljiv strelec je. Preden je Janez zaznal kak šum, je komandant Viktor že dvignil puško in že je tudi počilo. Enkrat, dvakrat ali trikrat, kolikor je pač bilo živali. Vse so obležale v ognju. «Zdaj pa pojdi in jih privleci!» je dejal Viktor. «Bravo, tovariš komandant!» se je podvizal Janez, po vrnitvi v Kozarišče pa je pripovedoval tovarišem, kako sijajen lovec je Viktor Kraševec. Viktor je dobro poznal zakone narave in divjad. Vedel je, da se bodo sme in košute po končani vojni znova hitro zaplodile. Nič manj jih ne bo kot prej, v teh težkih časih za partizansko vojsko pa morajo tudi one nekaj prispevati za zmago nad fašisti. Tako je modroval Viktor sam zase. Od svojih vojakov ni zahteval, da bi skakali pred njim v pozor, še manj je dovoljeval, da bi se ga bali, pa-trolam in stražam pa je vedno zapovedoval budnost. Vedno je veliko poučeval, kako se je treba obnašati na pohodu in v boju. Kadar je kdo malomarno opravil zaukazano dolžnost, pa je tudi okaral z nekaj besedami ali celo samo z ostrim pogledom. Terjal je pravo tovarištvo tako od navadnih borcev kot tudi od poveljnikov. Za štab ni dovolil posebne kuhinje. To so mu nekateri večkrat predlagali, pa je vselej gladko odbil. Nekoč se je kasno zvečer vrnil v komando. Aleksandra Lavriča in še neke oficirje je našel za štedilnikom. Občutljivi nos mu je brž povedal, da čakajo na nekakšen priboljšek. Naslonil se je zraven štedilnika in je tam dolgo stal. Ta čas so oni zadrževali dih. Bali so se, da se bo meso sežgalo, še bolj pa, da bo Viktor odprl pečico in jih okaral, ker se ne držijo dogovora. Aleksander Lavrič je kasneje povedal, da ga ni bilo nikoli v življenju tako sram kot takrat. Toda Viktor je bil tudi prizanesljiv. Ni maral, da bi koga spravil v sramoto. Enako dosleden je bil Viktor tudi do civilnega prebivalstva. Zanj so bili vsi enaki, vsi so se morali enako pokoravati strogim odredbam. Posebne naklonjenosti ni poznal za nikogar, tudi za svoje sorodstvo ne. Pač pa je skrbel za partizanske družine in za družine tistih, ki so padli. Kadar je uplenil veliko divjadi, je nekaj mesa vedno določil tudi zanje. Posebno skrbel je tudi za partizanske invalide in za tiste, ki so delali v delavnicah. Oni so vselej dobili svoj delež. Med temi sta bila France Virt in Ivan Petrič, dva stara partizana, ki sta se komaj izlizala iz hudih ran. Nečak Vlado Kraševec si je tudi opomogel. Njegov organizem je premogel izredno življenjsko moč. Ko ga je oče pripeljal v barakco k žlički, ga je bila sama kost in koža, imel pa je nenasiten tek. Dobri ljudje so dajali zanj klobas, dobil pa je še vso drugo hrano, tako si je po treh tednih že toliko opomogel, da je vstal in hodil oprim-ši ob stenah barake. Postal je zgovoren in zabaven. Ko ni bilo Nemcev več v dolini, je prišel domov na žago v Podcerkev v materino oskrbo. V zajčji stajici pa si je za vsak primer naredil varno skrivališče, kjer ni bil nikoli brez orožja. Njegov brat France Kraševec je postal komandir narodne zaščite in je kot tak večkrat po uradni dolžnosti prihajal v stik s stricem Viktorjem. Njegova naloga in naloga zaščitnikov je bila, da nadzirajo družine belogardističnih somišljenikov, preprečevati pa so tudi morali odhajanje žensk na okupirano ozemlje. Ljudem v vaseh ob bivši državni meji je bilo tihotapstvo nekako v krvi. To inv.£frPSa. cepJena hranila, ki so jih zamenjevale za soi začimbe in druge dobrine. Med njimi so bile kajpak tud take, ta so med domobranci na Rakeku imele brate, fant, ali može. Te so bile najbolj sivne in najnevarnejše. . Partizanska straža je postavljala zasede, ustavljali zenske in jih pregledovala. Kazen za kršenje partizanskil odredb je bila zaplemba hranil ali blaga, taJsoPga pri žen skah našli med preiskavo. Toda k tihotapstvu niso bil« nagnjene samo ženske iz belogardističnih družin, ampal tudi tiste iz nevtralnih in partizanskih, partizani pa sc morali biti do vseh enako strogi. Tako je prišlo lahke tudi do zamere. Nekoč so Viktorju podrejeni partizani na Gorenjem Jezeru prijeli večje število takih žensk. Zadržali so jih dc prihoda komandanta, ki je pogosto prihajal na obhode Viktor je ženske takoj začel zasliševati. «Dobro, zakaj nosiš to našim sovražnikom?» «Joj tri majhne otroke imam. Hotela sem dobiti same malo soh m sladkorja... » yiktor je poznal, iz kakšne revščine izhaja. Ženska sc mu je zasmilila. «Ne delaj tega nikoli več! Dobila boš sol, ko bo pnsla po partizanski poti čez Cabar iz Hrvatske. Fantje vrnite ji košaro, za zdaj ji odpustimo!» In je prišla na vrsto druga. Tudi ta je imela majhne otroke m bolnega očeta. Rada bi bila na Rakeku dobila soh m nekaj zdravil Poznal jo je in vedel je, da ne laže, zato je tudi njej vrnil zaplenjeno maslo s primernim poukom. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 33 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 24. maja 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno • upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.1. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Trst ati meji s tajsko PREISKAVA 0 PREVRATNIŠKEM ROVARJENJU NAP Kamboška osvobodilna vojska V Neaplju odkrili še eno Mehiško odposlanstvo na obisku v Itakantieri razbila ostanke Lon Nolovih sil Sihanuk obtožuje ZDA - Amerikanci zapuščajo Laos: v nevarnosti gospodarska pomoč tej državi BANGKOK, 23. — Oddelki kam-boške osvobodilne vojske so zavzeli včeraj neki utrjeni hrib ob tajski meji, kamor so se bili zatekli zadnji vojaki bivšega Lon Nolovega režima. Vest so sporočili nekateri častniki tajskih obmejnih vojaških oddelkov, ki so povedali, da so se zadnji vojaki Lon Nolovega režima upirali na tem področju od 17. aprila, ko je bil strmoglavljen phnompenški režim. Vojaki so se zabarikadirali v nekem samostanu na vrhu več kot 400 m visokega hriba ter so se dalj časa uspešno upirali vsakemu poskusu kamboške vojske, da bi se prebila do njih. V zadnjih dneh so osvobodilne sile bombardirale samostan z granatami in raketami in včeraj se jim je končno posrečilo zlomiti upor branilcev. Po nekaterih vesteh naj bi se 19 sodelavcem Lon Noia posrečilo zbežati iz utrdbe. Beg pa ni bil preveč težak, ker kamboške čete niso mogle obkoliti hriba z vseh strani. Na zahodnem delu se namreč spušča v dolino kamnito stopnišče, ki pelje v Tajsko. Lon Nolovi vojaki (kolikor jih je pač ostalo živih) so se rešili po tem stopnišču. Po številnih vrhovih, ki se vlečejo ob tajski meji so nekdanji cesarji «Hmerov» zgradili številna svetišča in samostane, ki so zelo lahko dostopni iz Tajske. Kambodžo zadeva še ena vest, ki pa'prihaja iz Alžira. Kamboški državni poglavar Sihanuk je poslal alžirskemu predsedniku Bumedienu poslanico v kateri trdi, da je prišlo do zaplembe ladje «Mayaguez» za radi izkrcanja na otok Koh Tang večjega števila agentov CIA med katerimi so bili Tajci. Kambodžani in Kitajci s Taivana. Kamboški vladar trdi, da so bili ti agenti CIA preoblečeni v ribiče, da pa so bili dobro oboroženi ter razpolagali z velikimi količinami eksploziva in municije. Ko so jih kamboške sile zajele, so priznali, da so jim njihovi voditelji poverili nalogo «da sabotirajo mir, ki je bil komaj malo prej dosežen in da ovirajo obnovo kamboške države». Sihanuk trdi v svoji poslanici še, da je ladja «Mayaguez» premišljeno zaplula v kamboške teritorialne vode in da ni bila namenjena v Tajsko, temveč se je hotela zasidrati pri otoku Koh Tang. Kamboške oblasti so torej pravilno ravnale, ko so jo ustavile. V svoji poslanici Sihanuk pravi še. da so Amerikanci uporabili pri svojem napadu na kamboške enote najsodobnejše orožje s katerim razpolaga ameriško VII. ladjevje. Zato Sihanuk poziva vse neuvrščene države, naj strogo obsodijo ameriško agresijo. Zapletljaji v jugovzhodni Aziji zadevajo v zadnjih dneh tudi Laos. Zdi se, da Amerikanci demobilizirajo svoje zadnje postojanke ter se umikajo na Tajsko. Zadnja vest zadeva zaprtje uradov ameriške u- KUPIL BI... LETEČI KROŽNIK Kanadski poslov :i človek ponuja deset milijonov dolarjev (okrog šest milijard in pol lir) vsakomur, ki mu priskrbi leteči krožnik, seveda pod pogojem, da «leteči» ni le vzdevek pač pa lastnost krožnika in da res prihaja z nekega drugega planeta. Na prvi pogled bi človek rekel, da gre le za muho petičneža, ki ne ve kam z denarjem, a ni tako. Možakar je preračunal, da bi se okrog krožnika kar trlo ljudi, ki bi radi vsaj enkrat v življenju videli resničen leteči krožnik. Že samo vstopnina bornega dolarja bi po poslov-nikovem računu v kratkem omogočila lep dobiček. Kanadčan je trdno prepričan, da je njegov načrt s poslovnega vidika neoporečen in je zato zaprosil neko banko za finansiranje. Ne vemo še, kaj so mu bančniki odgovorili, še nereše no vprašanje pa je vsekakor, kje bo vraga staknil leteči krožnik. DENAR IN LJUBEZEN Čim več zasluži, tem bolj zaletav in zbirčen je moški v sentimentalnem pogledu. Vsaj tako trdi newyorski psihiater Harry Johnson, predsednik zavoda, ki je specializiran v zdravljenju managerjev. Johnson je razdelil svojim pacientom okrog šest tisoč vprašanj in je na osnovi odgovorov ugotovil, da čim višji je letni zaslužek moškega, tem raje skače čez ojnice in se ne zadovoljuje več z zakonsko družico. Od Ustih, ki zaslužijo do 15 tisoč dolarjev letno, jih je le 13,5 odstotka priznalo, da so varali svojo ženo; v skupini do 25 tisoč dolarjev letnega dohodka je bilo takih že nad 20 odstotkov; od tistih ki nagrabijo vsako leto več kot 40 tisoč dolarjev pa si jih je kar 32 odstotkov privoščilo ljubico. če ti zaključki držijo, boste soproge kaj lahko ugotovile koliko možnosti je, da vas mož vara: dovolj je, da otipate njegovo listnico. Tem debelejša je, tem več možnosti je, da skrbi tudi za ljubico. stanove za mednarodni razvoj (U-SA1D). Vest je sporočil danes ameriški odpravnik poslov v Laosu Christian Chapmann, čeprav diplomatski predstavnik ZDA ni izključil možnosti, da bi se ta pomoč nadaljevala v drugih oblikah. V tem smislu se je izrazil tudi laoški namestnik predsednika vlade in zunanji minister Fumi Vongvičit. ki pripada politični usmeritvi «Pathet Lao» in ki je prav tako izrazil željo, da bi se ameriška pomoč Laosu še nadaljevala. Chapmann je med drugim izjavil, da USAID zapušča Laoo zaradi sedanjega stanja. V teh razmerah je nemogoča nadaljnja pomoč, ker ameriški zvezni zakon prepoveduje dodeljevanje kateresibodi oblike pomoči tujim državam, kjer ne obstajajo na raznih ravneh ameriške ustanove, ki nadzorujejo njeno izkoriščanje. Na velikem stadionu v Vientianu je bilo množično zborovanje, katerega so se udeležili predstavniki 21 organizacij, ki se zavzemajo za mir in nacionalno složnost. Veliki množici na stadionu sta spregovorila drugi podpredsednik vlade in neki predstavnik oboroženih sil. Govornika sta pojasnila množici sedanji politični, družbeni in gospodarski položaj v Laosu ter izrazila prepričanje, da se bo dežela izvlekla iz sedanjih težav po peti mirne revolucije v duhu politike «nevtralnosti, pravičnosti, miru in napredka». Na drugi strani pa je treba pripomniti, da je agencija Pathet Lao obtožila danes ZDA in Tajsko, da kršita laoško suverenost z vpadi letal in ladij. Konkretno agencija obtožuje Amerikance, da so dvakrat kršili z letali laoški zračni prostor nad Luang Prahangom. Medtem se nadaljuje evakuacija ameriškega osebja iz Vientiana. Odpotovalo je že 80 ljudi, pričakujejo pa, da jih bo prav toliko zapustilo glavno mesto v prihodnjih dneh. Iz Hošiminha (Saigon) sporočajo medtem, da so v glavnem mestu Južnega Vietnama že skoraj popolnoma obnovili poštno službo. «miiiimHimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiitiiiniiiiititiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiinimiiiiiiiMMiiiiiiiiiiHi PO SPORAZUMU MED SINDIKATI IN PROSVETNIM MINISTROM Pripravlja se zakon o združitvi staležev Malfatti o «javnosti» sej svetov zavodov in o parametrih šolniških plač RIM, 23. — Prosvetni minister Franco Maria Malfatti je imel danes tiskovno konferenco na kateri je pojasnil bistvene točke sporazuma, ki je bil pred tremi dnevi dosežen na ministrstvu za prosveto med vlado in sindikalnimi organizacijami, ki delujejo na šolskem področju. Na tiskovni kapferetici.-je prosvetni minister obravnaval predvsem zadevo navzočnosti javnosti na sestankih svetov zavodov: ■ V tej zvezi je omenil možnost, da bi vlada, spričo raznih tolmačenj obstoječega zakona, utegnila predlagati nove zakonske norme. Na vsak način pa sedanji zakon ne dopušča možnosti, da bi bile seje svetov zavodov javne ter je treba smatrati tiste, ki niso potekale v teh okvirih, za nezakonite. V nadaljevanju je minister Malfatti obravnaval temeljna vprašanja sporazuma s sindikati in ki zadevajo združitev staležev, ki jo predvideva čl. 3 delegatskega zakona 477. Minister je izjavil, da bo čimprej predložil zamišljen sporazum komisiji šestintridesetih in potem ministrskemu svetu. Po sporazumu med ministrom in sindikalnimi predstavniki naj bi se parametri za učitelje in druge šolnike s srednješolsko diplomo začeli pri 190 ter končali pri 397 (v 18 letih za učitelje in 14 letih za vse druge). Glede šolnikov z visoko šolsko izobrazbo, ki poučujejo na nižjih in višjih srednjih šolah, pa bodo parametri segali od 243 do 443. Pri napredovanju se bo upošteval lok desetih let za šolnike v višjih srednjih šolah ter 15 let za tiste v nižjih. Na podlagi doseženega sporazuma, naj bi parametrska lestvica za ravnatelje srednjih šol obsegala samo dva parametra, in sicer 443 ter 535. Ravnatelji višje srednje šole bodo službovali z začetnim parametrom eno leto, tisti na nižjih srednjih šolah pa 4 leta. Tudi napredovanje didaktičnih ravnateljev se bo razvijalo samo z dvemi parametri: 443 in 530. Prvi parameter bo veljal za prva štiri leta. Za tehnične inšpektorje (gre za nov stalež) bo veljal samo en parameter v višini 600. Kot je pojasnil minister, vsaka parametrska točka velja 7350 lir kosmatih, kar naj bi pomenilo, da bo morala država, začenši od julija prihodnjega leta, povečati stroške za prosveto za okoli 500 milijard lir. V nadaljevanju je minister Malfatti izjavil, da so bili lani doseženi precejšnji uspehi pri gradnji novih šol ter popravilih in adaptacijah raznih šolskih objektov. V ta namen so potrošili 361 milijard lir, medtem, ko je bilo leto dni prej potrošenih samo nekaj več kot 250 milijard lir. Na koncu je minister izrazil svoje zadovoljstvo, ker so se sindikati izrazili pozitivno glede njegove pobude, da bi prišlo čimprej do razgovorov med državnimi in deželnimi oblastmi glede vprašanja «pravice do pouka» ter sprejema v tej zvezi potrebnih ukrepov. Malfatti je še dejal, da bo vlada čimprej zaupala avtonomnim deželam s posebnim statutom pristojnosti na področju skrbstva, kar se je že zgodilo v primeru dežel z navadnim statutom. CANNES. 23. — Mlad terorist je danes ponoči zgubil življenje v a-tentatu na igralnico v Cannesu. Gre za 21-letnega Jeana LUČ Milana, kateremu je peklenski stroj eksplodiral, ko je vklapljal detonator. Silovita eksplozija je povzročila znatno gmotno škodo v palači, na srečo pa ni terjala drugih žrtev. Vse kaže, da gre ta atentat uokviriti v vrsto terorističnih izpadov. Pred dvema tednoma je močna bomba poškodovala filmsko palačo v Cannesu, danes zvečer pa je neznanec poklical na telefon ravnatelja festivala, mu zagrozil s smrtjo in napovedal val bombnih atentatov. AVELLINO, 23. — Kazensko sodišče v Avellinu je obsodilo na o-Betn-.mesecev zapora, pogojno in sto tisoč lir globe tajnika krajevne federacije PSI Gaetana Orsina, češ da je obrekoval misovskega tajnika Al-miranteja. Orsino je dal leta 1972 nalepiti po mestu lepak, v katerem je obtoževal Almiranteja, da je morilec in mučitelj partizanov. Zaradi istega letaka so se morali pred sodiščem zagovarjati tudi komunistični in socialistični voditelji drugih mest, a so bili vsi oproščeni. LUCCA, 23. — Preiskovalni sodnik iz Lucce, ki vodi preiskavo o tamkajšnji «črni celici» je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov štiri desničarje, ki so bili pred časom a-retirani in obtoženi nedovoljene posesti orožja ter združevanja v zločinske namene. skrivališče «napistov» V «operativnem središču» so policisti zaplenili radijske naprave in drugo opremo, katere vrednost presega 150 milijonov lir NEAPELJ, 23. — Agenti političnega urada neapeljske kvesture in protiterorističnega oddelka so dopoldne odkrili v središču Neaplja še eno operativno središče samozvanih «oboroženih proletarskih oddelkov» (NAP). V stanovanju v Ul. Roma so preiskovalci našli vrsto radijskih sprejemnikov in oddajnikov, opremo za taborjenje poleg običajnega propagandnega gradiva. Zaplenili so tudi gradivo, ki so ga «napisti» pred nekaj meseci odnesli iz demokrščan-ske sekcije v Ul. Pontecorvo. Brlog samozvanih NAP je bil v pritličju starinske palače, ki je bila nekdaj last grofov Maddaloni. Pritlični prostori so last nekega odvetnika, ki jih je pred časom dal v najem mlademu študentu. Ta se je predstavil kot Ernesto Grasso iz Turina, vse kaže pa, da je šlo za Giuseppa Principa Vitaliana, neapeljskega študenta, ki je tragično umrl pred nekaj meseci v skrivališču v Ul, Consalvo, ko je eksplodirala bomba, ki jo je pripravljal. Tragedija v četrti Fuorigrotta je bila izhodišče za širokopotezno preiskavo, ki jo vodijo kar trije sodniki neapeljskega sodišča ob sodelovanju agentov protiterorističnega oddelka. Tudi skrivališče v Ul. Roma so preiskovalci odkrili kot vse prejšnje: po ključih, ki so jih našli v skrivališču odkritem včeraj in kjer so aretirali študentko Pio Vianale. Vse to spominja na neke vrste lov na zaklad, v katerem pa so prireditelji zelo nestrpno skrili napotke. Skoraj na isti način je pred tremi leti namestnik milanskega pravdnika Viola prav tako v času volilne kampanje odkrival v lombardijskem velemestu skrivališče «rdečih brigad» in njihove ljudske zapore. Tragična igra se ponavlja: izhodišče za preiskavo o samozvanih rdečih brigadah je bila smrt založnika Feltrinellija, ki je umrl zaradi bombne eksplozije ob vznožju nosilca daljnovoda v Segrateju; izhodišče za preiskavo o NAP je bilo ravno tako nasilna smrt študenta Vitaliana Principa: dvojnik lanskoletne ugrabitve sodnika Sossija je bila letos ugrabitev kasacijskega svetnika Di Gennara; prav tako kot pred tremi leti v Milanu, preiskovalci odkrivajo v Neaplju razpredeno mrežo skrivališč NAP. Ob vseh teh analogijah pa je značilno dejstvo, da so pripadniki samozvanih «oboroženih proletarskih oddelkov» skorajda smešno nerodni in naivni pri kovanju svojih prevratniških izpadov. Njihova nerodnost je prišla največ do izraza ob ugrabitvi sodnika Di Gennara, ki je hkrati tudi jasno pokazala, da so «napistom» pomagali vsaj nekateri pd tistih, ki bi morali bedeti nad javnim redom in varnostjo državljanov. A da se vrnemo k današnjemu odkritja: v skrivališču so našli pet novih radijskih aparatov angleške iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii KITAJSKI ZDRAVNIKI SO MU PRISILI STOPALO Po enoletnem zdravljenju na Kitajskem se je včeraj vrnil v Jugoslavijo mornar Branko Kalabrič, ki si je med raztovarjanjem ladje hudo poškodoval nogo. Kitajski zdravniki so mn prisili stopalo in operacija je popolnoma uspela, saj fant, kot kaže gornja slika, hodi skoraj normalno. TRŽAŠKI DNEVNIK izdelave. Po mnenju izvedencev gre za izredno močne naprave, s katerimi bi prevratniki lahko vzpostavili zvezo z vsemi ' evropskimi mesti. Cena teh naprav presega sto milijonov lir. Poleg propagandnega gradiva in opreme za taborjenje so v skrivališču našli tudi stroj za ciklostil, s katerim so verjetno natiskali vsa sporočila prevratniške organizacije. Vrednost vsega zaplenjenega materiala presega 150 milijonov lir. V okviru preiskave o ugrabitvi kasacijskega svetnika Di Gennara in upora v kaznilnici v Viterbu so rimski sodniki podpisali deset zapornih nalogov. Štirje zaporni nalogi so za pripadnike zunanje operativne skupine, v kateri sta bili tudi dve ženski, šest pa za stare znance policije, ki naj bi bili vpleteni v ugrabitev kasacijskega svetnika in v upor v kaznilnici v Viterbu. Imena in slike domnevnih prevratnikov so sodniki izročili častnikom karabinjerjev in policije in že danes zjutraj se je po vsej Italiji začel lov za «napisti», vendar dokaj brez uspeha. iiiiiiiiiiiiifiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiii BÀW/r/ SO GA NAPADU KO SEJE POZNO PONOČI VRNIL DOMOV BLISKOVITA UGRABITEV INDUSTRIJCA V MESTECU CU0RGNÈ PRI TURINU Ugrabljenec je 50-letni Ceretta, viden predstavnik liberalne stranke v Cuorgne CUORGNE’ (Turin), 23. - Neznanci so danes ponoči ugrabili pred njegovo vilo 50-letnega industrijca Maria Ceretta, ki je viden predstavnik krajevne sekcije liberalne stranke in kandidat za občinski svet na prihodnjih občinskih volitvah. O skrivnostni izginitvi industrijca je preiskovalce obvestila njegova žena Maria Teresa Faletti okrog poldne. Zjutraj ženska ni bila pré-več zaskrbljena zaradi moževe odsotnosti, ker je industrijec že večkrat prespal noč zunaj, ne da bi obvestil družino. Ko pa je videla pred vilo Cerettijev avto, moža pa ni bilo nikjer, je razumela, da se je zgodilo nekaj hudega in je obvestila karabinjerje. Vse kaže, da so neznanci napadli industrijca pred njegovo vilo, ko se je okrog 3. ure zjutraj vrnil domov. Ceretto je bil človek ustaljenih navad in, ker se je večkrat vračal domov pozno ponoči, je vselej parkiral svoj «ami 8» pred vhodom v vilo, da ne bi zbudil žene in hčera. Ključe je običajno pustil v vhodu pri telefonu, ker je zjutraj žena peljala najmlajšo hčer v šolo z avtom. Ko je Falettijeva danes zjutraj videla avto pred hišo, ključev in moža pa ni bilo nikjer, je zasumila, da je bil industrijec ugrabljen. Takoj je obvestila karabinjerje, ki so začeli preiskavo. Ugotovili so, da je bil industrijec včeraj na večerji s prijatelji v restavraciji «La Ta-vernetta», od koder se je okrog 1. ure odpravil domov. Med potjo se je zaklepetal s prijatelji in ko so se pustili je bila 3. ura že čez. Ker je industrijčev avto kot običajno parkiran na ulici pred vilo preiskovalci menijo, da so ga ugrabitelji napadli, ko je izstopil in hotel odpreti vhodna vrata. Domneva-ja tudi, da je bil napad bliskovit, saj na cesti ni znakov o prerivanju, pa tudi Falettijeva in hčerke niso slišale ničesar. Mario Ceretto je premožen industrijec, saj je lastnik vrste opekarn in velike mizarske delavnice, poleg tega pa ima še tri trgovine v središču mesteca Courgnè. Kot rečeno je tudi viden predstavnik krajevne federacije liberalne stranke in kandidira na listi PLI za občinskega svetovalca. Masirati zapira MILAN 23. — Izredna skupščina znanega avtomobilskega podjetja Maserati je sklenila družbo likvidirati. V sporočila, ki so ga objavili ob koncu zasedanja je ^rečeno, da je kriza, ki je prizadela avtomobilsko industrijo, še zlasti prizadela tovarne, ki proizvajajo prestižne modele, kot so vozila znamke «maserati». Vladni ukrepi v raznih državah, katerih namen je bil odločno skrčiti najvišjo dovoljeno hitrost, so dali tem tovarnam dokončen udarec. Zaradi tega je izredna skupščina sklenila, na podlagi predvidevanj za nadaljnji razvoj in ob upoštevanju velikih zgub iz prejšnjih poslovnih dob, podjetje likvidirati. RIM, 23. — V intervjuju z urednikom tednika «Epoca« je mati Er-manna Buzgija Rosa Toneatti poudarila, da je po njenem mnenju sin odgovoren za pokol na Trgu della Loggia v Brescii. «Prepričana pa sem — je poudarila ženska — da je Ermanno pripravil atentat demonstrativnega značaja in ni nameraval ubiti nikogar.» Kot je znano je brescianski sodnik Domenico Vino pred nekaj dnevi obtožil Buzzija, da je odgovoren za pokol na Trgu della Loggia, v katerem je bilo ubitih osem ljudi, nad sto pa je bilo ranjenih. Toneat-tijeva je v pogovoru s časnikarjem poudarila, da je njen sin od vselej fašist. To kljub temu, da je bil oče delavec in zgleden komunist. Dodala je tudi, da je Buzzi s svojim vedenjem spravil očeta predčasno v grob. Vsekakor pa ženska poudarja, da Buzzi ni imel srečne mladosti. Oženil se je, ko mu je bilo 20 let s trinajst let starejšo žensko, ki ga je vzela le iz sebičnosti in ga jè kmalu zapustila. Dodala je tudi, da je Buzzi imel od nekdaj veselje s slikarstvom, vendar se je moral že mlad oprijeti dela, ker ni hotel nihče kupiti njegovih slik. Posebna pozornost (Nadaljevanje s 4. strani) atrijski izdelki. Na kmetijsko - prehrambeno blago pa ne odpade niti ena četrtina, pa čeprav vključu- jejo sem tudi surovinsko izmenjavo. Če hočemo to izraziti v odstotkih, gre v Zahodno Nemčijo za 77 odst. vrednosti industrijskih izdelkov, komaj 23 odst. pa odpade na kmetijske pridelke, meso in surovine. Zaradi primerjave bomo navedli naslednje podatke: V strukturi jugoslovanskega izvoza v Italijo odpade na.,, industrijske izdelke od 30 do 40 odst., ostalo gre nn kmetijsko blago in meso, ter surovine. V blagovni izmenjavi s Sovjetsko zvezo pa je razmerje med industrijskim in kmetijskim blagom nekako uravnovešeno 50 - 50 odst. Ker gre v zahodnonemškem primeru za odlično organizirano tržišče, je prodor jugoslovanskega industrijskega blaga na to tržišče in v tolikšnem procentu vsekakor pomemben uspeh in pomemben podatek, ki odpira oziroma lahko bi rekli zagotavlja nove možnosti za še nadaljnje povečanje tega izvoza. Le tako bo možno izrazitejše vplivati na skrčenje trgovinskega primajkljaja, ki je nastal med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo v blagovni izmenjavi. iitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiimRiiiiiiiiiiia MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V CANNESU Vittoriu Gassmanu nagrada za najboljšega igralca Najboljši film alžirski «Cronaca degli anni di brace» - Rekordno število obiskovalcev CANNES, 23. — Italijanski filmski umetnik Vittorio Gassman je bil proglašen za najboljšega igralca na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu za njegovo vlogo v Risijevem filmu «Profumo di donna». Mednarodna žirija je nadalje nagradila z zlato palmovo vejico alžirski film «Cronaca degli anni di brace», medtem ko je nagrado za najboljšo žensko vlogo osvojila Valerye Ferrine za ženski lik v ameriškem filmu «Lenny». Posebna nagrada žirije je šla nemškemu filmu «Ognuno per se, dio contro tutti» Wemera Herzoga, nagrado za najboljšo režijo pa sta osvojila «ex aequo» Michel Brault za film «Les Ordres» in Costa Ga-vras za film «Sezction Speciale». S podelitvami nagrad se je tako zaključil letošnji mednarodni festival v Cannesu, ki se je precej razlikoval od prejšnjih zlasti ,po resnosti občinstva in filmskih zvezdnikov, ki so prisostvovali predvajanjem. Kljub temu ni manjkalo manj znanih ali skoraj neznanih igralk, ki so skušale izkoristiti edinstveno priložnost in opozoriti nase časnikarje, ki so prišli v znano letovišče z vseh krajev sveta. Na znanem sprehajališču «La Croi-sette» zato tudi tokrat ni manjkalo golih prsi mladih zvezdnic, ki so se slačile kljub mrkemu vremenu. Marsikatera si je nakopala nahod, pa kaj za to: če ji bo «streap tease» pomagal prodreti na vrh Olimpa filmskega sveta, bo bogato poplačana za majhno žrtev. Prireditelji so letos kar ponosni z uspehom festivala, saj so dosegli nove rekorde tako po številu obiskovalcev kot po številu prodanih filmov. Poslovni promet naj bi dosegel že milijon dolarjev, predvidevajo pa, da bo končni obračun še znatno višji. 27 ur v dvigalu CHICAGO, 23. — 53-letni Envin Palewsky,, ki so ga odpeljali v či-kaško bolnišnico zaradi možganske krvavitve, je ostal ' v dvigalu bolnišnice celih 27 ur. Mož je ležal na premični postelji, ki jo je neki bolničar spremil do dvigala, nato pa nanj pozabil in odšel. Palewsky je bil popolnoma paraliziran in ni mogel govoriti. Dan in noč se je moral peljati z dvigalom gor in dol, ne da bi se kdorkoli od njegovih sopotnikov zmenil zanj. Tako je preteklo dolgih 27 ur, v katerih ni ne jedel ne pil. Šest dni kasneje je umrl, toda njegova smrt, kot pravi ravnateljstvo bolnišnice, ni v nikakršni zvezi z «neljubim dogodkom». SASSARI, 23. — Včeraj je pobegnil s prisilnega bivališča na otoku Asinara pri Sardinji mafijski boss» Gerlando Alberti, ki je bil pred leti obsojen v Palermu na šest let ječe zaradi združevanja v zločinske namene. Alberti je bil včeraj v Sasšariju, ker je šel na zdravniški pregled. Ko se je zvečer vračal s paznikom v hotel, je potegnil in zginil kot kafra. Čeprav je policija takoj začela lov za mafijskim banditom, ga doslej še ni izsledila . CUNEO, 23. — Tridesetletni delavec Felice Pianezza iz Mondovija pri Cuneu je zgubil življenje v nesreči ' na delu v železarni Lesegno. Nesrečnež je varil tračnice premičnega žerjava, ko se je stroj premaknil in ga zmečkal. Čeprav so mu delovni tovariši nemudoma priskočili na pomoč, za Pianezza ni bilo več pomoči. V okviru sporazuma o sodelovanju med mehiško vlado in vodstvom Ital-cantieri, ki je bil dosežen lanske jeseni v Ciudad Mexicu, je včeraj dopotovalo v Trst novo gospodarsko odposlanstvo iz Mehike, ki si je ogledalo ladjedelnico Itakantieri v Tržiču, tovarno Grandi Motori pri Boljuncu, obrat Stabilimenti Meccanici V.M. in tehnični oddelek Grandi Motori. Mehiško odposlanstvo, ki ga je vodil minister za državne u-deležbe dr.. X. F. Alejo, si je ogledalo omenjene obrate v spremstvu predsednika Italcantierija Fanfani-ja, glavnega ravnatelja dr. Lippija, delegiranega upravitelja Grandi Motori C. E. Rossija, glavnega ravnatelja A. Guglielmottija, glavnega ravnatelja Stabilimenti Meccanici M. V. M. Brighigne in drugih osebnosti. KPI o avtoporlu pri Fernetičih V zvezi z obsodbo pokrajinskega predsednika dr. Zanettija je KPI izdala sporočilo, v kateri trdi, da se je treba čuditi «strogosti» obsodbe, ne pa njenemu bistvu, saj so sile leve sredine na nereden način vodile gradnjo avtoporta pri Fernetičih. To so komunisti svoj čas že obsodili, kakor obsojajo deželno u-pravo, ker konzorciju za tovorno pristajališče ni nudila ustrezne strokovne nomoči. Tudi sedaj so v okviru koalicije leve sredine — meni KPI — spori in predvolilna ločevanja, medtem ko bi bilo treba misliti na gospodarske koristi Trsta, zaledja ki specifične koristi repentabrske občine. Stavka uradnikov na univerzi Te dni stavka na univerzi uradniško osebje. Zaradi tega so se pred tajništvom vseučilišča ustvarile dolge vrste študentov, ki za stavko niso izvedeli pravočasno in so se bali, da jim bo zapadel rok za pre" dložitev prošenj v zvezi s poletnim izpitnim rokom. Uradniško osebje protestira, ker jim uprava univerze ni izplačala zaostankov, ki znašajo dandanes ze 700 tisoč lir. Rektor De Ferra je 0 zadevi nujno opozoril pristojno ministrstvo, medtem ko je skupina «Demokratični in antifašistični boj», ki je na zadnjih volitvah prejela večino glasov, protestirala, ker se zaostanki ne izplačujejo neučečem osebju, medtem ko vsi ostali redn prejemajo visoke dohodke. Upravn^ svet univerze, ugotavljajo napredn študentje, ne more životariti p° Damoklejevim mečem zaprtja un verze zaradi pomanjkanja finančni sredstev. Poziv stavkajočim v vrtcih OMiRC Sindikat šolskega osebja CGIL po živa zaposlene v vrtcih ONAIRC, n j nadaljujejo svoj sindikalni boj sporočijo sindikatu vsak POpk115-^ strahovanja, do katerega bi pri na pobudo ravnateljstva ustanov Zaključek zasedanja o javnem knjigovodstvu V dvorani za konference na,trgovinski zbornici se je sinoči z čilo dvodnevno zasedanje o javil knjigovodstvu, ki ga je P041 ^ izj. viteljstvom deželne uprave org ^ rala družba Trieste - Consult. v zaključku zasedanja je deze)™, D0. bornik za finance Coloni ^k J? zitivno mnenje o zak°nl?.- „^n(jstva. preosnovo deželnega knjigov .. V senatu bo v drugi polovici jumj^ stekla razprava o zakonskem P gu, ki uvaja podobno preosno di v državno knjigovodstvo. zvezi je Coloni predlagal, naj se pred začetkom razprave v ^ tu sestali v Rimu predstavniki v italijanskih dežel s posebnim , vadnim statutom, da bi yzel1 1 u. tres ustrezna stališča do nove reditve javnega knjigovodstva.