KNJIŽNICA VIA CEPPA N° 9 ! B I E S I E List izhaja vsako soboto PdŠamezi^ številka 20 lir, na Šestih straneh 25 lir. Zaostale števHto/V^fcOj/t^eloleina naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna ^P~~try^mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega '.stolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE? PARTIJE T.O. Postani naročnik “DELA“! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 5 (384) TRST - SOBOTA, 4. FEBRUARJA 1956 CENA 20 UR BESEDA, KI JO SLOVENCI PRIČAKUJEMO OD KONCA VOJNE IMI! lil i gmin mÉÉika lepile Umilili V soboto je predsednik repu- treba, da se prenehajo vse di-niike Gronchi obiskal Belluno I skriminacije na našo škodo, da j 'n so srečal z izvoljenimi pokrajinskimi in občinskitni predstavniki pokrajine. V dveh kratkih nagovorih pred temi predstavniki je predsednik ,ronchi znova potrdil vsebino ,V0Je poslanice ob izvolitvi za ' predsednika. Predvsem je po-*ve slrši pomen zaradi navzočno. '!l<* drugih narodnostnih skupin V1 da se tu še bolj kaže, da ne-vprašanj ne more re• scvati dezela kol celota, niti po saniezna občina, temveč vmesna sj°Pnja, pokrajina. Rekel je, da ( uli za svojo dolžnost, da se lr( sniči tisti del ustave, ki go-l,ori o krajevnih avtonomijah. drugem nagovoru je pred• ?(tnik Poudaril da je treba ta- ° 1 notranjem kot v medna-v/'f ne,n življenju silo nad orne-/ 'J' f pravico iti pravičnostjo, i -r ^e. n poraba sile nazadova• lJ< civilizacije, uresničevanje pravičnosti in solidarnosti pa je jamstvo zu vsakršen napredek v llru in spoštovanju vsakogar, Posameznika ali družbene sku-Plue, naroda ali države, v soži• lPl' ~ ostalimi državami. Pred• Sfidnik Gronchi je tudi pouda-1 . da se morajo napori države Posvetiti napredku in ur esiline-»unju pravičnosti zato, da Ita-lja v resnici postane pravična 'noti za vse, predvsem za tiste, »! òvpajo svoj in mir svoje drli-Zln°- i* dela svojih rok in iz volje po delu. Predsednik Gronchi se je v HVOjih dveh nagovorih dotaknil lreh važnih vprašanj ne samo Za skupnost beneških pokrajin, marveč za vso Italijo. Pred-'sem se je dotaknil vprašanja rajevne in deželne avtonomije, v *em okviru vprašanja narod-V manjšin na Tržaškem, Go-r,yem in v Benečiji, nato pa ra' Icn°sti in enakopravnosti 0 1 državljanov pred zako-^°m, prav posebno pa državi j a-0v’ ki črpajo življenjske vire ,Z sv°jega vsakdanjega dela. Noben italijanski državnik ni 0 vojni tako jasno in odkrito narnih-L SVOjeg.a.. mncnja S>ede 1 , ”nih manjšin, izrecno pa ?.ede slovenske narodne manj-,ne. Predsednik Gronchi je vo-VlriJ to sprašanje v vsesplošno 'Prašanje spoštovanja ustave, ki kresno predvideva spoštovanje Pravic narodnih manjšin in o-"'ogočanie njihovega vsestranska razvoja. Poleg ustave ima-m° sedaj Slovenci v rokah nov argument, na podlagi katerega ahko še učinkoviteje zahteva-110 priznanje tistih pravic, ki ” napisane in nam pripadajo. lovenci v Italiji so pričako-'a i takih besed in se zato za-Pvaijujejo predsedniku Grofi-’ ^“’.da jih je izrekel in d se na podlagi uzakonitve uresničijo načela, ki jih vsebujeta listava in posebni statut, da se slovenska šola uzakoni na podlagi demokratičnih načel, ne pa na podlagi kakršnih koli poskusov rasnih in zavratnih zapostavljanj, o katerih je te dni govora z vestjo o obstoju zakonskega osnutka o slovenski šoli. Skratka, naj se da slovenski manjšini v Italiji tisto mesto, ki ji pripada v novi italijanski demokratični skupnosti, da bodo njeni člani v resnici tisti v vsem enakopravni državljani, o katerih je tolikokrat govoril predsednik Gronchi. Predsednik Gronchi je v Bel-lunu postavil potrebo in nujnost po izvajanju demokratičnih načel in demokratičnih paragrafov ustave. Naj se preneha dosedanje vladno zavlačevanje glede uveljavitve krajevnih in deželnih avtonomij. Predvsem pa naj se preneha diskriminacija med državljani in državljani, naj se neha politika ostre ločitve med delovnimi ljudmi in priviligiranimi sloji, naj se nudijo delovnim ljudem tiste pravice, ki jim pripadajo kot največji in glavni sili italijanske države. Predsednik Gronchi je dejansko izrekel v svojih nagovorih ostro grajo na račun vseh dosedanjih vlad, ki so hotele poglobiti prepad med italijanskimi državljani, ki* so vodile politiko zaostritve nasprotij med državljani, ki so predvsem vodile politiko v korist privilegirancev in na škodo delovnih ljudi. Pred zakonom naj bodo vsi enaki to je načelo Gronchija. Poleg tega je Gronchi nakazal linijo zunanje politike italijanske države, ki mora zasledovati po njegovem mnenju cilj pomiritve in enakopravnosti vseh dežel in držav na svetu. Predsednik republike je torej očividno nakazal smernice tiste politike, ki je v želji in težnji ogromne večine italijanskega ljudstva, a se še ni izvajala in se še ne izvaja, ker je na vodilnih vladnih položajih še veliko preveč pristašev inkvizitorskih in policijskih metod Scelhe. ČLANEK POSLANCA MARCHIO RA 0 SINDIKALNI K0NSTITUANTI Slouenski delouni ljudje bodo našli V statutu zvezne organizacije je zapisano, da se ne delajo rasne, narodnostne, verske ali politične razlike med včlanjenimi delovnimi ljudmi - Komunike Pripravljalnega odbora sindikalne konslituante o nekaterih sovražnih napadih Zaprosili smo poslanca Do. menica Marchierà, ki je v odsotnosti poslanca Santija predsednik Pripravljalnega odbora sindikalne konsti. tuante, naj napiše za naš list naslednji članek: Dogodek, ki osredotoča pozornost delovnih ljudi in vseh iskrenih demokratov Trsta, je sindikalna ustanovna skupščina, ki bo upostavila tudi v tem mestu Zvezno delavsko zbornico GGIL. Predvsem široke množice delovnih ljudi, ki danes bolj kot kdaj koli vodijo borbo v obrambo svojega dela in proti zavratnim poskusom deloda, jalcev, kateri hočejo zmanjšati njihove že itak zelo revne plače, si želijo vstopa v veliko in slavno GGIL, ki je najmočnejše orodje, s katerim razpolagajo za preprečitev poskusov sovražnikov delavske- ga razreda ter najboljši vodnik v borbi za dvig življenjske ravni. Tej veliki težnji niso in ne morejo biti tuji delovni lju. dje slovenske narodnosti ki so se vedno znašli ob strani italijanskih delovnih ljudi v vseh njihovih težnjah in borbah, ker živijo in delajo z njimi v bralski vzajemnosti. A ne samo zaradi tega slovenski delovni ljudje ne morejo m ne smejo ostati pasivni v odnosu do pobude GGIL, s katero se hoče upostaviti v tem mestu - močna enotna organi, zacija vseh delovnih ljudi, marveč tudi zato, ker bodo v OGIL našli najsigurnejšo in najbolj bratsko solidarnost v akciji za obrambo svojih političnih in državljanskih pravic. In res OGIL uresničuje — kot je pisano v njenem statu- 0G0RČENJE ZARADI NECUVENIH DISKRIMINACIJ PROTI SLOVENCEM Uzakonitev slovenske šole naj temelji na pravičnih načelih Protesti političnih, prosvetnih in drugih organizacij zaradi diskriminacijskega zakonskega osnutka o slovenskem šolstvu in zaradi odstranitve slovenskih in dvojezičnih napisov na slovenskih šolah v tržaški okolici Vest, da je sestavljen zakonski osnutek o slovenskem šolstvu v Italiji in na Tržaškem ozemlju ter da je ta v popolnem navzkrižju z demo. kratičnimi načeli, z določbami republiške ustave, -listine o človeških pravicah ter posebnega statuta za Tržaško ozemlje, je močno vznemirila vso slovensko javnost na Tržaškem m na Goriškem. Razne organizacije, politične in kulturne, številna prosvetna društva in roditeljski sveti so naslovili na republiškega predsednika in na prosvetnega ministra proteste ter zahteve, naj se umakne protidemokratični zakonski osnutek. Vzporedno z objavo vesti o omenjenem zakonskem osnut. ku se je dogodila še druga krivica Slovencem na Tržaškem. Na ukaz, ki je prišel iz višjega nadzorništva v Trstu, so morali odstraniti s slovenskih šol v slovenskih vaseh tržaške okolice ne le slovenske, tem-ceč celo dvojezične napise. Tudi l.o dejanje je zelo razburilo Slovence in sploh vso demokratično javnost. Tudi proti temu krivičnemu dejanju je vsa demokratična javnost pro. testirale ter zahtevala popravo krivice. Od prosvetnih društev, včlanjenih v SHLP, ki so ta teden odposlala proteste zaradi krivičnega zakonskega osnutka in zahteve po uzakonitvi, ki naj temelji na načelih pravičnosti in demokracije, naj omenimo PD «Kolarič» iz Sv. Barbare, katero so podpisali tudi šte. vilni vaščani, nadalje društva «Skedenj», «Haas» iz Vrdelce. «Matjašič» iz Barkoveij, «Ce-bulec» od Magdalene, «Vesna» iz' Križa. Roditeljski svet v Križu pa te dni nabira podpise vaščanov na pismo, ki bo odposlano predsedniku Gronchiju in v katerem zahteva pravično ureditev vpra. šanja slovenske šole. Tudi vladnemu komisarju v Trstu odločno poudariti, da je vse to, t. j. zakonski osnutek o dokončni ureditvi slovenskega šolstva in >. --.rojovnljo' poskus odstranjevanja sloven. skih in dvojezičnih napisov na . te izšla Zvezna delavska zbor-šolskih poslopjih, skrajno ne- j niča, zvesta slavnim borbenim demokratična in za vse prave tradicijam tržaškega delavske-demckrate, zlasti pa za Slo-1 §a razreda. Komunike obsoja tu — sindikalno enotnost vseh ročnih in umskih delovnih ljudi brez rasne, narodnostne, verske ali politične razlike, ki živijo v Italiji in ki lahko *pri. stopijo k CGI.L z enakimi pravicami in dolžnostmi na podlagi vpisa v strokovno zvezo, kateri pripadajo. GGIL temelji na načelu najširše notranje demokracije m zato se na vseh zveznih stop. n j ah voditelji izvolijo in se vsi važni sklepi sprejemajo na podlagi večine glasov. Ta osnovna načela zvezne organizacije se bodo morala tudi, tu v Trstu, v okviru Zvezne delavske zbornice, ki bo izšla iz sindikalne konsti; tuante v celoti izvajati. Naj torej slovenski delovni ljudje s polnim zaupanjem pristopijo k sindikalni konsti-tuanti, ki jo je sklicala GGIL, ker bodo na ta način izvršili dejanje, ki ne bo le odgova. rjalo njihovim legitimnim interesom, marveč bo tudi učinkovit odgovor vsem, ki bi hoteli ovekovečiti razdor med tržaškimi delovnimi ljudmi v izključnem interesu bogatinov in izkoriščevalcev delavskega razreda. DOMENICO MARCHIORO Pripravljalni odbor sindi. kalne konslituante je na svoji seji v torek izdelal komunike, v katerem se pravi, da so sovražniki sindikalne enotnosti sprožili klevetniško in provo-katorsko kampanjo proti kon-stituanti. Jasno je — se pravi v komunikeju — da uspehi v pripravah na sindikalno konstituanto jezijo sovražnike delavske enotnosti, prav po. sebno še, ker bo iz konstituan- David (ZDA). Hokej - tolažilni turnir: Italija-Avstrija 8:2, Poljska.Svica 6:2. Rezultati, doseženi v četrtek, pa so naslednji: Tek na 50 km: 1. Jernberg (Šved.) 2:50’27”; 2. Hakulmen (Fin.) 2l.:51’45”; 3. Terentjev (SZ) 2:53’32”; sledili so: Ko. lehmainen (Fin.), Seljuhin (SZ), Kolčin (SZ), Baranov (SZ), Sivonen (Fin.); Bukow-ski (Polj.) je dosegel 13. mesto, Mich (Ital.) 16. mesto. Umetno drsanje: 1. Albright Ema (ZDA) 169,97 točke, Heiss Carolina (ZDA) 168,02 točke Wendl Ingrid (Avstr.) 159,44 točke. Hokej: Z Dl Al - Švedska 6:1, SZ.CSR 7:4. Podpis 2 sporazumov med ZSSR in FLRJ V Beogradu so podpisali med sovjetskimi in jugoslovanskimi predstavniki spora, zum za sodelovanje na področju nuklearnega raziskovanja in uporabo atomske energije v industrijske s vrhe. Za Jugoslavijo je podpisal sporazum podpredsednik Rankovič, ki je o. benem predsednik zveznega odbora za atomsko energijo, za Sovjetsko zvezo pa veleposlanik ZSSR Firiubin. V četrtek je bil v Moskvi podpisan sporazum o deviznem in blagovnem kreditu SZ m Jugoslavije v skupni vred. nosti 84 milijonov dinarjev. KPI za še večji volilni uspeh levičarskih sil Tudi KPI za vključitev tržaških predstavnikov v parlament - Odstop zakladnega ministra Cave in zgrešena davčna politika vlade Zakladni minister Gava, ki pripada Scelbovi struji v de-mokristjanski stranki, je podal ostavko, ki jo je ministrski predsednik Segni sprejel Na njegovo mesto je bil ime. novan finančni minister Va. noni, ki bo vodil obe ministrstvi. Bivši minister Gava je vedno zastopal mnenje, da je treba zaradi, velikega prora, čunskega deficita rezati vsote, ki jih imajo na razpolago ministrstva za javno vzgojo, za javna dela in za delo. Proti temu se je postavila velika ve. čina vlade s Segnijem na čelu. Zaradi tega je Gava že večkrat grozil z ostavko, da bi tako pritisnil na vlado, ki naj bi sprejela njegove poglede (ki so pogledi Scelbe in Confindustrie), ali pa naj bi zaradi tega padla. Segni pa je ostavko G ave sprejel in brez večjih težav rešil tisto «malo krizo», ki bi bila morala pov. zročiti po mnenju Scelbe padec vlade. Kljub temu je novi zakla dni minister rezal, da bi zmanjšal primanjkljaj večjo vsoto, ki je bila namenjena podpori skrbstvenih ustanov, tako da konec koncev so ve. dno prizadeti delovni ljudje, namesto da bi začeli pritiskati na bogataše, ki plačujejo smešne davke in bi lahko nudili državi na podlagi pravič. nega davčnega zakona vse milijarde, ki ji sedaj primanjkujejo. V nedeljo je «l’Unità» ob. javila resolucijo Centralnega komiteja KPI, ki je bila izglasovana na zadnji seji CK. V resoluciji se pravi, da bo v vence žaljiva stvar, in da je bila odposlana protestna j kot taka vse obsodbe vredna. pisma, večinoma zaradi odstranitve slovenskih napisov s slovenskih šol. Slišali smo, da so merodajne oblasti v Trstu zagotovile, da se bo ta krivica popravila in da se morajo napisne table spet postaviti na šolska poslopja. Vendar do trenutka, ko to pišemo, še ne vemo, ali se je to v resnici že zgodilo. Na vsak način pa moramo še enkrat ZDA odklanjajo pogodbo o prijateljstvu z ZSSR Ču En Laj poziva voditelje Formoze, naj se predajo V soboto je Bela hiša obja. vila vsebino Bulganinovega pisma Eisenhowerju in odgo vor slednjega,. Bulganinovo pismo vsebuje predlog za sklenitev dvajsetletne pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju .. __j.„ ua med ZSSR in ZiDA, ki naj bi ie dejansko javno in odločno dovoljevala vzajemne napore Pozval upravne organe italijan- za rešitev vseh mednarodnih *ke države, naj se tudi po tem vprašanj na podlagi mirnih vprašanju striktno držijo repu- 1 pogajanj, razvoj gospodarske-Mikanske in demokratične usta- §a> kulturnega in znanstve-'c; To izjave nam morajo slu- ! nega sodelovanja. Pismo je z|ti kot nova platforma za na- | vsebovalo tudi osnutek pogod s° borbo v obrambo pravic slo. venske narodne manjšine. Ne pa strinja z ugotovitvijo Bul- j variš Hruščev izjavil, da je ganina o nujni potrebi po Tržaški in Goriški Slovenci ter italijanski demokrati, ne bodo nikoli dopustili, da bi se ta dejanja vršila pa četudi pod okriljem namišljene demokracije. Po drugi strani pa moramo še enkrat poudariti, da je za. res neresno tudi od tukajšnjih oblasti, katerim je zaupana uprava na Tržaškem področju, da dopuste skrajno protidemokratična dejanja, kot je n. pr. snemanje slovenskih ali celo dvojezičnih napisov na šolskih poslopjih. To je tembolj neresno, ker izgleda, da je ukaz izšel iz pisarne enega izmed funkcionarjev. To je zelo slabo izpričevalo o toliko ope. vani demokraciji in pravici. Zato bi morale merodajne o-biasti opozoriti prevročega funkcionarja, da na Tržaškem ozemlju veljajo določila, ki so. bila podpisana v Londonu 5. oktobra 1954. da obstaja Po- čimprejšnj: ureditvi odnosov med obema državama. V zaključku si E;senhower želi no. vega Bulganinovega sporočila v zvezi z odgovorom. Predsednik ZDA je torej odklonil Bulganinov predlog, ki bi prav gotovo najučinkoviteje služil stvari pomiritve in prijateljstva med ZSSR in ZDA, V moskovskih krogih se poudarja, da je vprašanje po. polne normalizacije odnosov be. Eisenhower je v svojem ' med ZDA in ZSSR «zrelo» in odgovoru odbil Bulganinov j da bi prijateljska pogodba moremo si misliti, da bi se vro- predlog, češ da se itak vsa zelo mnogo služila ne samo ' •‘krvneži drznili še dalje prezi- ! vprašanja lahko rešijo na po- pomiritvi med obema dežela-1'ati ustavo po jasnem opozori- dlagi ustanovne listine OZN, ■ ma, marveč po vsem svetu, m uglednega moža. ki stoji na j da se 1 položaj po ženevski kon. j Angleškemu nedeljskemu li-',pbi italijanske države. Zato bo lerenci ni ugodno razvil, da se ! stu «News of thè World» je to- Močan potres na področju Ilirske Bistrice in Trnovega V torek zjutraj je tržaški šsofizični inštitut zabeležil 'hočne potresne sunke: ob 3.25, b 4,01, ob 4,58 in 5,33. Naj-^oenejši sunek pa je bil ob ’ ’ 5’ tako da se je v Trstu „ orai vse mestno prebival. .■X0 Prebudilo. Nekaj manj-t. . SUnkov je geofizični inšti. ut zabeležil tudi v torek poldne in popoldne. V -ačetku je tržaški geofizični -vStiu*t javil, da je bilo sredi-kce »otresa v Klani (med Re-0 in Ilirsko Bistrico), iz ve. kv. -Pa’ ki so prišle iz tistih t)i]aQlev' se je zvedelo, da je I]i“ksredišče potresa prav v dovanih, od teh pa preko po. lovica je bila hujše poškodovana. V ostalih krajih, t. j. v Topolcu, Jasnu, Kosezah, Jablanici; Podstenjah in drugje je bilo poškodovanih približno 60 stavb. V Ilirski Bistrici in Trnovem so nekatere stavbe postale neuporabne. Človeških žrtev ni bilo. Prebivalci so se prestrašili, prav pose. bno, ker je tisto področje večkrat doživelo hude potrese. Potresni sunki, so se občuti- nekaj ometa in dve ženi. sta predčasno rodili. Oblasti prizadetega področja Ilirske Bistrice so izjavile, da se je prebivalstvo zelo disciplinirano vedlo in da, se je teirfti zahvaliti, če ni bilo zabeležiti hujše škode1. Vladne oblasti, pa so se takoj podale na mesto in 'a, eie ocenjevati škodo. Komisija koperskega okrajnega ljudskega odbora je ugotovila, 200 milijo, nov din škode. Prizadeto pre- li povsod po Julijski krajini, bivalstvo se le boji, da ne bi na Kvarnerskih otokih in do , v teh dneh zapadlo veliko Ljubljane, kjer so počile ne-, snega in da se ne bi pojavila katere vodovodne cevi. V Tr. «kočanka», tamkajšnja burja, manj vredno cem polne pravice državlja. nov in da zato nas nihče ne sme imeti za pleme. Italijanska vlada se je s podpisom londonskega sporazuma o Tržaškem ozemlju in Posebnega statuta obvezala, da bo uzakonila slovensko šolstvo v teh krajih. Skrajni čas je, da dolžnost, ki izhaja iz te obveze tudi izpolni. In izpolniti jo mora, toda ne na osnovi krivičnega in diskriminacijskega zakona, temveč na osnovi takega zakona, ki bo resnično temeljil na načelih civilizacije in demokra. cije. čilj bližnjega obiska sovjet- | skih voditeljev na Angleškem ssbni statut, ki jamči Sloven-prepričati britanske državnike, da je treba napraviti konkretne korake za odpravo sporov med državami in da je v želji ZSSR vzpostaviti z Veliko Britanijo najtesnejše prijateljske stike. V Pekingu je več dni zasedal o-srednji odbor politične posvetovalne konference, ki je nekak koordinacijski organ vseh kitajskih strank. Na seji je govoril tudi ministrski pred. sednik Cu En Laj, ki je dejal, da si LR Kitajska želi srečanja z zunanjim ministrom ZDA Dullesom. sklicanja konference za združitev Koreje, ponovnega sklicanja ženevske .konference za rešitev vietnamskega vprašanja, varnostnega pakta med vsemi deželami, ki ležijo ob Indijskem in Tihem oceanu. Cu En Laj je pozval voditelje Formoze, naj na mi. ren način prepustijo oblast legitimni kitajski vladi, ker bodo na ta način vsi do zadnjega deležni amnestije. V začetku tega tedna so se začeli in zaključili v Washing-tonu razgovori med Edenom in Eisenhowerjem. Diskutiralo se je o politiki do LR Kitajske, o Bližnjem vzhodu, atomskem sodelovanju. Zgleda, da sta, o-ba državnika ostala na svojih prvotnih pozicijah, ker Elisen. hower noče podpreti britanske politike na Bližnjem vzhodu in noče vedeti o reviziji politike v odnosu do Kitajske. Predsednik LR Kitajske Mao Ge Dun je na seji izvršnega odbora politične posvetovalne konference izjavil, da se bo v treh letih zaključila socialistična Bistrici, kjer je bilo stu ni bilo nobene škode, le v kar bi prav gotovo otežilo ves ’ na Kitajskem y 90 do 95 odst. stavb poško- [ neki hiši je padlo s stropa , položaj. preobrazba. poskuse voditeljev liberinske Delavske zbornice, da bi po. novno pogrevali argumente, ki so v preteklosti služili za razdor med delavci. Ti, argumenti pa ne morejo več ustvarjati razdora, kar vsakodnevno dokazujejo tržaški delovni ljudje. Istočasno komunike opoza. rja, da se s strani nekaterih dobro znanih sovražnikov delovnih ljudi govori o domnevnih neobstoječih notranjih bitkah, delnih porazih, kapitulacijah in izmišljenih razlikah med člani Pripravljalnega od. bora. Pripravljalni odbor opozarja, da je pristop h konsti-tuanti urejen po že objavljenih pravilih in da ne obsta. jajo nobena druga pravila. Poziva nadalje, naj delovni ljudje razkrinkajo vsakršen poskus, ki bi škodovol enotnosti, in naj vložijo sile za mobilizacijo novih delovnih množic okrog konslituante. Seja CK KP TO Danes ob 17 se na sedežu v ul. Capitolina 3 sestane Cen. traini Komite Komunistične partije TO, ki bo razpravljal o bližnjih upravnih volitvah. Slovensko-hrvaška ljudska prosvete priredi v torek, 7 februarja ob 20. uri v dvorani Kraljič v Domu pristaniških delavcev v Trstu PREŠERNOVO PROSLAVO Spored je sledeč: 1. Slavnosti nagovor 2. Recitacije pesnikovih poezij 3. Nastop pevskih zborov Vljudno vabljeni k številni udeležbi ! Olimpijade v Gortini d’Ampezzo V sredo so se na VIL zimski olimpijadi dosegli naslednji rezultati: Zenska smučarska štafeta 3x5:1. Finska, 2. ZSSR, 3. Švedska. Smuk . ženske: 1. Madaleine Berthod (Švica), 2. Danzer (Švica), 3. Wheeler (Kanada). Umetno drsanje - moški. 1. Jenkins Ha-yes AUen (ZDA), 2. Robert, s on Ronald (ZDA), 3. Jenkins bližnji volilni kampanji, ki je lahko odločilna za življenje v deželi, vložila vse svoje sile, da doseže dva osnovna cilja: 1. da občine pridejo v uprav ) delovnih ljudi in ne privilegirancev, 2. da se doseže nov uspeh levičarskih sil, ki naj porazi reakcionarno zaroto Scelbe in Confindustrie, naj napravi konec z demokristjan-skih monopolom jn naj radi-skim monopolom politični po. ložaj dežele. Pogoji za ta preobrat obšla, jajo v falimentarni politiki štirih vladnih strank, v težki gospodarski krizi, v bedi po mestih in na deželi. KPI poziva delavce, kmete, brezposelne, uradnike v borbo za iz. boljšanje mezd in plač, za izboljšanje položaja obrtnikov in malih trgovcev, kliče v boj žene za izboljšanje življenjskih razmer. Prav tako poziva v boj proti korupciji in nepo. tizmu, proti izkoriščanju, proti monopolom, za mir in pomiritev v notranjosti in zu. nanjosti. Program partije je: uvedba krajevnih avtonomij, obramba interesov delovnih ljudi, dostojno in razširjeno socialno skrbstvo, reševanje stanovanj, skega in šolskega vprašanja, municipalizacija javnih uslug KPI se bori za popolno od. pravo vezanih list, proti vsem poskusom volilnih sleparij. Kjer bo veljal proporcionalni sistem bo KPI nastopala kot samostojna stranka, kjer pa bodo veljale vezane liste se bu povezala v široke demokratične bloke. KPI se izreka zato. da dobi Tržaško ozemlje svoje parlamentarne predstavnike v ita. lijanskem parlamentu (kar je tudi tov. Pajetta zahteval v sredo v parlamentu) in poziva vlado, naj se izvedejo v kratkem po vsej Italiji tudi volitve v deželne zbore. Nova Bulganinova poslanica V četrtek je sovjetski ministrski predsednik Bulganin poslal ameriškemu predsedniku novo poslanico, v kateri ponovno predlaga sklenitev pa. kta o prijateljstvu ln sodelovanju med ZSSR in ZDA. Do trenutka, ko gre naš list v tisk ni bilo še objavljeno celotno besedilo omenjene spomenice, zato bomo o njem obširneje poročali v prihodnji številki. GOLO UGOTAVLJANJE IN PROTESTNE BRZOJAVKE NE ZADOSTUJEJO Ladje, prosta cona, rotacijski sklad bodo sad konkretnih akcij Protestno gibanje proti odvzemu obljubljenih ladij Trstu je rodilo delen uspeh: ladja «Rosandra», ki so jo splovili v nedel.o v ladjedelnici Sv. Marka, bo ostala v Trstu, kot je bilo prvotno namenjeno. Na vsak način je to kot smo dejali le delen uspeh, ker vlada še vedno vztraja na premestitvi ladje «S. Giorgio» v Genovo, medtem ko še ni ne duha ne sluha o ladjah «Asia» in krajini velike koristi zaradi štetih obljub, ki jih je dala velikanskega tranzita, ki bi se stekal preko Trsta predvsem iz zalednih držav. V bistvu je to poudaril prejšnji petek na seji mestnega sveta tov. Franc Gombač, ko je vprašal županstvo in občinski odbor, kaj namerava storiti zato, da se vsa zadeva ne ustavi pri vrnitvi ladje «Rosandra» in pri platoničnih protestih, ki prav nič ne zale- «Victoria», ki sta bili obljublje- , željo pri merodajnih vladnis ni Trstu od vladnega pred. Slavnika na mednarodni konferenci za tržaško pristanišče v Rimu. Znano je, da bi morali ladji «Asia» in «Victoria» služiti vzpostavitvi rentabilne proge Trst Daljni vzhod, ki bi prinašala mestu in bližnji po- činiteljih. Tov. Gombač je tudi predlagal, naj se sestavi komisija iz vseh strankinih predstavnikov, zastopanih v občinskem svetu, in naj se ta komisija nemudoma poda v Rim. da ponese soglasno zahtevo Trsta po uresničenju ne. 35. obletnica Zveze komunistične mladine 29. januarja je potekala , stičnim tolpam, v španski držav-XAXU. obletnica ustanovitve Ijanski vojni, v narodnoosvobo-Zveze italijanske komunistične dilni borbi se je slovenska ko- mladine Slovenska komunistična min-dina je veliko prispevala k usta. novitvi te nove organizacije, ki se je ustanovila s prehodom socialistične mladine v ZKM Italije na kongresu v Firencah. 1’oteklo je 35 let težkih borb in velikih žrtev, zmag, uspehov in tudi neuspehov, ki so v teh munistična mladina vedno izkazala zaradi svojega poguma in svoje zvestobe idealom komunizma. To so strani, ki so bile pisane s krvjo in ki jih naša mladina mora poznati ne samo zato, da ji služijo za vzgled in so ji v ponos in čast, marveč predvsem zato, da vzpodbudo k ši del slovenske in italijanske mladine. Ko pregledujemo zgo- , Nobeno mladinsko gibanje dorino slavne Zveze komunisti- se ne more ponašati s takšno slave in naukov prepolno preteklostjo, kot je naša. Nobeno drugo gibanje ne more nuditi mladini takšnih borbenih idea. čne mladine, najdemo, kar nam je i čast in ponos, najlepša i-mena slovenske mladine: imena Finka Tomažiča, Božidarja Ko. lariča, Ivana Pertotu in števil- ] lov, katerih podlaga je vera v nih drugih. V borbi proti fati- človeka; takšnih idealov, ki «o se uresničili v deželah z ‘>I)U milijonov prebivalcev. Medtem ko se druga mladinska gibanja predstavljajo mladini z demago-škimi frazami in s ciljem njene pasivizacije, likvidacije njenega borbenega duha in olajšanja so. vražnega delovanja, se komunistična mladina predstavlja mla-dili s svojim specifičnim programom, ki sovpada s težnjami in pravičnimi zahtevami širokih mladinskih množic, ki jim sedanja družba odreka naj. osnovnejše pravice, predvsem pa pravico do dela, učenja in razvedrila. Mi mladi komunisti pravimo slovenskim mladincem to, kar so rekli Tomažič, Kolarič in številni drugi: Vaša bodočnost je v socializmu, v upostavitvi ti- ste družbe, ki jamči vsem najosnovnejše pravice, odpira vsa vrata mladini in ji zagotavlja srečno bodočnost. Zvesti naši plemeniti borbeni tradiciji, moramo danes mi, mladi komunisti posvetiti vse svoje sile za ustvaritev široke fronte med slovensko mladino, bo edino jamstvo za uspeh v vseh borbah v obrambo naših svetih narodnih pravic, ki so danes teptane. Kot včeraj naj bo tudi danes naše geslo: «Združiti mladino v borbi za dosego bolj. šega življenja, človeka vrednega življenja». Zato pa pozivamo vse slovenske mladince, nej pristopijo k naši veliki in lepi družini, k Zvezi komunistične mladine. LUCIAN RONCELJ vlada v zadnjih časih. Kritiziral je tudi županstvo, ker se je omejilo na mile protestne brzojavke, ki pa so izzvale le negativne odgovore s strani odgovornih vladnih čl. niteljev. Samo v trenutku, ko je Trst ne glede na pomirjevalne pozive demokristjanov in njihovih zaveznikov začel izražati svoje nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi vladnega stališča in ko je opozicija začelo široko akcijo za enoten nastop vsega prebivalstva, je bila vlada prisiljena preklicati del svojega sklepa in pu. stili Trstu vsaj eno od obeh Genovi namenjenih ladij. Tržaško gospodarstvo je v kritičnem stanju. S to ugotovitvijo nismo povedali nič novega, kar ne bi že vsak Tržačan vedel, ker to krizo vsa. kodnevno težko čuti na svoji koži. To težko stanje dejansko ugotavljajo vsi in ne samo v Trstu. Danes pa ne gre več za ugotavljanje stanja, marveč za konkretne akcije. Vladne stranke se najrajši ustavljajo pri ugotovitvah in sku. šajo preprečiti vsakršen poskus množične mobilizacije za rešitev gospodarskih problemov Trsta. Zato uporabljajo ie «orožje» brzojavk. Položaj Trsta pa zahteva enotni nastop vsega prebivalstva. Za to se borijo demokratične sile, za to Komunistična partija poziva na široko fronto, ki naj zajame vse politične stranke, sindikalne organizacije, gospodarske. ustanove. Samo z borbo se bo vprašanje ladij, integralne proste cone, rotacijskega sklBda in konkretne, konstruktivne vladne politike za Trst rešilo. To je sedanja glavna naloga tržaškega prebivalstva. Nehaj številk iz letošnjega proračuna zgoniške občine Namen današnjega članka je. da nudimo našim bralcem podrobnejši vpogled v občinski proračun, ki ga je za tekoče leto odobril občinski svet . zgoniške občine. Obračun iz kazuje 24 milijonov 630 tisoč 751 lir primanjkljaja, kar je nedvomno visoka vsota. Treba pa je upoštevati, da je zgoni. ška občina — čeprav po številu prebivalstva večja od re-pentabrske — v resnici najrevnejša občina našega področja. Dejansko ima ta občina še manj možnosti n. pr. glede turističnega razvoja, nima ni-kakih industrijskih objektov ali drugih virov, ki bi dali občinski financi kake dohodke. Po drugi strani pa se potrebe večajo iz leta v leto in s tem seveda proračunski del izdat kov. Kot druga leta, tako so tud, letos v prvem delu proračuna, to je v dohodkih, največja vsota trošarine. Za letos je predvi. deno, da bo občina inkasirala na trošarinskem davku 3 mil. 300.000 lir. Za družinski davek je predvidenih 498.540 lir in sicer nekaj tisoč lir več kot lansko leto. Za davek na živino je predvidena vsota 644.650 lir, dočim je izkazal lanski proračun 603.300 lir. Nekoliko višja je letos tudi postavka davka na prašiče, ki iz. kazuje 99.200 lir v primeru s 60.800 lir iz leta 1955. Davek na pse je predviden v vsoti 44.500 lir. Razen še 101.250 lir za najemnine za lovišča, ni v dohodkih važnejših postavk. Skupni dohodki so predvideni na 6.916.149 lir. Skupni izdatki pa 31,546.910 lir. Izdatki so za 4 milijone večji, kot jih je prvotno predvideval občinski odbor, ker so na seji vnesli še nekaj potrebnih postavk izdatkov in sicer 3 milijone lir za nakup zemljišča za šolo v Zgoniku. 500.000 lir za večje stroške javne razsvetljave 500.000 lir v primeri z zneskom 200.000 iz leta 1955. Proračun mora sedaj odobri i še nadrejena oblast, to je prefektura, glede primanj. kljaja pa mora za njegovo kritje skrbeti isto tako nadrejena oblast. Kot v prejšnjem članku o repentabrskem proračunu, tako moramo tudi danes zopet podčrtati, da bi morale merodajne oblasti predložene proračune čimprej odobriti. Vsako zavlačevanje samo ovira delo občinskih upraviteljev, ki dejansko ne vedo, s kakšnimi vsotami lahko razpolagajo in kateri izdatki so bili odobreni. Po sotiioeoi svelo UMRL JE PRVI MADŽARSKI OLIMPIJSKI PRVAK V starosti 77 let je umrl v Budimpešti Alfred Hajós, prvi madžarski olimpijski prvak v plavanju. Hajós je tekmoval na olimpiadi v Atenah leta 1896, kjer je priboril Madžar- ski prvo prvenstvo. 100 m v prostem stilu je preplaval v 1’22”2, 1200 m pa v 18’22”2. NEBOTIČNIK v BUDIMPEŠTI V 13. okraju Budimpešte in sicer v parku Sv. Stefana bodo gradili prvi madžarski nebotičnik. Stavba bo imela 16 nadstropij,1 z vsemi moderni, mi pritiklinami. Tako bodo i-mele vse kuhinje električne kuhalnike, v vseh stanovanjih bodo postavili avtomačni ventilator za prezračenje. Stavbo bodo gradili v okviru druge petletke. AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA NA POLJSKEM V teku prve šestletke je šlo iz poljskih tovarn v promet skoro 40.090 tovornih avtomobilov in preko 36.000 traktorjev. Te proizvode Poljska tudi izvaža in sicer v Bolgarijo, Finsko, Turčijo, Brazilijo in v druge države. V zadnjih šestih letih so dale tovarne tudi 70 tisoč motornih koles in nad 850.000 dvokoles. V prihodnji petletki bodo poljske tovarne avtomobilov dale deželi nad 180.000 tovornikov in avtomobilov. Znatno se bo povečala tudi proizvodnja traktorjev. Petletka predvideva poleg tega še nad 100 tisoč motornih koles in približno 1,500.000 dvokoles. VZPOSTAVITEV TRGOVINSKIH ODNOSOV MED MADŽARSKO IN JAPONSKO Po 11 letih prekinitve so se začela pred kratkim pogajanja za vzpostavitev trgovinskih odnosov med L.R. Madžarsko in Japonsko. Kot zaključek pogajanj je bil podpisan trgovinski sporazum. Trgovinski razvoj med o-beir.a državama je bil do sedaj otežkočen iz dveh razlogov, ki jih je ob podpisu sporazuma navedel Eindre Gal, predstavnik madžarskega ministrstva za zunanjo trgovino. Razloga sta bila: izredno velika daljava med obema deželama ter težkoče za direktno plačevanje blaga. Zadnja ovira je bila odstranjena z medsebojnim sporazumom, ki je bil sklenjen med madžarsko trgovinsko banko in bančnim zavodom v Tokju. ' PREDKONGRESNA DISKUSIJA OSE za izbolisanle pouezaue Kie j? vzrok odsotnost med vrhom in terenom Tovariši ki so že spregovorili na tej strani v okviru predkongresne diskusije, so dobro storili, da so podčrtali nekatere negativne pojave, oz. pomanjkljivosti notranje or. ganizacije naše partije, ker ne smemo, čeprav bo moral bližnji kongres razpravljati o težkem argumentu politično-go-spodarskega položaja na našem ozemlju tudi zaradi po. trebe, da se izdela odgovarjajoči volilni program, pozabiti na vprašanje delovanja partijskih organov. Da se takoj lotevam argumenta, o katerem mislim spre. govoriti, opominjam, da nam ustroj na podlagi celic nudi znatne koristi. Zaradi tega so nekatere druge politične organizacije skušale z večjim ali manjšim uspehom poskusile i-sto. da bi si osvojile to značilnost komunističnih partij. Te koristi se opažajo v akciji proti zunanjosti, v akciji za kapilarno prisotnost med mno. žicami, za racionalno propagandno delo. Ta ustroj pa nam KAKŠNE JIH KLATIJO ZAHODNI PROPAGANDISTI PROTI Č.S.R. Pokazala je 16 parov čevljev v odgovor radiu “Svobodna Evropa*4 Štefanovanje v moravski vasici jn pikri komentarji na račun radio-lažnivcev Paket iz Amerike, ki je povzročil obilo smeha - Mladina danes in včeraj Življenje pri nas ni brez skr. bi, raznih ovir in tezkoč. Doseči cilje, ki si jih je naša dežela postavila, pomeni veliko -r\r\ f\r\r\ . • , . delati. Načrti so veličastni, tem- l«*V_ek Za p» > hiter, čas ne dovoljuje od: javno občinsko knjižnico. Izdatki so letos za približno 10 milijonov večji kot la. ni, ker so bile povišane nekatere običajne postavke in poleg tega vrtešene v proračun še druge nove postavke, kot n. pr. postavitev dvojezičnih napisov po vaseh, brisanje raznih napisov po zidovih in obnovitev občinskega anagraf-skega urada. Samo za to postavko je predvidenih 437.300 lir. Kot prvo najdemo v izdatkih postavko 1.500.000 lir za primanjkljaj do 31. decembra 1955, ki je nastal zaradi manj. ših inkasov, kot je bilo predvideno. Ta primanjkljaj je znašal v prejšnjem proračunu 590.286 lir. Kot vidimo, je letos skoro za milijon večji. Druge večje postavke izdatkov so plače uslužbencev, ki so predvidene na 2,745.472 lir, pokojninski sklad istih 1,453.092 lir. Nadalje ima občina 755.000 lir stroškov za trošarinski konzorcij, 250.000 lir za redno vzdrževa. nje občinskih nepremičnin ter precej visoko vsoto 1,890.000 lir za vodovod. Za uporabo na javnih pipah je predviden znesek 430.000 lir, ki je za 70.000 lir višji od lanskega. Letni prispevek za Selveg, ki dobavlja električni tok znaša letos 540.000 lir v primeri s 432.600 lirami, iz lanskega leta. Večja, vsota je letos predvidena tudi za vzdrževanje cest in kanalizacijo in sicer 892.000 lir, medtem ko je iz. kazal lanski proračun 512.000 lir. Za šolske pcstrežnice je predvideno 1,071.606 lir, za nameščeno osebje v otroških vrt-c h pa 2,041.800' lir. Druga večja postavka je vzdrževanje otroških vrtcev (hrana in dru. ge potrebščine), ki izkazuje 1,147.200 lir. Za kritje stroškov zdravil za revne v občini je predviden znesek 335.000 lir. Precejšnje breme občine so tudi računi bolnišnic za tiste občane, ki jih niso v stanju sami poravnati. Za to je letos predvidena vsota 1,600.000, ki je za 400.000 lir višja od lan. ske. Za izredna popravila nepremičnin (belenje šolskih u. čilnic, popravila streh, podov šole v Saležu itd.) je vnešen znesek 550.000 lir, za izredne stroške vzdrževanja šol v Bri-ščikih in na Proseku-postaja 440.000 lir. Naj omenimo še postavko za izredna popravila cest v predvidenem znesku lasanja. Kajti, če samo malce pomislimo na vse velike spremembe, ki smo jih doživeli, tedaj je teh deset let v resnici kratka doba. V sak od nas ve, da velika dejanja predpostavljajo tudi velika vjnašanja. svoje komplicirane probleme. Tudi naše socialistično dogajanje ima taka vprašanja. V tem pa ni nobene pomanjkljivosti, nobene nesreče. Vsak od nas se o tem tudi zaveda. V nasprotju s tem vzemite takšne ljudit kot so tisti j#L «Svobodne Evrope» in drugih hujskaških radijskih oddajnih postaj. Pravzaprav vemo. da so to sovražniki našega življenja, naše ureditve to so sovražniki prepolni mržnje. Prav tako vemo. da si služijo kruh z obdelovanjem vprašanj ljudskode. mokratične Češkoslovaške za potrebe sovražne in prevratniške propagande. Na to gledamo s prezirom. A oni velikokrat zgleda jo več kot smešni. Kad bi povedal to. kar sem ! h doživel, /j a božične praznike zlCe* sem bil doma v Rakvicah v južni Moravski. Na Stefanovo sem šel na obisk k družini znancev, tam pa smo skupaj poslušali tudi poslednje radijske vesli in komentar. V komentarju so se citirale tudi nekatere izjave iz božičnega programa radia «Svo. hodna Evropa» o življenjski ravni v Češkoslovaški. To je izzvalo interes vseh in vsi so začeli govoriti. Iz radia smo n. pr. slišali: «Svobodna Evro pan je 22. dec. 195.5 izjavila, da v Češkoslovaški imajo čevlje samo komunistični funkcionarji. Domača hčerka pa je kot v odgovor začela nositi na kup svojo obutev. Prinesla je vse svoje čevlje, copate, sandale, visoke čevlje in dejala: «Nisem ne članica partije ne funkcionarka, a tu imam vsega skupaj 16 parov čevljev». Nočem reči, da vsako dekle ima 16 parov čevljev, ker ne gre za to. Gotovo pa je, daj^je popolnoma normalno in ni pri nas nič neobičajnega, če ima, reci-mo, od štiri do šest parov. Moji znanci so poslušali te izjave «Svobodne Evropen s posmehom. Bil je pravi prezirljiv posmeh. Izražen z besedami, je hotel reči: «Za boga,. kje je ta človek to pobral? Vidi se, da on sploh ne ve, kako je pri naš n. Toda vzemimo, da družina, s katero sem bil na Štefanovo Jiri radiju — dekle s svojo rezervo čevljev ni prav običajna. A popoldne in zvečer sem bil prisoten na štefanovanju. Ob tej priliki se v gostilni zbere staro in mlado. Mlada dekleta plešejo, tetke in starke pa sedijo za mizami ali pa na stolicah okrog zida. Logično je, da se tu govori o vsem in vsakem, od začetka do konca. Tako na primer: «Poglejte. no. to Maro! To dekletce je staro komaj 16 let in že ima lepo uro za zapestjem, lepo haljo in svilene nogavice. In pa vsi ostali dekliči! Koliko jih i-ma kožuhe, razno drugo šaro. kot v mestu pač! Naša Fanka si je colo lase nakodrala, jaz pu sem ji rekla: Ali nisi prav nič drugega našla, da hi potrosila denar? A vse to je zastonj, veste. toliko denarja, kolikor ga sedaj imajo mladi, mi v svoji mladosti ga niti sanjali nismo!» Ena od teh tetk pravi: «Ali ste slišale? Danes so po radiu govorili o tem, da v tej Ameriki mislijo, da nii nimamo niču. O tem argumentu je bilo veliko komentarjev. Tetke so se začele spominjati svoje mladosti. k.-ko so jokaje prosile, naj jih puste na ples, kako je bona vil jo delil samo orehe in jabolke, nobenih ur. nobenih igrač, radijskih sprejemnikov, blaga za halje in večernih o-bi ek. Pomislil sem: to so torej tetke, ki znajo parati s svojim o-strini jezikom, ko jim kaj ne ugaja, in znajo zelo dobro izražati svoje nezadovoljstvo. Zato pri njih je izgubljen človek, ki je 19. decembra po «Svobodni Evropi» izjavil: «V Češkoslo- vaški vladajo stalne težkoče v preskrbi prebivalstva s tekstilom». Ali pa' tisti, ki je istega dne dejal: «Zaradi zmešnjave so v Češkoslovaški v resnici trgovine polne, a to, kar je v njih. se ne more kupiti». In tretji: «Zato, ker ni kaj kupiti, se bo pod božičnim drevescem postavila slika tistega, kar se je želelo kupiti». Za božič sem doma govoril ludi z vodjo krajevne prodajalne NARPA. v kateri se prodajajo tudi knjige. Dejal mi je, du je prodajalna v decembru do praznikov imela 46 tisoč kron dohodkov. «Tega ni bilo nikoli prej» - so pravili. «Samo knjig, koliko so kupovali». Sam vem, da so prej kupovali knjige samo gospod učitelj9 nekoliko ljudi iz vrst krajevnega izobraženstva, medtem ko med krneli je bilo le malo dobro pismenih ljudi. Ostali niso za to imeli denarja ali pa jim je bilo žal. da bi tro- : Hi denar za knjige. Tudi v tem se vidi, kako se ljudje spreminjajo. Želim govoriti še o drugem božičnem doživetju v Rakvicah. Pred božičem je neki družini prišel zavoj od sorodnika iz A-merike. Vsi so bili zelo rado-, vedili, kaj bo v njem, ker je «pač iz Amerike». Morda kakšne dragocenosti? Ne, v zavoju sta bila moka in sladkor. Koliko smeha in smešnic je bilo na tu račun!» Odkod so padli, da mislijo, da nimamo moke in sladkorja? ! » so govorili ljudje. «Dolinica ga je dala nekje celo 40 stotov za hektar!» To so bila torej nekatera moja doživetja za časa zadnjih božičnih praznikov v Rakvicah. Sedaj pa bi hotel reči: Kaj pravzaprav ruzumejo vsi ti ljudje od «Svobodne Evrope» in drugih hujskaš.kih postaj o žuljenju v naši deželi? Kaj pravzaprav mislijo o naših ljudeh, da jih skuš jo poučevati nekje z Zahoda o življenju pri nas? Zalo je povsem n iravno, da lju d je na njihove izjave in politične programe ne gledajo nič drugače kol na izmišljotine in loži. Zato se lahko razume, da e-migrantje postajajo smešni, ko jim pada na um. da pravijo takšne reči. kot je n. pr. izjavil Rudolf Kopecki v češki emisiji iz Londona dne 28. decembra. On je dejal: «Vam, ki se spominjate časov prve republike, je prav gotovo dobro znano, da je bila v naši prvi republiki življenjska raven visoka». — Mi vemo. da se je takrat postavljalo vprašanje «kako in za koga». y\ danes, leta 1956, se to vprašanje za delovnega človeka ne postavlja več. S tem nočem reči, da pri nas ni skrbi, da pri nas teče življenje naprej kot po olju. Resnica j)a je, da kljub vsem težkočam, kljub vsem pomari jkljvosti m in napakam popolnoma prepričano in gotovo korakamo naprej. R. NEJEDLY S področja znanosli ODPORNOST CRNCEV PROTI SRČNIM BOLEZNIM Morda bodo črnci plemena Bantu, ki žive v osrednjih predelih afriške celine pomagali znanosti odgovoriti na vprašanje, kakšen je najuspešnejši boj proti srčnim boleznim. Znanstveniki so namreč ugotovili, da so črnci plemena Bantu imuni za koronarno trom-b >zo in nekatere druge srčne b dežni, ki so zelo razširjene v Evropi in Ameriki. Eden izmed vzrokov odpornosti je dejstvo, da imajo Afrikanci krvne žiie, ki po vsem videzu nikoli ne ostarajo. Zdravniki so ugotovili, da so dovodnice in odvodnice črncev plemena Bantu, starih 70-80 let, povprečno boljše kot krvne žile Evropejcev med 20. in 30. letom. Z-s-kaj imajo črnci Bantu manj snovi, ki poapnenjajo žile pa zdravniki še niso ugotovili. omogoča, da obstaja učinkovita povezava med tovariši vo. ditelji iz tajništva in tovariši, imenujmo jih tako, s terena. Govorimo o učinkoviti povezavi med tajništvom in terenom, čeprav se ne more da. nes trditi da je ta povezava res taka, če opazujemo sedanje možnosti povezave med terenom in tajništvom. In to se dogaja ne morda zaradi tega, ker ne bi bili tovariši od tajništva pripravljeni poslušati glas celic, temveč zato, ker naš ustroj na bazi zaradi svoje prevelike delitve ne orno. goča tajništvu dojem vseh idej m vseh pobud s terena. Delitev na terenu ne omogoča niti večji razvoj misli med tovariši. Zato je težko razviti številnejše terenske pobude. To pravim, ker sem prepričan, da je samo s pravo široko diskusijo med tovariši mogoče ustvariti učinkovito primerjavo med politično občutljivo, st jo posameznih članov in tako doseči lepše rezultate. To pa ne pomeni, da hočem kritizirati načelo razdelitve partije na podlagi celic. Hočem samo reči, da plenum celice ne dovoljuje prav zaradi svoje ozkosti razvoja politi, čne diskusije: primanjkuje v njem ozračja širšega sestanka, tovariši se ne čutijo, da bi z diskusijo- posegli v globino, ker imajo vtis, da se ne pazi nanje in na njihova izvajanja, da se njihova mnenja ne upoštevajo tako, kot bi se upoštevala. na širšem sestanku. Reklo se bo, da obstajalo tudi sekcijski plenumi. Prav je, a hotel bi pripomniti, da bi se morali pripravljati na bolj. ši način, začenši s strani celic. To je po mojem pomanjkljivost. Kako jo odpraviti? Predilo bi povedal svoje mnenje, bi želel slišati mnenje drugih tovarišev in skupno z njimi rešiti to vprašanje. EDOARDO MIANI na naših celičnih sestankih Pojav asenteizma na celičnih sestankih, je problem, ki zanima sekcije na splošno in se tudi s strani voditeljev sekcij in celic večinoma vzame samo na znanje. Na vprašanje, zakaj obstaja ta resna pomanjkljivost, se pogostcma odgovarja površno in se skuša to opravičevati, češ da gre za oportunizem, pomanjkanje politične zrelosti itd. Dejstvo pa je, da je treba predvsem videti, kakšni so pravi vzroki, da tovariši ne prihajajo na celične sestanke, in nedvomno je teh precej. S materialno pripravo celičnega plenuma ali sestanka. Izvoliti je treba tovariša, ki bo predsedoval na plenumu, po diskusiji in poročilu je treba vedno napraviti zaključke. Važno je tudi izboljšanje odnosov med tovariši. To pomeni, da se mo. ra celica — še posebno celični komite — stalno zanimati za življenje vsakega posameznega tovariša in mu dati potrebno moralno pomoč, kot n. pr. če zboli, gre v bolnico, če je brezposeln ali če ima nesreče v družini. Pogostoma se pripeti, da svoje strani bom skušal pri- nihče ne ve povedati vzroka kazati nekatere, ki so po mo- odsotnosti tovariša na celic jem mnenju važni. ! nem sestanku. Tako se najde Predvsem v pripravah celi- opravičilo, ki je najbolj pri čnega sestanka se še vedno na- toki, to je, da tovariš ni do. daljuje z birokratskimi obli- | v°lj zaveden itd. kami. to je z razdeljevanjem ; Tudi pomanjkljiva notra-običajnifi vabil z običajnim nja demokracija v nekaterih dnevnim redom. Včasih redom. Včasih se celicah vpliva na odsotnosti splen prezrejo tudi te točke tovarišev. Vpliva dejstvo, da n se dnevni red pripravi na 3e ne vzamejo v poštev mne- Narodno gledališče v Pragi, zgrajeao leta 1883 je bilo vedno simbol češke narodne kulture in borbe češkega naroda za neodvisnost splošno, istotako na splošno se pripravi tovariš, ki bo imel na sestanku poročilo. Tako dobimo poročilo, ki obsega k a. kih 10' do 12i splošnih problemov, ne da bi se dotaknil ali nakazal vprašanja, ki bi za. nja in predlogi tovarišev, da se ne- dajo pravilne ocene, u-poštevajoč tudi najmanjši dò. prinos. V celicah, kjer se vršijo politične akcije s stalnimi pobudami, so odsotnosti tovarišev neznatne, in pogo- jela krajevno problematiko aii 1 stoma so slednje povsem delovanje celice kot take. Iz tega izhaja tudi nezadostna kontrola nad izvršenim delom, neresnost pri prevze. manju obveznosti, kar vpliva na politično šibkejše tovariše. Slednji na ta način mislijo, da njihova prisotnost v celici ni potrebna, ali najmanj, da ni neobhodno potrebna. Velike važnosti je, da se te pomanjkljivosti odpravijo. Izboljšati je treba vsestransko upra- vičene, ker imajo svoje tehtne razloge. Zato je potrebno, da ima vsaka celica svoj koledar splošnih problemov in posebej še načrt za delokrog, v katerem deluje celica. Dnevni red je treba sproti izpopolnjevati s problemi, ki prihajajo v o-spredje. Tako n. pr. glede političnih dogodkov: sprejem I-talije v OZN, rezultati francoskih volitev; v krajevnem Z uro se im BOLDRINI 0 ODNOSIH med Italijani in Jugoslovani « Posebna naloga pripada vam. prijatelji iz Vidma, v akciji za mir in pomiritev, vam. ki se nahajate blizu obmejnega področja, kjer se prepletajo razni interesi in narodnosti. Prispevek, ki ga danes od vas zahtevamo, je, da napravite tako. da postane področje vzhodne meje področje miru, bratskega sodelovanja z jugoslovanskim ljudstvom, področje, kjer ne morejo več mrgoleli sovražniki miru, sovražniki pomiritve. Hočemo, da se v tej pokrajini, ki je bila tako prizadeta od dveh svetovnih vojn, prepleta trgovina, se razvije sodelovanje in se za vedno prenehajo spori med narodi in narodi, se razvije življenje obeh narodnih skupnosti, življenje istih državljanov, četudi govorijo drug jezik, četudi imajo druge izkušnje in drugo kulturo. To je velik prispevek, ki ga od vas zahtc varno. To ho še enkrat dokazalo drugim partizanom drugih političnih skupin, da je to pravilna akcija, ki jo morajo izvesti domoljubi, če hočemo, da si Italija ponovno pridobi svoj ugled v svetu.b fiz govora poslanca irriga Boldrinija, predsednika ANPI na kongresu Zveze partizanov v Vidmu 15. januarja 1956) VESTI IZ JUGOSLAVIJE V Kujbiševu je v gradnji največja električna centrala na svetu. Prekosila jo bo samo centrala, ki jo bodo gradili v teku 6. petletke v Bratsku na reki Angara. Bratska centrala bo proizvajala pribiližno 30 milijard kWh električne ener. gije. Predvideno je, da bo znašala leta 1980 sovjetska proizvodnja električne energije okrog tisoč milijard kwh. Nova šola v Ajdovščini 8. februarja bo izročena svo. jemu namenu nova šola, ki se jo pred kratkim dogradili v Ajdovščini, ki je ena izmed najmodernejših v Sloveniji. O-premiili so jo tudi z najmodernejšimi šolskimi potrebščinami in higiensko.sanitarnimi napravami in se bodo v njej učenci prav gotovo najboljše počutili. Rekorden promet v reški luki Lani je promet v reški luki dosegel okoli 3,500.000 ton, nad 800.000 ton več, kakor je bil največji promet leta 1954. Znatna postavka v prometu te naj večje jugoslovanske luke je bila pšenica, nadalje tranzitni tovor Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške. Promet v reški luki še nadalje narašča. Za ta mesec je napovedan prihod 370.000 ton tovora, kar bi bil doslej največji mesečni promet v luki. Tri nova brodarska podjetja Razen jugoslovanske linij. ske plovidbe s sedežem na Reki in Splošne plovbe s sedežem v Kopru so začela delo še tri pomorskotransportna podjetja. To so prekooceanska plovba s sedežem v Kopru, Atlantska plovba s sed"ežem v Dubrovniku in Tankerska plo-vidba v Zadru. Do ustanovitve novih brodarskih podjetij je prišlo po priporočilu Zveznega Sporazum o zračnem prometu z Bolgarijo Te dni je bil Sofiji podpisan sporazum o medsebojnem generalnem zastopstvu in tehničnem delu na letališčih. Na podlagi te pogodbe bosta obe podjetji za civilni zračni promet sodelovali pri prevozu pot. nikov in blaga ter v drugih trgovskih poslih. Romunska sindikalna delegacija v Jugoslaviji Sredi februarja bo obiskala Jugoslavijo romunska sindikalna delegacija. Pobudo za o-bisk je dala Zveza sindikatov Romunije. Delegacijo bo vodil ' red-sednik centralnega sveta ZSR, udeleženi bodo tudi dru. gi člani centralnega sveta. Delegacija se bo 'seznanila z delavci sindikalnih organizacij in sistemom delavskega upravljanja v Jugoslaviji. Mednarodno sodelovanje Ljudske mladine Jugoslavie Ljudska mladina Jugoslavije bo letos razširila svoje med. narodne zveze. Prvič bo izmenjala zastopstva z mladinskimi organizacijami v LR Kitajski, s socialistično mladino Švedske in po daljšem ča. su z mladino ZSSR. Poleg tega bo še nadalje vzdrževala zveze in razširila prijateljsko sodelovanje z vsemi mladinskimi organizacijami, s katerimi je bila doslej v stikih. V ta namen bodo odprli v 1. do 14. februarja vrsta sov. jetskih filmov, ki so že prešli kot klasični primeri filmske umetnosti v filmsko zgodovino. V tem tednu bodo predstavljeni najpomembnejši sovjetski filmski režiserji, snemalci, igralci in scenaristi od že pokojnega velikega Ei. sensteina pa do Ljube Orlove. Svečana otvoritev tedna 'bo s predvajanjem klasične ko- izvršnega sveta o decentrali- Kraljevici Zadm in DubrW zaciji trgovske mornarice. Iz. 1 , _____ med novih podjetij je najmoč. nejša Atlantska plovidba, ki ima sedem velikih preoocean-skih ladij. Zadrsko podjetje Tankerska plovidba ima tri ladijske cisterne za naftg, in bencina. niku velike mednarodne mladinske in študentske centre. Teden klasičnega sovjetskega filma S posredovanjem in organi-prevoz zacijo Jugoslovanske kinoteke iz Beograda bo v Ljubljani od me lije «Pastir Kostja», Poleg tega bodo predvajani še «Križarka Potemkin», Pu-dovkinov film «Džingiskanov potomec», Dovženkov film «Zemlja», dalje «Capajev», «Mi iz Kronštata», «Trinajsterica», «Poslednja noč»; kot zadnji bo predvajan prvi del trilogije o Maksimu Gorkem, «Detinstvo». Almanah Zveze književnikov Jugoslavije Iz tiskarn beograjskih knjižnih založb «Prosvete», in «Noht» je prišel na trg almanah Zveze književnikov Jugoslavi, je za leto 1954. V ediciji je zastopanih 93 jugoslovanskih avtorjev z najboljšimi deli, ki so bila objavljena v posameznih republikah leta 1954. Pred loge za posamezna dela so dala republiška društva književnikov, definitivni izbor pa je opravila komisija pri Zvezi književnikov Jugoslavije. Premajhna skrb za osnovne šole Na posvetovanju predsednikov šolskih odborov je prišlo do ugotovitve, da je skrb o-krajnih ljudskih odborov za strokovne šole v Ljubljani res premajhna. Na strokovnih šolah je po. sebno akuten problem premajhnega števila stalnih preda- vateljev, kar velja tako za Ljubljano, še bolj pa za ostale kraje v Sloveniji. Posledica tega je, da so si šole prisiljene pomagati s honorarnimi predavatelji, ki poučujejo samo zato honorarno, da jim ni tre. ba iti na podeželje. merilu pa razvoj borbe za pr sto cono, ali pa stališče DC < proste cone, občinski probler itd. Ni dovolj, da se zadovoil mo s poročilom, ki ga pot vodja skupine ali kolekt« Glede tistih tovarišev, ki tovorila prihajajo na sestanke, poseblimam če se to ponavlja, se je treta v je domeniti, da se bo periodici1 bila se' član celičnega ali sekcijskej, ,p j komiteja pogovoril z odsotnit,;]L. ' ° in tako zvedel za vzroke odsOj ^ a nosti. S tovarišem bo imel r ’0(j sno politično diskusijo, razi, so stila se bodo eventuelna n1; v ^ razumevanja, ki so večkr» v J" vzrok teh odsotnosti. sovanfe Kontrola nad izvajanjetrijamj sklepov je važen element, k»- oskrb, zadolžu e tovariše, da se resnjaj0£r Celični sestanki morajo posti ljudi \ ti privlačnejši, kar bomo d' Škrati segli z izboljšanjem odnosOposlov med tovariši, ki se ne smeiik tajni omejevati samo na čas sestaisekrela k i. Organizirati je treba dni sekrel ~ž bne večere, izlete, proslavit, so tradicionalne veselice itd. je bila Mislim, da se v teku pfleselo prav za naš kongres te Pcnajst manjkljivosti večinoma lahSje daja odpravijo. Problemi, ki jhieki fr postavlja naša partija s tez»n netoj mi kongresa, političnih dogo'i časa kov in priprav na volitve, ntfgovorni rajo omogočiti partiji, da’ lakčeni r, ko mobilizira tovariše in s tei jc bi) krepi naše celice ter odpra'minjam asenteizem. ia pra, PICCIOTTI SANTALESs, dal šc J''čo. T *i zlasti Pisani svet iedaj in ------------------------niti pr 63% NEPISMENIH V »čarno. V TURČIJI . Iljič a. »▲ v Iz poročila, ki sta ga priprivojo p vila turška poslanca Dan» eni st, Aksel in Hali! Turgut izhaj^čeni č da od 2,962.990 šoloobvezni istočasi otrok, obiskuje osnovne ioi'ik pra samo 1.822.834. Poročilo nrai^ nadalje, da je 63% prebiva' stva v Turčiji nepismenega. ZA POROD BREZ BOLEČI' V Veroni se je tov. Berti laso zavzel, da bi začeli tamkajšnji bolnici uvajati m< lodo Pavlova za porod brk bolečin. V ta namen je post» vil predlog na seji pokrajin skega Sveta. Zahtevi se je pf'T'ebrua družil odbornik za zdravstv^i najh Zagotovil je vso podporo pfl je si krajinske uprave za sprejefteino tega predloga. Ove za SUDAN IMA 15 MILIJONO^čan; PREBIVALCEV Slni° v Na podlagi prvih podatke' Kremi c lju Iškem štetju izhaja, dta- Ol ima Sudan nad 15 milijon0vravimc orehi «alcev. Omenjeni podalpski f so dokaj presenetljivi, ker 5f lahko je do sedaj smatralo, da štej(le uživ ležeta le kakih 8 milijono^buje prebivalcev. ^edaj VASCO PRATOLINI j, m° POJDE NA MADŽARSKO . [erru Znani italijanski pisatelj V*, 0r bo v kratkeC ere§a sco Pratolini obiskal Madžarsko. Povabil £’ m°r -.o.md L..U_ .pažn .e zavod za kulturne stike inozemstvom. Na Madžarske»'1 ne e postal Pratoiini še pcsebnlePrirne popularen s svojim romanobf kni «Kronika revnih ljubimcev». 11 anl ki je bil lansko leto prevede ‘n gn v madžarščino. ^ ^ VEDNO VEC PAPIRNATEGA®.^ DENARJA k Ob zaključku lanskega let1nemo je bil obtok bankovcev v It», lijanski republiki kar za It»; milijard večji v primeri s ^nega^ novembrom 1955. in . LETALO ZA 145 POTNIKU',, '!etl Na strokovnih šolah se dijaki stalno pritožujejo zaradi preobširnega predmetnika, ne. kateri profesorji pa imajo tedensko nad 30 učnih ur. Treba je omeniti, da strokovne šole razpolagajo s sorazmerno maj. hnimi proračunskimi sredstvi in zaradi tega skoraj ne morejo misliti na kakšna večja popravila ali gradnje. Višina proračunskih sredstev, ki jih dajejo za razvoj šolstva iz leta v leto ljudski odbori, so ved. no odraz družbeno gospodarskih pogojev in možnosti. Sla. bost nekaterih šolskih odborov pa je tem, da vidijo le potrebe svojih šol, medtem ko so ostali okraji skoraj nezainteresirani do materialnih potreb in problemov teh šol. V ZDA nameravajo zgradi, Prid žagoi li nove vrste potniško letalSrej, na reakcijski pogon, ki bo im6» br.’v lo 145 sedežev za potnik6avnt Imelo bo 4 motorje in bo let6, lci 0 lo z brzino 600 km na uro. C, ■ s< bodo to uresničili pomeni, d: a so prekosili Veliko Britanij6y , ki je imela svojčas letalo 2jlm ° 100' potnikov. u PORAST ZLOČINOV eb ’ .kč NA JAPONSKEM , a V 9 mesecih prejšnjega l6’eva ^ ta je japonska policija imel»rz|j. m opravka z nad 1,200.000 pr’na C meri zločinov. Prednjačili umori in požigi. Japonska 3(v: imela lansko leto v 9 mesecd)sv kar za 8 odst. zločinov več k<»e 6 lrr ! 964 v vsem letu. ^ smer ČOLN IZ SINTETIČNE fo: SNOVI E api ■uo pa Na Češkoslovaškem so izd6,^. lali čoln iz steklenega liteg^. ' n že’eza. to je iz sintetične sn6re ,n'|u vi. Iz iste snovi so izdelali pfL v Sei .pst pr kolico za motocikel j, ki finiva r Iti v , 19 kg. Taka prikolica je 2Lj- i polovico lažja od kovinaste »0j je zelo odporna proti uda»,]^, zj cem- l v «Zakaj pa si se tako približal k aparatu!» * * * PRIMERJALA JIH JE Ravnatelj neke velike tvrdke pokliče v sebi tajnico in jo nagovori: se zaročili z mojim sinom br< y moje vednosti. Na vsak nad'daj vas moram opozoriti, da bi »s. na^H8e sekretarja CK J’ ker se temeljito razliku-od sedanjih. Naloge sekre-“Z(* so bile najrazličnejše: vsi -kri' V v zvez* s šiframi so " v njegovib rokah, vodil je jsovanje s krajevnimi orga-njeleijami, bil je celo neke ’ kÉ; oskrbovalec. Vodil je pro-esn le organizacijskega urada in n !arnih sej CK, prejemal je jajočc in goste ter odprav-’0S ljudi v partijske organiza-3 o' Skratka: bil je: odprav-tosOposlov, posebni oddelek, na-me,1k tajništva, sedanji pomoč-rstaisekretarja, karlrovik in teh-drb sekretar. da\bko $0 se vršile seje CK? je bila seja n. pr. sklicana Preselo, je V. Iljič ob četrt e Penajsl otvarjal sejo. Četrt lahtje dajal iz milosti, omenja-ihieki francoski pregovor na teZhi netočnosti. °§0<® časa seje je V. Iljič sle-, mjgovorniku z uro v rokah: i laiceni red za govornike v s tef je bil tedaj dve minuti, pra'minjam se, kako je pogo-la pravil: «Tovariš, skraj-lES;, dal sem vam že pol minu----/eč». Tega se moramo spoti zlasti na sestankih, ki jih ,aj imamo, ko ne spoštuje-niti pravilnika, ki ga sami V >aamo. • Hjič jc na seji znal deli-ripflvojo pozornost, na dvoje: Dan« eni strani jc z uro sledil thajnceni čas vsakega govorni-ezni istočasno pa to, kar je go-šol»k pravil, da bi mogel kot pra'i biva’ ìga- »a ECl!| 3ert' sli ;i me brc POSV raji» Na POLJU e ppFebruarja se običajno po-vstv^i najhujši mraz. Zaradi te-o prl je skrajni čas, da pre. rejeLeino ali pa prekopamo *Ve za pomladansko setev. )N0'b.račanje zemlje lahko iz-'slmo v primeru, da zemlja atko' Premokra ali pa prevla-i, di1'*- Obenem z oranjem jonO'ravimo v zemljo tudi )datl(evsk* gnoj, ker le tako foo-;er sf lahko pomladanske rast. štejfle uživale vse snovi, ki jih jono^buje hlevski gnoj. Sedaj je tudi čas, da cd-j 'remo semenski krompir, ;KO deremu odločimo poseben lj V< Slor v kleti. Krompirju, atkei'Merega namenimo za ser bil 6:,e’ n‘°ramo posvetiti pose ike ° ®aznK>. Tudi ostali krom. rskef’ ne smemo zanemariti, sebn. primeru, da krompir za-lanohv kniti, ne odlašajmo z ncev-°lraniem in odstranjeva-vedelt?m Snilih gomoljev. na travniku tfGA. 6dai ae lahko izvršimo a Z1mska dela, ki jih trav zahteva. Pozabiti ne v ItC n?°’ da dobiček, ki nam :a l pa posvetimo liteg-Ieb mlade živine. Pri od-le snClraniu telet upoštevajmo ali pr:redvsem zdravje in mleč-i teht‘rtSt’ PravBno ravnanje s te. je Z' !■ V Prvih dobah razvoja aste ;P lva na ves nadaljnji raz-ud3(°iJ zivali. Zanemarjena 1 a'-la živina nosi posledice j°zi vse življenje in more-.=A.ne pomanjkljivosti se ne r° več popraviti. Tudi pri 1 / Er nini moramo že skr-*J,‘ ’’ da pridemo čim prej o mladih piščet. ki bodo , da /Sle že jeseni, m br< „ v VINOGRADU : P? (ÌL e.,al ie najprimernejši merùtiW £ U”ičim<) škodl5iv mr' na taKgk Prezimuje v razpo1 : zadre_ starega lesa. To storimo - je s tem' da z žičnato ani» tmK° ostržemo lubad in po-namažemo z raztopino ene galice. Skrajni čas je USEti’ da si priskrbimo de prc;aLbne kole' ki jih ■ kamenja,, Pri trt]ah ihleiet;' v kl ,. V. KLETI ,j ne k . etl tu posebnega dela j] še do zdaj pretO' snikariL rvič vina, naj to nemu-vPraS^L a st°ri. Ker se vino prav po, moramo Mati Smrekarica se je zbala te moževe jeze, hitro prijela hčer, kakor v svojo zaslombo, pod pazduho in dejala: «Saj bo, saj pojde!» Po mnogih materinih prošnjah se je Franica naposled oblekla ter k očetu in stricu sedla na voz. V pisarniei pri beležniku so možje ugibali, koliko in kako bi si ženin in nevesta imovino zaženila, kako bi otroci iz tega zakona nasle-lovali. in česar je še treba. Franičin stric je večkrat nevesto vprašal : «Ali ti je lako po volji?» A ona je bila nekako mrtva: poslušala je. kaj govore in kaj zapisujejo, pa slišala ni nobene reči do dobrega. «Naredite kakor hočete!» to je bilo vse, kar je bilo spravili iz nje res čas. Ko je bilo pisanje in pogajanje dokončano, treba jo je bilo zopet siliti, da je podpisala. Tako dolgo ni hotela prijeti za pero, dokler je ni oče skrivaj pomenljivo sunil in pogledal z ostrim očesom. Ubogi Pogreznikov Peter, ki se je pogumno podkrižal na ženitvbvanjsko pismo, bil je že ponavadi malo neroden v vedenju in v govoru; ali danes, ko se mu je največja želja jela Izpolnjevati, težilo mu je še nekaj posebnega jezik in srce. ko je videl svojo nevesto lako brez vsakega veselja, pobito, kakor bi je vse nič ne brigalo. Želel si je siromak, da bi bil namesto v ženitovanju rajši doma za pečjo ali da bi vsaj to pusto pripravljanje in pomenkovanje že minilo. XX. 17 ranica in Peter sta bila v cerkvi že dva-1* kral oklicana in ženitovanje se je bližalo. . - Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni cranica šla nikamor, kjer bi mogla s Štefanom govoriti. Tudi je bil mož zadovoljen, ker je videl, da si Štefan ne prizadeva k hiši priti, da so še celo umiče. Menda je sam razvidel svojo nespamet, tako je mislil Smrekar. Franca se o svoj ženitvi ni menila z nikomer. Čc je kdo kaj izpraševal o tej stvari, šla je najrajši takoj od njega. Deklam in drugim jc ob prvi opombi jezno ukazala, naj molče. Bilo je precej mrzlo megleno jutro, ko je Franica z dvema deklama na studencu prala. Dokončavši delo, dene kebel na glavo, pusti dekli še pri perilih ter ide proti domu. Pot od studenca do doma je držala skozi t Q;-£ «I o s i p Jureic E D O V S1N majhno hosto mladih gabrov. Bodi, da se je bala pasti na pomrzlem uglajanem potu, ali da je bila vase vtoplena, gledala je predse v tla in stopala zelo počasno. Naglo je nekdo za Komolec jirime. Kakor lehka groza jo prešine ter hitro z eno roko poprime kebel, da ne bi z glave padel, in ozrši se vidi Štefana pred seboj. «Kaj niti soseda nisva več, da greš tako mimo mene, kakor bi bil iz devete dežele in lil sr ne bila še nikdar videla?» To Štefanovo vprašanje jr bilo govorjeno z nekim otožnim pa vendar ostrim, očitajočim glasom. Deklica menda ne ve, kaj odgovoriti, a obrne se v trenutku, kar žila dvakrat trene, jioglcda - solznim očesom mladeniča in reče: «Saj veš...» «Vse vem. da bo svatovanje. Vsaj povabila me boš, ne? Ali pa sam pridem, sam. Enkrat zapleševa tako, da bo vse gledalo, tako kakor «e o tisti Rezki bere in o povodnem možu. Kaj ne?» Ta misel je bila mladeniču menda zadnje veselje, kajti z ognjenimi očmi se pripogne k njej, da bi ji videl v lice. «lu ko bova odplesala,» pravi dalje ter oko mu zatemni, «potem nazadnje zaučemo na vasi. saj je svet širok in dolg. — lej! (o teh besedah stisne Franici roko, da jo zaboli) lo še ni najhuje, da te jaz ne ilobodem. Jaz mislim, da bi bil vesel, ko bi le vsak drugi , dan mogel govoriti s teboj. A tega pa ne bom mogel videti. vem, da jc greh, pa jaz si ne morem pomagati da te bo drug imel.» «Ne bo me imel, on ne. drug ne...» «Kaj? kaj?» A hitro Štefanu veselo upanje, ki se mu je jio tem dekličinem odgovoril zasvetilo, izpodrine druga temna misel, in pozabivši sam sebe, s strahom pravi: «Ne, ne! Povedi kaj ti je na mislili? Menda vendar né...» Pevajoč ženski glas se začuje zelo blizu izmed grmovja, in prepbšena izpuli Franica Štefanu roko iz roke. «Rezi. da naju ne bi videli! Morda bova še govorila,» reče dekle. XXI. D ripravc za svatovščino pri Smrekarjevem C Antonu so bile končane. Franica je hodila ves čas tiho, nekako za vse neobčutljiv:. okrog hiše, kakor bi se vse. kar se dela, pripravlja, govori in «odi, nje ni najmanj ne dostajalo. Ljudje so med seboj z glavo zmajevali. oče je dejal, da se je hči vdala, da bo zopet kmalu vesela, mati pa se je spominjala, da je bilo tudi pri njej pred poroko grozno težko pri srcu in se je vendar pozneje vse na dobro obrnilo, in tako se je starka tolažila, čeltidi se ji je hči v sree smilila in je prav pogosto jezično govorila s hčerjo o tej in oni stvari, da bi jo na druge misli obrnila. I11 prišel je naposled določeni dan. Bil je malo oblačen, žalosten jesenski dan. Sonce se je sicer videlo na prepreženem obnebju, ali žarki niso bili tisti, kakor o zorenju rumene pšenice. Hladna burja je brila čez vaške vrte 111 poslednje hruške z drevja tresla; drdraj,’ je hreščal majhen klepetec na najvišji jablani Smrekarjevega vrta, počasneje in z debelim basom pa mu je pritrkaval večji klepolee na lesniki pred Brašnarjevo hišo. Pa Štefan ta dan ni klepetcev poslušal, ni delal da niti ni hotel gledat iti svatov, ki -o se pred Smrekarjevo vežo zbirali in vozove zasedali, da se k farni cerkvi odpeljò k poroki. Pipo. iz katere je kadil, vrže na tla, prekorači vrt, podere plot in gre dalje ven iz vasi. Kam gre, sam ne ve. Nad vasjo je bila bosta. Borovje in grmičje jc tam rasilo. Resa je bila pokošena, tla gladka in Štefan, ki je preko boste koračil, z obema rokama na hrbtu in s pogledom v tla obrnjenim, gotovo ni gledal, kje bi se za steljo j kosilo ali grabilo. leže čez nekaj hoda na ila in dene komol-ca za vzglavje. Zre v nebo. enkrat poskrtne z zobmi, trikrat se prevali in popravi, a naposled spozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči pokonci. «Kaj delaš, Štefan? In kaj ne greš svato-vat?» vpraša ga stara n gubana ženica, ki je imela s trto povezano butaro suhih drv na glavi. Štefan ji ne odgovori ničesar. Ali kakor -tisne pesti in kakor starko pogleda, bilo je videti, da bi jo najrajši zadušil, zadavil za vselej. A vendar mu starka nikdar ni bila nič žalega storila. Ženica se ga menda zboji, kajti hitro za grm zavije in odide. Štefan sc nasloni na staro brezo in gleda za babo. Kmalu je ni bilo videti ne slišati. Začul pa se je od daleč iz doline mili glas zvona farne cerkve. Mežnar vabi k sveti masi, po sveti maši bode poroka Smrekarjeve Franice, XXII. /"N koli farne cerkve je pokopališče. Po v grobeh zelena trava raste in naznanja, da je v mali fari samo malo mrličev. Redki leseni križi spominjajo pozabljivosti tega sveta ali morda, da tukajšnji ljudje stavljajo svojim dragim mrtvecem spomenike samo v srcu ne na grobeh. Pred cerkvenimi vrati tik vhoda na pokopališče sleza stara že črvojednasta lipa svoje veje, kar jih ni poslednjo pomlad žalostno usahnilo ter jih mežnar ni oklestil. Pod lipo stoje svatje in čakajo duhovnega pastirja, častitljivega sivca, ki je pol fare krstil in poročil ter poznal starost in mladost svoje črede vse vprek. «Že gredo!» reče eden svatov, ki se je čez zid stezah «Fajmošter? Prav je,» odgovori ženinov oče. Franica je bila davi s svojo tovarišico še precej zgovorna, dasi v lice bledejša nego kdaj. (Sledi štirinajsto nadaljevanje) 27. januarja je poteklo 200 !.’l odkar se je v Salzburgu na Avstrijskem rodil slavni sklada-: olj in glasbenik Wolfang Amadeus Mozart. To obletnico velikega glasbenega umetnika slavijo po vsem svetu. Mozart je že «col otrok razodel izredno glasbeno nadarjenost. To nadarjenost je, lahko rečemo, podedoval po očetu, ki je bil tudi glasbenik in skla-latelj. Komaj šestletni deček je n stopil na samostojnih koncertih v Monakovem in na Dunaju. Prvim nastopom so sledili še drugi po raznih mestih, v Italiji, v Parizu. Londonu in drugod. Ko je bil star 12 let, je že napisal prvo operno delo La finta semplice, kar je še povečalo njegovo slavo. Kljub vsej slavi je živel v slabih razmerah. Kot koncertni mojster na dvoru tedaj mogočnega salzburškega nadškofa je bil slabo plačan. To ga je prisililo, da je zapustil Salzburg in odšel na Dunaj, kjer se je poročil, kar je njegov gmotni položaj še poslabšalo, saj je vzel za ženo zelo zahtevno žensko. Razmere so se deloma izboljšale šele potem, ko je leta 1787 dolili službo cesarskega skladatelja. Toda vse to ni motilo umetnika pri njegovem ustvarjanju. Pri tem ga niso motile niti in-Irige. ki so jih povzročili številni njegovi nasprotniki. Da je šel preko tega, potrjuje tu-di njegova ghsba. ki je navzlic vsemu plona prave prisrčnosti in radosti in duhovitega l_ . _ .. . ». J humorja. Kljub vsemu je delal (Tem S»,.er (Avstrija) Je 21- > / nriznati letni mladinec, ki je presene m = s'alomu in slalomu in odnesel dve zlati kolajni. mnogo in uspešno, in priznati ‘ ie treba, da so njeeova dela v resnici posrečena umetnina. Dunaj je velikega umetnika vedno hladno sprejemal. K temu so seveda v veliki meri pripomogli številni tekmeci, ki so tedaj zavzemali važna mesta na področju glasbene umetnosti. Pojiolnoma drugače pa so velikega mojstra gledali v Pragi. Ko je leta 1783 v tem mestu Sirija), 3. Hochleitner Doroteu ( Avstrija). TEK NA 10 KM - ŽENSKE: 1. Kozyreva (SZ) 38 II”. 2. Je. rošina (SZ). 3. Eilstrom (Šved. ska ). HITROSTNO DRSANJE 500 , r -. ZC7) čašo \ r n- predstavil Beg iz Seraja je ne-m: 1. Grisin (SZ) 40 2, 2. Grai \ pri-akovano dPlPžen velikega (SZ), 3. Giostranti (Norveška). TEK NA 15 KM; 7. Hren-den (Norveška 49’39 \ 2. Jernberg (Švedska) ; 3. Kolčin (SZ). SLALOM - ŽENSKE; 7. Collari! (Švica) U2”3, 2. Schopf (Avstrija), 3. Sidorova (SZ). Z razliko 1/10 sekunde se je plasirala na četrto mesto Italijanka Minuzzo Chcnal. priznanja, katero se je spremenilo v pravcato manifestacijo tri lcln kasneje ob uprizoritvi Figarove svatbe. To priznanje ga je vzpodbudilo, da je napi-<1 Don Juana, katerega so prav v Praai prvič uprizorili leta 1787. Wolfang Amadeus Mozart spada s Havdnom in Beethovnom v trojico največjih sklada-HITROSTNO DRSANJE 1500 j tc]jPV dunajske klasične šole. Pri prvih njegovih stvaritvah se sicer opaža vpliv mehke M; 7 Grišin (SZ) 2'08”6. 2. Mihajlov (SZ) v istim časom, 3. Salonen (Finska). t ;Vnnnlirran le ar. IV strana italijanske melodike napolitanske šole. toda kasneje je pod ______________________________I vplivom Havdna prešel v pra- ------------------- I ve viške klasične ustvarjalno- PREJELI SMO: I sti. Ustvarjal je mnogo in vse- SLOVANSKY PREHLED, me- ! stransko, toda najbolj se je iz-,, . ' živel v operi. Med njegove naj- sečnik Slovanskega odborace- j ve-. stvarilve spadajo opere škoslovaške. leto XVII.. štev. :______________________________ 1 1955, Praga. | (Nadaljevanje na s. strani) Trebče Prejšnji četrtek je bil v Trebčah dobro obiskan skupen sestanek kmetovalcev, ki sta ga sklicali Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza. Na sestanku so se domačini pogovorili o številnih perečih vprašanjih našega kmetijstva in še posebno o tistih vprašanjih, ki neposredno zanimajo Tre-bence. Razna vprašanja sta podro. bno razčlenila in osvetlila tajnika obeh kmečkih organizacij, ki sta podčrtala važnost enotnega nastopa vseh kmetov v obrambo njih koristi. Tajnik ZMP je obravnaval vprašanje izplačila odškodnine za škodo, povzročeno po prejšnjih okupacijskih- četah na ra. znih zemljiščih. Denar je po tožen v banki, toda oblasti se nočejo odločiti, da bi ga iz. plačale. Kmete pošiljajo od tirada do urada samo s prazni, mi obljubami. V svojem govoru je tajnik ZMP še podčrtal krivico, ki se iz leta y leto ponavlja napram slovenskemu kmetu, ki nima svojih pred stavnikov v vodstvu trgovin, ske zbornice. Poleg omenjenih je obravnaval še druga vprašanja in sicer vojno škodo, socialno zavarovanje, potrebo strokovne izobrazbe itd. Tudi tajnik KZ se je v svojem govoru dotaknil raznih aktualnih vprašanji kmetij, stva, kot zakona o vzajemnih bolniških blagajnah, strokovnih tečajev in pomanjkanja slovenskih strokovnjakov uri kmetijskem nadzorništvu. V zaključku sestanka so se kmetje domenili, da pošljejo protestno pismo vladnemu komisarju z zahtevo po takojšnjem izplačilu odškodnine, ki jo je položila v banko anglo. ameriška okupacijska oblast. Sv. Križ V ponedeljek je roditeljski svet iz Križa sklical v Ljud. skem domu sestanek roditeljev. Kljub slabemu vremenu je prihitelo v Dom nad 130 staršev, kar dokazuje, da so vprašanja slovenske šole re. snično čutena. Po plodni diskusiji so prisotni izglasovali resolucijo predsedniku republike Gronchiju. ministru za javno vzgojo Rossiju in OZN, v kateri iznašajo svojo zahte vo, da se na podlagi načel spoštovanja pravic etničnih manjšin, kot predvideno v republiški ustavi ter členov Posebnega statuta in Listine o človeških pravicah, zakon, sko uredi slovensko šolstvo v Italiji proti vsaki diskriminaciji. igre (Nadaljevanje s 3. strani) NORDIJSKA KOMBINACIJA 1. Stenersen (Norveška)455 točk9 2. Eriksson (Švedska). 3. Gr on Gasienica (Poljska). HITROSTNO DRSANJE 10.000 M: 1. Eriksson (Švedska) 16' 35"' 9, 2. Johannesen (Norveška), 3. Gončarenko (SZ). UMETNO DRSANJE (ŽEN-KE) OBVEZNI LIKI: 1. Albright (ZDA), 2. Heiss (ZDA), 3. Wendel (Avstrija). SLALOM - MOŠKI : 1. Sailer (Avstrija) 3’14”7, 2. lgaya (Japonska), 3. Sollander (Šved. ska). VELESLALOM - MOŠKI : 1) Mailer (Avstrija) 3 00 1, 2. IVlolterer (Avstrija), 3. Schuster ( Avstrija). HITROSTNO DRSANJE 5000 M: 1. Šilkov (SZ) 7'48"7, 2. Eriksson (Švedska), 3. Gončarenko (SZ). V hokeju je bila v sredo tale lestvica: 1. SZ 4 točke, 2. ZDA 4, 3. Kanada 2, 4. Švedska 2, 5. ČSR 0, 6. Nemčija 0. (Nadaljevanje s 3. strani> Čarobna piščal, Idomeneo. Slovite so tudi njegove sklade s področja komorne in simfonične glasbe. Od slednje je znan zlasti Requiem. Kot skoro vsakemu umetniku, tako tudi Mozartu ni bilo dano, da bi dočakal priznanje, ki mu pripada. Do tega je pri-člo šele po njegovi smrti, katera je nastopila 5. 12. 1791. Mozartova mojstrovina pa še živi, je še vedno spoštovana in občudovana. Tudi slovenski kulturi je prav blizu, saj je prav v slovenski glasbeni ustvarjalnosti najti njegov vpliv. DELO TOVARNIŠKI ODBORI C.R.D.A. SO SOGLASNO ODBILI NECUVENE ZAHTEVE Tarife za akordno delo hočejo znižati za 10 do 50 odstotkov Zadevo so tovarniški odbori poverili sindikalnim organizacijam - Kako opravičuje ravnateljstvo svoj sklep - Suspenzije v tovarni „Kraftmetal" - Problem zaposlitve pri Selad v Miljah Ravnateljstvo GRDA je dalo v tem tednu tovarniškim od. borom docela točno sporočilo o odpovedi vseh dosedaJ njih tarif za akordno delo. Pismeno sporočilo so prejeli tovarniški odbori ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev. V Tovarni strojev hoče ravnateljstvo, ki ga zvesto zastopa in zagovarja znani inž. Pacchiarini, zni. žati 400 tarif in sicer od 10 do 50 odstotkov. Pri Sv. Marku bi prišlo v poštev 264 tarif z istim znižanjem. Inž. Pacchiarini je skušal o-pravičevati ta nečuveni sklep, češ da je treba znižati režij, ske stroške, treba je — pravi Pacchiarini — «normalizirati» stanje v ladjedelnicah, ker samo na ta način bodo lahko kon. kurirale pri sprejemanju naročil z inozemskimi ladjedelnicami. Seveda se člani tovarniških odborov sploh niso hoteli spustiti v diskusijo ni tej po- dlagi in so predali zadevo strokovni sindikalni organizaciji. S svoje strani e sindikat kovinarjev Delavske zveze CGIL že interveniral pri Združenju industrijcev in zahteval sklicanje sestanka, ki naj se ga udeležijo predstavniki sindika. ta in ravnateljstva GRDA. Kot .smo že prejšnji teden podčrtali, gre v danem primeru za novo ofenzivo, ki jo je sprožilo ravnateljstvo GRDA proti kovinarjem. Nečuveni sklep o znižanju tarif ne najde nobenega, niti najmanjšega opravičila. Ce je res, da so režijski stroški visoki m da GRDA ne morejo konkuri. rati z drugimi ladjedelnicami, ni pa nobenega razloga, da bi morali za to žrtvovati prav delavci. Inž. Pacchiarini hoče torej «normalizirati» stanje v ladjedelnicah, to je znižati režijske in druge stroške, ne da bi seveda ravnateljstvo utrpelo niti vinarja, izgube. Po nje. bema strankama. Dejstvo pa je, da je ravnateljstvo odpovedalo v celoti vse tarife in jih hoče skoro v celoti občutno znižati. Postopanje vodstva ladjedel. nic je tembolj zgražanja vredno, ker prihajajo razni Pacchiarini na dan s takimi predlogi prav v trenutku, ko kovinarji urgirajo rešitev svojih problemov, med temi ize. načenje tukajšnjih plač s plačami, ki jih prejemajo delavci «industrijskega trikotnika» Milano-Torino.Genova. Kovinarji GRDA se z vso resnostjo pripravljajo, da energično in enotno odbije.,o na. 1,455, ki so ga delavci sprejeli pad' ki ga skU8a sPr°žiti ra. z nemalo žrtvijo.. Sporazum vnateljstvo. Pripravljeni so na predvideva eventualne spremembe tistih tarif, za katere bi se ugotovilo, da niso real. ne. Do vsake spremembe pa mora priti — kot določa sporazum — s pogajanji med o- govi in njemu nadrejenih lo. giki bi morali vse breme nositi delavci. Za dejansko znižanje režijskih stroškov je drugi izhod, ki ga seveda ravnateljstvo noče videti. Ladjedelnicam CRDA so potrebne nove in modernejše naprave ter orodje; tako bodo znižali režijske stroške in lahko konkurirali z inozemstvom. Poleg tega pa naj bi prihranili na plačah nekaterih elementov, ki dobi. vajo mastne mesečne prejemke, jih pa redko kdaj vidiš v službi. Tudi to je način šted-nje. Poleg vsega tega pa pomeni nižanje tarif grobo kršitev sporazuma z dne 1. avgusta SEKCIJE RAZDELJUJEJO NOVE PARTIJSKE IZKAZNICE Dimoimi si i? munì siano» za ir Spored bodočih praznikov v sekcijah Organizacijski odsek naše partije je prejel te dni prve vesti iz sekcij o obvezah, ki ski in partizanski pesmi, ob veselem kramljanju za omizjem. ki so ga prav lepo pri- so si jih zadale v počastitev j pravili za to določene tova. XX. kongresa Komunistične ! rišice in tovariši, partije 'Sovjetske zveze in kongresa naše partije. Sekcija Barriera je poslala pozdravno pismo Komunistič. ni partiji Sovjetske zveze. V pismu se tovariši obvezujejo, da bodo na čast XX. kongresa pridobili v teku te kampanje 30 novih tovarišev za partijo. Tudi škedenjski tovariši se obvezujejo, dà bodo razširili svoje vrste z novimi silami ter da'se bodo skrbno in vestno pripravili za bodočo volilno kampanjo. Tudi prejšnji teden je bilo več praznikov ob razdelitvi partijskih izkaznic. Na svečanem slavju so v soboto raz. delili izkaznice v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina starim in novim tovarišem iz sekcije Pončana. Velikemu številu udeležencev je spregovoril sekretar naše par. tije. V soboto je bilo razdeljevanje izkaznic tudi pri Pečarju, kjer je imel kratek govor tov. Spadaro ter na Opči. n ah, kjer je spregovorila tovarišica Marija Bernetičeva.V nedeljo popoldne je bil praznik ob razdeljevanju izkaznic v dvorani Ljudskega doma in sicer za sekcijo Sv. Jakob ter tovariše iz ladjedelnice Sv. Marka. Kratek govor je imel tov. Vidah. Razdeljevanje izkaznic v Šempolaju V soboto zvečer so se v Šempolaju v hiši gostoljubnega tovariša in njegove tovari. šice zbrali v velikem številu komunisti in simpatizerji iz šempolajske sekcije, t. j. iz vasi Sempolaj, Trnovca, Prečnik in Praprot. Zunaj ni bilo prav nič preveč prijetno, ker se je že začel pojavljati tisti val mraza, ki ga še danes doživljamo. A v sobi, kjer so se tovariši zbrali, je postalo takoj kar prijetno in toplo ob zvokih dveh harmonik in ma- Komunisti in številni simpa. tizerji so se zbrali, da prisostvujejo prazniku ob razdelitvi partijskih izkaznic. In res so vložili vse svoje sile, da bi ta praznik čim lepše uspel, da bi vsi iz njega odnesli najlepše vtise, da bi tudi v Sempo-laju tak praznik postal tudi prihodnja leta nekaj tradicio. nalnega in običajnega. Pridne tovarišice so pripravile prisotnim celo večerjo, prav odlične potice in kavo. Tovariši pa so poskrbeli za dobro domačo kapljico. Na prazniku sta bila prisotna tudi predstavnika IK partije Markovič in Siškovič. Nekaj besed o pomenu praznika, o pomenu Komunistične partije, o njenih nalogah, o uspehih in zmagah komunistov po vsem svetu in o nedadržnem napredovanju socializma je spregovoril tovariš Siškovič, ki je prinesel zbranim tovarišem pozdrave Izvršnega komiteja. O delovanju šempolajske sekcije, o njenih uspehih in pomanjkljivostih. predvsem pa o njenih perspektivah je spregovoril sekci.jski sekretar tov. Albin Škrk. ki je v tem zadnjem času s svojim odličnim delom veliko prispeval k sijajnim rezultatom šempolajske sekcije v pridobivanju novih članov za Kompartijo. Zgoaiio se je namreč, da je tov. Škrk sporočil prisotnim tovarišem, da so se v teku kampanje vpisali v partijo trije novi tovariši. Ni pa sko. raj niti zaključil svojega krat. kega nagovora pred razdelitvijo izkaznic, ko so že z vseh strani začele kapati prošnje za vpis v partijo. Zgodilo se je nekaj sijajnega, nekaj nedopovedljivega. nekaj, kar mo. ra služiti za vzgled vsem ostalim mestnim in podeželskim sekcijam: kar 12 simpatizerjev je tisti večer zaprosilo za vstop ---‘-jr) v pa: jske vrstg! Prav res pridni in hlave- lega bobna, ob borbeni delav. vredni so ti tovariši šempo. lajske sekcije. Vsa partija jim čestita k temu lepemu uspehu in jih prikazuje za vzgled vsem ostalim sekcijam. Toda zadeva se ni končala tu. V teku tega tedna je tov. Škrk sporočil organizacijskemu od. seku partije, da sta se vpisala v partijo dva nova tovariša. Tako so v enem mesecu tovariši šempolajske sekcije pridobili 17 novih tovarišev in so se izkazali kot najboljši na ozemlju! Le tako naprej, to. variši! * * * V Ljudskem domu v ul. Madonnina bodo danes zvečer ob 20. uri svečano razdelili izkaz, niče tovarišem iz sekcije Sv. Vida, Tovarne strojev in Arzenala. Prisoten bo sekretar tov. Vidali. Za jutri ob 16.30 pa je napovedan praznik sekcije Barriera. Na tem prazniku bo za IK prisoten tov. Rogassi. odločno borbo v zavesti, da jih bodo v primeru potrebe podprle tudi druge delovne kategorije. V tovarni «Kraftmetal» so prejšnji teden sporočili tovarniškemu odboru, da bodo suspendirali 62 delavcev in vajencev, ker jim začt sno pri. manjkuje naročil. Pozneje so - na intervencijo sindikatov .— omejili suspenzije na 21 vajencev in 26 delavcev, 15 delavcev pa bo delalo po 24 ur na teden. Sindikati smatrajo tako rešitev za nezadovoljivo in zato je Delavska zveza obvestila o zadevi Združenje in. dustrijcev in zahtevala sklicanje sestanka. Za Selad v Miljah je določenih 155 mest, dejansko pa je sedaj zaposlenih samo 134 delavcev. Klju-b večkratnim in. tervencijam sindikatov se zadeva še ni uredila, kar vzbuja ogorčenje med brezposelnimi. , terih je bivša ZIVU svojčas zgradila igrišče za rugby. Na sestanek, ki sta ga sklicali Zve za malih posestnikov in Kmečka zveza, je prišla približno polovica zainteresiranih. Taj. nik ZMP tov. Gerbec je sporočil važno novico, da bo zadeva v kratkem rešena (kot smo že poročali, v prejšnji številki). Vojno ministrstvo je namreč sporočilo poslancu tov. Beltrame, ki se je večkrat za. vzel za to vprašanje, da namerava kupiti zemljišča. -Govoril je nato tajnik KZ, ki je kmetom priporočal, naj nastopajo' enotno, ker bodo le tako lahko dosegli ugodne pogoje glede cene. V zvezi s tem je tudi navedel nekaj konkretnih primerov, ki so še podčrtali važnost enotnosti. Ker niso bili vsi prizadeti v torek na sestanku, se bodo še enkrat sestali in sklepali o nadaljnjih korakih v zaščito svojih koristi. 0 poročilu komisije za postavitev spomenikov Na občinski seji v Nabrežini je župan poročal o predlogih komisije za postavitev spomenikov pesniku Igu Grudnu in padlim v NOB V ponedeljek je bila v Na- finskega kiparja. Cela Pertota. brežini druga redna seja tamkajšnjega občinskega sveta, ki je razpravljaj o vprašanju po. stavitve spomenika pesniku Igu Grudnu in spomenika padlim v NOB ter nato odobril še nekaj sklepov upravnega značaja. • Zupan Terčon je v prvi točki ponedeljkove seje podal krtako poročilo o delu, ki ga je izvršila posebna komisija. Slednja je bila imenovana s strani občinskega sveta z nalogo, da preuči vprašanje po. stavitve spomenika nabrežin-skemu pesniku Igu Grudnu ter drugega spomenika padlim v NOR. Kot je povedal župan, je komisija dala svoje mnenje, da se spomenik Grudnu postavi na glavnem trgu v Nabrežini, dočim naj bi se spomenik padlim v NO-B postavil pred županstvom ali v kaki vasi v občini. Po poročilu župana se je razvila diskusija. Sklenili so, da se komisija razširi z vključitvijo nekaterih strokovnjakov. Slednja bo morala sestaviti proračun stroškov in predložiti zadevne načrte. Za osnutek spomenika Igu Grud. nu bodo zainteresirali nabre- OBÓINSKE SEJE V TRSTU V Se ni odgovora na protesi glede napisov na slov. šolah V drugi točki dnevnega reda so bifi potrjeni pregledovalci občinskih računov sve. tovalci Škof, Kralj in Marizza. Imenovali so nadalje kot stalno nameščeni dve otroški vrtnarici. Svetovalci so nato odobrili prodajo 1106 kv m zem. ijišča Alfonzu Albertiju iz Trsta po ceni tisoč lir za kv m, ki se nahaja v Sesljanu. Isto tako so odobrili, da se proda Antoniu Oppatiju iz Nabrežine 215 kv m zemljišča, ki se nahaja pred njegovo hišo. Občinski svet je odobril tudi sklep, da se poveri družbi Tel-ve delo za razširitev telefonskega omrežja v Sesljanu in Devinu ter najetje posojila 4 milijonov Ur za poslovanje občine. Ta sklep so morali sprejtti, ker lanski proračun ni bil še odobren s strani oblasti. Tako mora že itak pasivna občina plačevati še obresti na posojila, ker oblasti zavlačujejo odobritev proraču. na, ki je bil predložen še pred letom dni. Za tedei ---- dni H Sobota, 4. - Andrej Nedelja, 5. , Agata Ponedeljek, 6. - Doroteji Torek, 7. - Rihard Sreda, 8. - Janez Četrtek, 9. - Cirili Aleks.-Petek. 10. - Sholastika - ZGODOVINSKI DfiS 8. 1849 je umri v Kraj večji slovenski; pesnit Prešeren. Ta dan je glašen za slovenski praznik. 8. 1834 se je rodil sla kemik D i Mei Umrl je leta 1907. 9. 1921 so fašistične šk,, padle in zažgale ured: tiskarno listov «La-1 in «Delo». 9. 1943 so fašisti umorili gojni pesnika in bor Roba. Rodil se je v 8. 1908 10. 1837 je umrl naj ve. Pesnik A. S. Puškin, je leta 1799. :i il ili ri za Studijska konferenca V torek 7. t. m. ob 19.30 bo v dvorani Ljudskega doma, ul. Madonnina 19. četrta študijska konferenca ki jo organizira IK partije za aktiviste: člane sekcjjskih in celičnih komitejev in vodje skupin. Sekretar partije tov. Vidali bo predaval o temi: («Komunistična partija Sovjetske zveze za izvajanje načel marksizma-leninizma. Opčine V torek so se sestali na Qp. cinah lastniki zemljišč, na ka- Obnavljanje izkaznic SHLP je že pred časom razposlala včlanjenim prosvetnim društvom nove izkaznice za ieto 1956. Nekatera društva so v izdatni meri že izpolnila svo. jo dolžnost. Med temi naj omenimo prosvetno društvo «Vesna» iz Križa, ki je ne samo stoodstotno izpolnilo svojo nalogo, marveč je celo pomnožilo svoje članstvo za 50 novih članov, tako da bo njihovo število kmalu doseglo 350. SHLP poziva ostala prosvet. na društva, naj sledijo vzgledu Križanov, in naj včlanjevanje čimprej zakljijijo. Dosežene rezultate posameznih društev (razmerje v procen. tih) bo SHLP objavila ter jih nagradila s knjižnimi nagradami. PREŠERNOVA PROSE /A V TRSTU Slovensko hrvatska ljudska prosveta bo kakor vsako leto tudi letos svečano proslavila Pod geslom «Mir in prija teljstvo med narodi, nove sile za šport» predstavlja tržaška športna organizacija UISP svoj letošnji program, ki je v duhu povezan v Olimpijado I960. Po tej veliki mednarodni športni manifestaciji se navdihuje organizacija v cilju, da bo dala kar najboljši doprinos za razvoj športa med mladino. Za uresničitev svojega pr n. grama bo UISP iskal sodelovanje vseh demokratičnih organizacij in vseh prijateljev ljudskega športa. Vzpodbujal bo iskanje pobud s strani včlanjenih društev in demokra. ličnih mladinskih skupin, da bo postal šport med mladino zdravo in istočasno vzgojno razvedrilo. Program pa terja že sedaj korenite spremembe metod dela in usmeritve s strani naših društev. Društva se morajo otresti vseh ozkih oblik iz. ključno notranjega in tehničnega delovanja, ki. se usmerja- UISP je sestavil svoj letošnji program jo samo na tradicionalno de. javnost. Posvetiti bo treba posebno pozornost tistim dejavnostim, ki bodo lahko zadovo. ijile čim večje število mladincev in mladink. Društva morajo tolmačiti želje mladine in jih spremeniti v konkretno dejavnost. Or. gattizirati bo treba tudi majhne nogometne turnirje s 3 do 4 malimi četami, 5 do 8 mladincev za tek čez drn in strn ali za večer namiznega teni. sa. S tem se bomo tesneje povezali z mladinskimi množicami okraja ali vasi. Zato naj vsi voditelji šport, nih društev in skupin diskutirajo o našem programu in naj na podlagi tega, ob sode-lovanu z mladinskimi organi, zacijami, sestavijo program za svoj okraj oziroma društvo. Poleg" športne dejavnosti pa nameravamo posvetiti letos še posebno skrb vzgojni, dejavnosti z organiziranjem konfe. rene, razprav o športnih pra> blemih, znanstvenega in ieh-ničnega značaja, s predvaja, njem kratkometražnih filmov. PROGRAM Februar - marec: Tržaško prvenstvo UISP v teku čez drn in strn. Marec: Vzpodbuda mladim športnicam. April: Nabor mladih šport, nih sil. Maj: Praznik in pregled tržaškega ljudskega športa. Junij: Pregled ženskega športa. Julij: Male olimpijade. Avgust: Taborenja in izleti. September: Naborni teden mladih športnih sil. November: Trofeja «E. Curie!» v namiznem tenisu. V vsedržavnem merilu so v programu: prvenstvo v teku čez drn in strn, mednarodno športno srečanje v Bologni z udeležbo Italije, Francije, Svice in Avstrije ter shod 20.000 športnikov, ki je povezan z Prepričani smo, da bo letošnji program vzbudil večje zanimanje, ker je v njem pred. videna udeležba na raznih I italijanskim prvenstvom v ko-lekmah UISP vsedržavnega ' žarki, odbojki, lahki atletiki, značaja naših najboljših šport- plavanju in drsanju, nikov. ODBOR UISP - TRST obletnico smrti našega najve. ejega pesnika Franceta Prešerna. v ta namen bo kulturna prireditev v torek, 7. t. m. v Trstu v dvorani Kraljič z začetkom oh 20. uri. Na sporedu bodo poleg slavnostnega nagovora nastopi pevskih zborov, recitacije pesniških del, solo-Petje itd. Letošnja proslava bodi v znamenju enotnosti kulturne dejavnosti in obrambe slovenskih narodnih pravic prav po toženem proračunu za tekoče Prejšnji teden s e je tržaški občinski svet sestal še v petek, dočim je imel ta teden dve redni in eno izredno sejo. Prejšnji petek je bila seja v celoti posvečena važnemu vprašanju vrnitve dveh ladij Trstu, ki jih je Finmare od-kazala Genovi. O tem pišemo obširneje na prvi. strani. V torek pa so se vrstili odgovori raznih odbornikov na vprašanje, ki so jih na ->rej. šnjih sejah postavili svetovalci. Govorilo se je o raznih c e. stnih popravilih, javni razsvetljavi itd. Tako je med drugim podžupan Visintin zagotovil, da bodo v Podlonje. riu zgradili novo pralnico z 20 pipami. Za potrebe Podlo-njerja so se prav v tem pogledu že večkrat zavzeli naši svetovalci. Sledila je nato odobritev raznih sklepov, ki jih le predložil ožji odbor. Naša skupina je glasovala proti sklepu, ki predvideva poprav, ke pogodbe z livarno ILVA glede dobave gorilnega plina. Isto tako. so glasovali proti sklepu o začasnem proračunu za prvo tromesečje. Na torkovi seji je prišlo ponovno na dnevni red vprašanje odstranjevanja slovenskih napisov s slovenskih šol, ki ga je postavil dr. Dekleva. Na njegov protest je odbornik Sciolis izjavil, da napisov ni odstranila občina. Na interven. cljo dr. Dekleve glede krivič-. nega zakonskega osnutka o slovenskih šolah, ki ga je na prejšnji seji ostro kritizirala tudi naša svetovalka tov. Bernetičeva, je Sciolis povedal, da je bito v zvezi s tem poslano pismo vladnemu komi. sarju. Občina pa ni še prejela odgovora. V četrtek in- včeraj je občinski svet razpravljal o pred l'n /Hitijujejo sicer tudi števil-uu gostovanja, ki so jih imeli medtem v inozemstvu. Tako je Bukovčeva gostovala in žela o-bilo uspeha v Sovjetski zvezi in v Franciji, Korošec v Nemčiji, kjer je nastopil z opernim ansamblom, Brajnik pa je bil na festivalu v Salzburgu. Beti je treba, da je bil koncert res na dovršeni višini, kar je hvaležno občinstvo potrdilo z navdušenim aplavzom ob vsaki posamezni pesmi. Družabni večer SHLP za člane in prijatelje bo priredila SHLP na pustno soboto 11. t. m. v veliki dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 z začetkom ob 20. url. Predvajale se bodo šaljive točke ter bo preskrbljeno z je. djo in pijačo. Vstop le z vabili, ki jih lahko dvignete pri mestnih in okoliških prosvetnih društvih, kakor tudi na se. dežu SHLP v Domu prist. delavcev II. .nad!.- (desno,) tej. 28 402. Pod ničlo Januar se je letos poslovil v resnici; kot se spodobi zimskemu mesecu. Ub slovesu je pustil bu-rjo, nekaj snega in mraz, k C se )e v sredo in četrtek še stopnjeval. Običajni vremenski preroki, ki so napovedovali milo i zimo, so se letos prav pošteno ušteli. Burja se je začela kar dobro oglašati že v torek, zvečer na je začel naletavati sneg, ki ga je ourja nanosila v zatišne kote ulic. V sredo zjutraj je kazal termometer u mestu 7 stopinj pod ničlo, na podeželju pa seveda nekaj stopinj več. Obrežje .je nudilo pravo polarno sliko. Burja, ki je v teku dneva nekoliko ponehala, je zvečer zopet zapihala prav krepko. Poedini sunki so dosegli povprečno hitrost čez 100 km na uro. V četrtek je mraz še bolj pritisnil. Živo srebro je v termometrih zlezlo te na 3 stopinj pod ničlo in ga je sonc ev teku dneva le malo dvignilo kar je seveda preprečila burja. Ponoči je v okdlici termometer kazal ponekod... 16 stopinj pod ničlo. To je že pravi rekord. Takega mraza ne pomnimo namreč že par let. Poledica in še posebno burja sta dali seveda precej opravka osebju Rdečega križa in gasilcem. Na srečo ni bilo težkih nesreč. Ueveda si vsakdo želi, da bi se burja in mraz čimprej poslovila. To si želijo tembolj tisoči brezposelnih in upokojenci ki jim nekaj tisoč lir mesečne podpore, oziroma pokojnine ne zadostuje niti za hrano, kaj še da bi si lahko kupili kurivo. TRST A SOBOTA: 12.55 Jugai motivi - 14.45 Ritmični I Swingimg Brothers - li na novela = 16 40 Kavarni V cert orkestra Carla Palomu - -18. Koncert sopranistko-^ ne Elliott - 19.15 Sestani em slušalkami - 21. J. GotoMmur z drugega sveta, opera Vlelov njih. . . la ter NEDELJA: 9. Kmetijsltaij , ja - 12. Oddaja za najt? . “ 13 30 Glasba po željah - Panisi za za naše malčke - 16. 'iš To pianista Gabrijela Devet^-,;. Zbor Igo Gruden iz Nairvdrl-21. Strauss: ELEKTRA. ' XX. enem dejanju. - lartije PONEDELJEK: 18.30 Zikega ne police - 19.15 RadijE- ’ verza. - 21. Znanost in t( 21.30 Pevski duet in haPoali: - 22. Iz italijanske knjveta in umetnosti - 22.15 Konto-,, Imistke Jevdjenije.vič-BrJ . TOREK: 13.30 Glasba - 19.15 Zdravniški vedei‘^ern-Slovenski zbori - 21. Rafanco der - Tirso da Moliinjrelšn GIL, igra v treh dejanji^, . SREDA: 12.55 JugoSpfn.n motivi - 18.30 Radijska ir m 19.15 Radijska univerza1 ape Bravničar: Slovenska ple&Z, v leska - 22. Iz slovenske nosti in umetnosti n"nrr ČETRTEK: 19.15 Sola Ske ja - 21. Dramatizirana>red - Niko Kuret: ARGONcot kc 21.30 Večerne melodije - LsiUo ganinijeve skladbe, ” PETEK: 13,30 GIasba=*-__ 1.1 ah - 18.30 Z začarane : 18.40 Koncert pianistke ne Bratuževe - 19.15 Rad ni verza - 21. Umetnost reditve v Trstu - 22. Iz 1 književnosti in umetnost8X 1 JU n o OPČINE Sobota, 4. febr.: «Lady Barvni film Ur,iver: Nedelja, 5. febr.: se po-, Ponedeljek, 6. febr.: se P Torek, 7. febr.: «Drzna 1 (Ragazze audaci). ' film Universali. Sreda, 8. febr.: se ponoV Četrtek, 9. febr.: «Pustol zlatega mesta» (L"avV' ro della città d’oro). Petek, 10. febr.: se ponoV Pi NABREŽINA list Sobota. 4. febr. ob 20: kleta iz Brodwaya» gazze di Brodway). filmi MGM. Nedelja, 5, febr. ob 20: stni,iu Sreda, 8. febr, ob 20: «Okate samega sebe» (Avocaceli,: stesso). Film MIGM. NABREŽINA - POSTDaiei Sobota, 4. febir. ob 20.3^tevi 1 j fica Afrike» (Regini ca). Barvni film Nedelja, 5. febr. ob 16. V, nja ob 20.30): se ponhiapj tone «bes lhiii ■ man PROSEK ,.sair Sobota, 4. febr. ob 19.30:’ fo Valentino». Barvi0 dk Columbia. ime Nedelja, 5. febr. ob 16: senev Torek, 7. febr. ob 19.3(%tal ravan otrok» m fig 1 teso). Film Rank. V Sreda, 8. febr. ob 10.30 se ^ Prešernovih besedah «Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo!...» OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA V BARKOV. L J AH Prosvetno društvo «Matjašič» iz Barkovelj javlja, da bo i-melo svoj redni občni zbor v soboto 25. t. m., na kar že danes opozarjamo članstvo. Boljunčani gostovali na Opčinah V nedeljo popoldne je gosto-stovala d Prosvetnem domu ha Opčinah Glasbena skupina iz Bo-Ijunca, katero vodi požrtvovalni dirigent Drago Žerjal. Ponovila je program, s katerim se je prvič predstavila za božič v Bo-Ijuncu. Tudi nedeljski nastop na Opčinah je bil sestavljen iz treh delov. Prvi del vsebuje vrsto slovenskih narodnih in umetnin pesmi, katera izvaja celomi ansambel,, vmes pa pojeta Drago in Rudi Žerjal. V drugem delu nastopa moški oktet ob spremljavi glasbenega kvarteta. V tretjem delu pa nas glasbena skupina povede v Dalmacijo. Oktet poje ob spremljavi tamburašev vrsto dalmatinskih narodnih pesmi. Med posameznimi točkami se vrste razni šaljivi prizori, kot n. pr. «Vanek in Drejiek» «Miha Vandrovec» in «Očetovo presenečenje». Nastop Boijunčanov ie publiki, ki je tudi na Opčinah napolnila dvorano, izredno ugajal. leto. O1 tem bomo poročali v prihodnji številki. Škedenj Iz Skednja nam javljajo, da je prejšnji petek, 26. januarja po kratki bolezni zadet od srčne kapi v 68. letu starosti nenadoma preminul Ivan Mo-ser, zaveden delavec v pokoju in dolgoletni pevec domačega pevskega zbora, ki je vse svo. je otroke vzgojil v narodnem in’ zavednem duhu. O priljubljenosti pokoj nika je pričal tudi pogreb, ki se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi domačinov. Prosvetno društvo «Ske. denj» izraža družini in sorodnikom iskreno sožalje. Pridružuje se SHLP ter izraža hčeri Kristini, marljivi kulturni delavki, kakor tudi vsem članom družine in sorodnikom iskreno sožalje. Tudi naš list izraža težko priza. deti tov.ci Kristini in družini iskreno sožalje. Ljubljanski operni pevci v Trstu V ponedeljek so gostovali v Trstu operni pevci ljubljanske Opere Vilma Bukovec, Miro Brajnik in Vlado Korošec. Tržaški Slovenci smo že imeli priliko poslušali te soliste v naši sredi. To pa ni prav nič motilo, da ne bi ponovno prihiteli tudi tokrat v velikem številu na ponedeljkov koncert, ki je pokazal viden umetniški napredek. Prejšnji četrtek je izvršila sa momor s .plinom 43-letna Nicotina Pellami iz ul. Margagni 8. V zadnjih zdihljajih jo je našel njen 13-«letni sin, ki je prišel okrog 13. ure domov. Ko je vstopil v kuhinjo se m.u >e nudil presunljiv prizor, toda fant Je imel vkljub temu toliko prisotnosti duha, da je takoj odprl okna in nato začel klicati na pomoč. Na njegove klice je prihitel oče (po poklicu lekarnar), ki je skušal pomagati nesrečni ženi. Poklicali so takoj tudi rešilni avto RK, ki je žensko odpeljal v bolnico, toda izdihnila je še med prevozom,. Po moževem mnenju je ženo gnala v smrt psihična depresija. *** V resnem stanju so prejšnji petek prepeljali v bolnico 75-Ietno Josipino Baučer vd. PU-sca iz ul. Eesenghi 58, ki je padla na ullicii in si zlomila stegnenico desne noge. Zdravniki so si pre,držali prognozo. *** S samomorilnim namenom je prejšnji petek skočila v morje 48-1 et n a Valeria Sare iz ul. Giusti,-ìellt Njien mož, ki jo je spremljal in ni: mogel pravočasno preprečiti tragične namere je takoj skočil za njo v vodo in jo s pomočjo nekega mornarja pravočasno rešil. »i* Isti1 dan je izvršili samomor s plinom 40-letni Ugo Moretti iz ul. Don Bosco. Zvečer je v kuhinji odprl plinsko pipo .im se Konference o CSR Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije organizira za prihodnji teden vrsto konferenc o Češkoslovaški, ki bodo v naslednjih vaseh: v sredo 8. t. m. ob 19. uri v Kinodvorani v Boljuncu; v četutek S. t. m. ob 19. url v kinodvorani v Dolini, kjer bo prevajal tov. Gombač; V petek 10. februarja ob 19. uri v kinodvorani na Proseku, kjer bo predaval tov. Angel Blaži na. Povsod bo po konferencah predvajan češki film «Cesar zlatega mesta». vlegel na odejo. Smrt ga je doletela okrog polnoči. Mrtvega je našla zjutraj njegova mati, ki je takoj poklicala RK. Toda takrat je bila vsaka pomoč zaman. Do tragičnega koraka ga je privedla domneva, da boleha za neozdravljivo boleznijo. *** Kazensko sodišče je prejšnji teden obsodilo na 2 meseca in 4 dni zapora Luilgio Ban iz ul. Machiiig, ki je bila obtožena, da je v prepiru pretepla moža z metlo in ga lažje poškodovala. Zena ne bo šla v zapor, ker ji je sodišče priznalo vse zakonske ugodnosti. ***Zaradi slične obtožbe se je morala zagovarjati pred istim sodiščem tudi 35-detna Giustina Nordio z Viale M ir ama re, ki je v prepiru udarila svojega moža parkrait s telefonsko slušalko tako, da je moral iskati prvo pomoč v bolnici. Sodišče ji je priznalo samoobrambo in zato ustavilo postopek. *** Pred kazensko sodišče sta prišla v soboto 19-Ietn,i Fabio Z 'gillotto in 2