IBg.OOO, ijerc" izhaja vsak. :,datiran z dnevom prihodnje nedelje. ročnina velja za Av-jo: za celo leto kron, za Ogrsko | kron 50 vin. za celo o; za Nemčijo stane ' celo leto 7 kron; idrugo inozemstvo se iuni naročnino z ozi-m na visokost pošt-■inino je plati naprej. Posamezne jse prodajajo po 10 v. edništvo in uprav-tvo se nahajata v ju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodoSH in *, sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrat*. Uredniški zaključek }e vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/i slrani K 40— za "/i strani K 20 — za Vb strani K 10 — za Vie strani K 5 — za Va« strani K 250 za Ve« strani K «,— Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. Stev. 8. V Ptuj«, v nedeljo dne 25. februarja 1917 XTIIL letnik Kmet mora zmagati! ki se vrši zdaj na morju a suhem, se no bori samo z mečem. Au-naša sovražnica, je "i'U najprve z izstradovalno vojno; hotela je vsled lakote naših žen in nedolžnih ok prisiliti, da pademo pred njo na kolena. ijljeni smo bili tedaj, da so branimo z Takimi sredstvi; kajti le na ta način ko ajši usodepolno vojno in se doseže zaželi i] : zmagoviti mir. Y rej izstradalni vojni pa bode tisti zrnati ima boljšo kmetijstvo, ki se zamore lažje sam prehraniti, brez da bi bil od-od inozemskega uvoza. Kmet proti i;, njiva proti njivi, —to je torej danes Hiški državni tajnik dr. v. H o If f e-je izgovoril v tem oziru zlate besede, v naslednjem podamo po poročilu o. v. in brzojavnega urada: -^^^^^^^^^ „K.-R. B or lin, 19. februarja. Na sploš-zborovanju nemškega kmetijskega sveta arjal je državni tajnik dr. v. Helffe-v imenu zveznih vlad nato, da je se-čas tako usodopoln in svetovno-e i 1 e n, kakor pač šo nobeden v zgo-človeštva. V* konečnem boju ima kme-odločilno nalogo, zavrniti vojno gladu 'ije zoper Nemčijo. Anglija se je mislila, to vojno pričela, varno pred skrbmi za ano. Zdaj izjavlja angleški minister, da odo vojna na angleški njivi odločila. Govornik pojasnil je potem slabo žetev heriki, Indiji in Avstraliji, kjer se je 30 'onov pšenice proti 56 milijonom v prejšnjem želo. Anglija dobivala je v prejšnjem nad devet desetink svoje potrebščine iz ležečih dežel. Danes je večinoma na slijo nakazana in potrebuje trikratni prevažanje ter stem trikratni tovorni or napram amerikanskemu tovoru. Ta mala možnost dovoza, dejal je go-je vsled vojne podmorskih i. o v še bolj omejena. Mi smo uspeha /i in si ga ne pustimo z ničemur in od ni- iztrgati. w boju angleške njive zoper nemško -, nadaljeval je govornik, mora n e m š-met zmagati. Povprečna žetev na cm žitu prinesla je pred vojno na Nem-230 kilogramov, na Angleškem pa 30 ramov na glavo prebivalstva, žitna žetev pa na Nemškem 400 kilogramov proti kilogramov na Angleškem; krompirjeva na Nemškem 650 kilogramov, na An-em 150. Za nemški nasad sladkorne re-aa Anglija nobene protivrednosti. Nem-je imela 1520 kosov govede na 1000 pre-cev, Anglija samo 260; Nemčija 370 , Anglija samo 80. Ako se Anglija dona bojišče njivske grude potisne, je naša :lna zmaga bližnja. Na koncu je izjavil Helfferich, ako vojo dolžnost izpolnijo, bode v letu 1917 eška pomorska tiranija zlomljena in se za cijo velika prosta bodočnost odprla". S tako zmagovito zavestjo se je torej pričelo odločilno vojno. torej prinesti zmago! govorjene za Nemčijo, [motska zemlja mora Jesede, ki so bile izbijajo seveda ravno ikor doslej prav go-Tn kadar bodejo a miru, takrat se kmetijskemu deln tako za A v s t r o - O g r k k o in njeno zaveznike. Tudi pri nas svnot lahko ponosni na kmetijski stan, ki bode tovo svojo dolžnost stori zapeli zvonovi zmagovit bode zapelo i slavospe domovine! Svetovna vojska. Srečni boji proti Rusom. Avstrijsko uradijo poročilo odi četrtka. K.-B. Dunaj, 15. februarja. Uradno se ' danes razglaša: V z h o (1 no boji š č e. Pri Pocsani zavrnili smo nokaj ruskih kompanij. Ob P u f-n i delovale so našo patrulje uspešno v prod- j njem polju. — Fronta nadvojvode Jožefa, j Južno tunela M e s t i c a n e s c i bil je en I ruski sunek preprečen. -*- Fronta princa j Leopolda. Severno železnice Z1 o c z o w- j T a r n o p o l in pri 8 w i d n i k i v Wolhy- j niji napadle so naše čete ruske jarke. Podjetja so se posrečila. Sovražnik je imel v e-like izgube na ljudeh in vojnem orodju. Vzhodno Zloczowa so je poleg tega vjelo 6 ruskih oficirjev in 275 mož. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hfifer, fml. Nadvojvoda Friedrich oproščen od nadomestnega vrhovnega armadnega poveljstva. Cesar Kari je oprostil feldmaršala nadvojvodo Fried rich a od nadomestnega vrhovnega armadnega poveljstva in ga postavil k dispoziciji svojega nadpoveljstva. Nadvojvoda Friedrich dobil bode od slučaja do slučaja posebne naloge. Njegov uradni sedež je Dunaj. Nad 340 Rusov vjetih. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 15. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V zadnjem času se je odigralo na fronti od A r m e n-tieres do Ar rasa veliko število bojev poizvedovalnih oddelkov. Nasprotnik je imel pri svojih opetovanih, deloma brez, deloma z ognjeno pripravo izvršenih podjetjih z n atne izgube. Včeraj je bil med S e r r e in S o m-m e pod vporabo mnogih težkih kanonov ar-tiljerijski boj zlasti v večernih urah močan. — Od kanala pa do Vogezov pospeševal je jasni zrak letalno delovanje. Nasprotniki so izgubili včeraj 7 letal, od katerih je lajtnant v. Richthofen dva, svojo 20. in 21. zmago v zračnem boju, sestrelil. Vzhodno bojišče. Fronta, princa L e o p o 1 d a. Ob železnici od K o w e 1 a v Luck napadel je eden naših oddelkov neko rusko poljsko stražo in pripeljal 41 vjetih nazaj. Južnozapadno od tega pri Kisieli-n u pi'ipeljale so naše čete 30 Rusov in eno strojno puško iz sovražne postojanke. — Severno železnico od Zloczowa v Tarno-pol posrečilo se jo dobro pričeto, hrabro izvršeno podjetje v polnem obsegu. Po kratkem učinku ognja vdrle so naskočne čete okoli 100 metrov globoko v ruske črte, v j e-1 o tam posadko 6 oficirjev in 275 mož ter se držale o ur v sovražnih jarkih. Medtem se je posrečilo minerjem, razširjene minske rove uničiti in pod našo postojanko peljane nabite rove neškodljive napraviti. — Armada pl. M a c k e n s e n. Ob P u t n i se je dvignilo neko rusko prednjo stražo, ob Seretu pa zavrnilo sunek večih kompanij. Pristanišče in vojaško važne naprave v Galac.u bile so učinkujoče obstreljevane. Prvi generalkvartirrnojster L u d e n d o r f. Nemški letalci na zapadu. K.-B. Berlin, 15. februarja. Naša pomorska letala obmetala so dne 14. t. zjutraj letališča pri Diinkirchenu in Coxide izdatno z bombami. Zadela so dobro. Nadalje je obmetalo eno vodno letalo ob gorovju Downs ležeče trgovinske ladje z dobrim uspehom z bombami. (Coxide leži vzhodno od Diinkirchena še na belgijski zemlji. — Downs je gorovje v najvzhodnejšem delu južnega obrežja Anglije. Op. ur.) Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 16. februarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Severno od Dorna-Watre bil je en ruski napad z zatvornim ognjem preprečen, ob By s trz y ci-Salotwinsky pa en sovražni patruljski sunek zavrnjen. Juž n o - v z hodno bojišče. En francoski regiment z artiljerijo napadel je od K o r c e sem zapadno tega kraja stoječe avstro-ogrske kompanije obmejnih lovcev in albanske oddelke. Naše čete so šle, brez da bi prišlo do močnejšega boja, na svoje viso-činske postojanke nazaj. Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer, fml. Nemška zmaga v Champagni. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 16. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Soverno-vzhodno od A r m e n t i e r e s a, južno od kanala La B a s s e e in v pokrajini So m m e - 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna., Zato jo je priporočati zlasti za turist«,] vojake, romarje itd. je bilo artiljerijsko delovanje do noči povišano. Zbiranja sovražne infanterije v jarkih severno od A r m e n t i e r e s a, zapadno od L e n s a in na obeh bregovih A n c v e bila so vzeta od nas pod uničevalni ogenj. Vsled tega se napadi niso razvili. — Armada nemškega prestolonaslednika. V Champagni se je južno od R i p o n t a po učinkujoči ognjeni pripravi z artiljerijo in minskimi metalci izvršil en napad naše infanterije do polnega Uspeha. V naskoku se je v C h a m p a g n i F e ter na v i s o č i n i 185 štiri sovražne Črte v š i r o k o s t i 2600 metrov in globoko s t i 800 in e t r o v zavzelo. V j e 1 i smo 21 oficirjev in 837 mož, zaplenili pa 20 stnj-nih pušk in 1 metalca min. Naše izgube so neznatne. Francoz je povišal svoje izgube z brezplodnimi protinapadi, kijih je vodil tudi zvečer in danes zjutraj proti mu iztrgano postojanko. — Na zapadnem bregu M o s e 1 pripeljalo se je od sunkov poizvedovalnih oddelkov 44 vjetih, večinoma iz tretje francoske črte, seboj. — Po dnevu in po noči je bilo obojestransko letalno delovanje živahno. Nasprotniki so izgubili v zračnem boju po odpornih kanonih in infanterijskem ognju 7 letal. Prvi generalkvartirmojstor . Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 17. februarja. Uradno se danes razglaša: Vzho dn o b ojišče. Od danes zjutraj napada sovražnik naše postojanke sevemo-zapadno od H e r e s t r a n; boji so v toku. — Pri Stanislavu, južno Z b o r o w a in južno od B r z e z a n y zavrnile so naše vojne straže močne ruske poizvedovalne oddelke. Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 17. februarja (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Kupprechta. Ob A r t o i s-fronti in v pokrajini S o m m e, zlasti na obeh bregovih Ancre, dosegel je artiljerijski boj znatno silo. Na raznih točkah so bili angleški poizvedovalni oddelki, južno od Mirau-m o n t a en po bobenskem ognju zapričeti močnejši napad zavrnjen. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob A i s n e, zapadno od Berry au Bac, in v Champagni južno od R i p o n t a so se francoski sunki izjalovili. — Naša letalna brodovja obrne-tala so važne naprave za sovražno fronto izdatno z bombami. Ob S o m m i zletelo je več municijskih taborov v zrak. Pok in zemeljski sunek se je čutil do St. Q u e n t i n a. j Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Pri 111 u x t u južno-zapadno od Lučka, pri Z b o r o \v u, južno od B r-zezany in južno-zapadno od Stanislava so se izjalovila ruska podjetja. — Fronta nadvojvode J o ž e f a. Na visočinah severno doline Oitoz so se od jutranjega mraka sem boji razvili. — Pri armadi Macken-sen in ob makedonski fronti se položaj pri neznatnem bojevnem delovanju ni spremenil. Prvi generalkvartirmojster Ln d e n d o r f t. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D u n aj, 18. februarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Včeraj poročani boji severno od doline Oitoz so popoldne opešali. Sovražnik je bil povsod nazaj vržen. Ob fronti severno K a r p a t mnogokrat močnejše poizvedovalno delo. NamestniK generalštabnega šefa pl. Ho f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. B e r 1 i n, 18. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana aA poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Po živahni ognjeni pripravi poskusili so močni angleški poizvedovalni . oddelki severno od A r m e n-tieresa in južno-zapadno od L i 11 e ter severno od kanala L a B a s s e e in pri R a n-savtu v naše jarke vdreti. Bili so deloma v bližinskih bojih, pri katerih so ostali vjeti v naši roki, deloma v ognju zavrnjeni. — Po izjalovljenju njegovega napada južno od M i-raumonta dne .16. t. zvečer povečal je sovražnik čez noč svoj artiljerijski učinek in je zjutraj na obeh. bregovih Ancre zopot napadel. V čez dan trajajočem menjajočem se boju vjeli smo 130 mož, zaplenili 5 strojnih pušk in prepustili potem nasprotniku svojo sprednjo odprtinsko postojanko. — Južno od P y s a bil je en ljuti angleški napad zavrnjen. Vse postojanke so držane. Ob Oisipri Dreslincourtu vjeli smo pri enem sunku 14 mož. — Armada nemškega prestolonaslednika. V Champagni ležale so nove postojanke južno od R i p o n-t a, na zapadnem bregu M o s e 1 pa naši jarki v Priesterwaldu pod živahnim ognjem artiljerijo in minskih metalcev. Napadi se v našem uničevalnem ognju niso izvršili. — V noči na 17. t. obmetala je ena naših zračnih ladij mesto in pristanišče od Boulogne izdatno z bombami. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Ob Lawkesi južno-zapadno od Diinaburga vdrle so čete v ruske črte in pripeljale okoli 50 vjetih seboj. Makedonska fronta. Severno jezera Doiran je bila ena angleška kompa- Koroški prostovoljni strelci. Gorski hrbti in skalnati viški koroške fronte doživljajo zdaj drugič vojno zimo. Postali so s svojimi strelskimi jarki, žičnimi zaprekami, s svojim labirintom tem-nih rovov v notranjem že davno ravno toliko trdnjav. Ne-sovražnik, ki s svojimi krogljami naše drevje in koče razruša in naše travnike prekopava, ne sneg, vihar in vreme niso zamogli koroško fronto razbiti. Na delu pa, ki ga morajo ljudje dan za dnevom izvršit', na junaštvu, ki tiči v vztrajanju, da se zamore to najsprednejšo ponižno črto jarkov in skalnatih lukenj izzidati in vzdržati, imajo koroški prostovoljni strelci svoj posebni delež. Beda hudih dni jih je vstvarila. Tako globoko je koreninila v kmetih in malih meščanih Koroške ljubezen do pristojne vladarske hiše in domovine, da so vsi, ki še niso ostali v boju na drugih frontah, bili kakor en mož pripravljeni, boriti se proti novemu sovražnika na jugu. Le grozeča nevarnost pred sovražnikom, ki je veljal že v pripovedkah očetov kot dedni sovražnik, je vzoudila odločnost,"ki je zbiranje veselo sprejelo in vstvar-jenjc velikih formacij v kratkih tedn h omogočila. Da pa so ti prostovoljni strelci na dnevu vojne napovedi na obmejnih goreli stali in se tam trdno držali, ostane čin, ki bode v spominu hvaležnega prebival tva vedno naprej živel. Najmlajši in najstarejši so odšli. V razburjenju pr- vih tednov, vporabi najskrajnejših sil, v čutu odgovornosti se ni mnogo oziralo na hibe, starost in slabost. Saj je bilo treba varovati dom, lastno domovino, hišo starišev. Pozneje sev- da, po mesecih najstrožje vojne službe in trpljenja, po težkem delu pri zgradbi postojank in cest, pri dovažanju municije in živil, so marsikateri opešali in se morali izobčiti. Tako je postala prvotna formacija vpoklica prostovoljnih braniteljev domovine polagoma močni regiment, ki je dal sovražniku mnogo opraviti. Potom izvlečenja posameznih kompanij in stalne izmenjave se je konečno posrečilo, podati celemu regimentu vojno izvežbanjc in napraviti iz prostovoljnih strelcev dobre vojake. Mlade in najmlajše pa je spremenil boj v može. Ako je ležal v starih v izpoznavanju nevarnosti in v odločitvi, oditi ter domovino braniti, slavni fin, za katerega jim bode dežela vedno hvaležna, — mladi so odšli lahkega srca, peljani od hrabrosti in bojevnega veselja. Ako pa danes na jasnih dneh od svojih gorskih postojank v deželo nazaj gledajo, tam doline, jezera in griče domovine vidijo, morda celo tu in tam cerkveni stolp domovinskega kraja izpoznajo, medtem ko tam v jarku so ražnik čuje, potem prešine tudr te mlade ljudi izpoznanje velikega dej nja, svoiega lastnega pomena in svoje visoke dolžnosti. Iz tega izpoznanja se rodijo potem hrabri čini krepke odločnosti, ki jih imajo koroški strelci pokazati. w k i ž nija, ki je napadla našo stražo, skim ognjeni prepodena. Prvi generalkvartii LudendorfJ Avstrijsko uradno poročilo od pondeljl K.-B. D una j, 19. februarja. Ura^_ danes razglaša: V z h od no bojiš č e. Armada p^JP6 P" Leopolda. Vzhodno od L i p n i c al I ! n e ob Narajovvki je Rus neki minsl t pred našimi najsprednejšimi jarki r_ in je v hitrem sunku odprtino zasedali! ' " w " tinapadom je prišla ta zopet v na] I Južno od Brzezany bil je en poj I pripravi potom minskih metalcev i,: ( sovražni napadalni poskus zavrnjen. V hyniji uspešna podjetja naših napad**1 Pnc čet. an}l\ ° 11 a I i j a n .s k o b o j i š č e. V zap*1 Je dneh pričela se je italijanska artiljern I v posameznih oddelkih pogorske fronte neJ5a r gibati. Trbiž (Tarvis) je bil opetovau V streljevan. Danes zjutraj pripeljale so p! infanterijskega regimenta št. 73 od podjetja proti sovražnim postojankam vi od Monte Zebio, severno od A 23 Vjetih seboj. Nemško uradno poročilo od pondeljki. K-B- _ K.-B. Berlin, 19. februarja (W,B §** ' velikega glavnega stana se poroča : j b r e c Zapadno bojišče. Na mijvi;eii,gU;on() lih fronte vladala je močna mogla, kijeja(jno jila delovanje artiljerije in letalcev in <ž ;e os stila le poizvedovalne sunke. Na Pazno^onas|0 sadk naših jarkov izjalovilo se je mnot c r e vilno podjetij sovražnika ; našim poizj guriko valcem se je posrečilo, pripeljati več \ c ,.,, . . Makedonska front a. PraskeLg0 -Ul njih .straž in posamezni artiljerij- i Menem Dve sovražni letali ste bili sestreljeni. e ne^0 Namestnik gencralStabnogjy v na pl. HOfer, fml. (Armac F p h a n Francoski vojni izdatki. >ešno. K.-B. Bom, 19. februarja. Kakoma p' ročajo pariški listi, znašajo od začetka tražni zahtevani krediti nad 80,!5 milijardi .>■? vzeta. od katerih je 58,5 milijarde čisto vojaS V ■/. i datek. Mesečne kreditne zahteve znašaj* o p o ' prečno za leto 1914 1340 milijonov, m 1915 1909 milijonov, za leto 1916 26*h'. — lijonov, v prvem četrtletju leta 191711 est milijonov in v drugem četrtletju leta-usko 3191 milijonov frankov. Izpadek od [raznih čunjenih dohodkov znaša nasproti isfojnimi malni perijodi 1600 milijonov, to je M a' procentov. Zdaj v poteku se nahajaj žavni listi dosegajo svoto 13.421 mili V svojem poročilu je naglašal financ: ster R i b o t, da prihajajo največje t ogromnih nakupovvinozem Nešteta patruljska podjetja, v katerih sol skoraj povsod ozemlje do sovražnih obramb drl nesla so soviažniku ona skozi mesece trajajoč: nočna alarmiranja, na katera se bodo italijanski] še dolgo z jezo spominjali. >Ko bi jih le strelce I« začulo se je mnogokrat iz ita ijanskihj jarkov. Pa se niso pustili vjeti, koroški strelci. je bilo treba v vsaki noči mnogokrat tudi naj štirih točkah obenem, iz doline na gorske liti. Pa tudi pri bojih, ki so temu sledili, poki strelci Svoj pogum in svoje veselje, vstaviti naspifc ki je bil v gozdnem, skrajno težavnem ozemlju teiTe e jeti. Malo mož je dostikrat sovražniku, ki je ra^« „_ večidel le ve'je patrulje, a svojo odločnostjo p^H težke izgube. Ali vkljub vsem težavam in napora K_-| držali so strelci svoje veselo razpoloženje. pri patruljskih bojih zgodilo, di je kakšni strelec kakor drevo dolgega Italijana, ki se je liotje 1 Makedonska front a. Med Var-ajajoč rje m in jezerom Doiran ležal je do milijo era ljuti ogenj na naših postojankah; na-nčni 1 l se ni izvršil. ■ težai prvj generalkvartirmojster 3m3< Ludendorff. držali težH so prile ^°ta „' d delavci Vojna na morju. 1. do 8. februarja 146 ladij potopljenih. i K.-B. Amsterdam, 15. februarja, Do bvši 8. februarja došla so pri Lloyds po- o izgubi 146 ladij, ki so bile od februarja ah potopljene ali pa so po- Bčile. angleška parnika s pšenico potopljena. K.-B. Barcelona, 16, februarja. Za- ik Wolffovega urada poroča : Iz A 1 e k- d r i j e tu-sem došlo parniško moštvo oča, da sta bila od 20. do 29. januarja s pšenico naložena angleška parnika od Ali da jfooo in 10.000 ton pred pristanom od ne- a podmorskega čolna potopljena. Prista-v Aleksandriji poročajo, da se vozeče angleške bolniške ladje izključno prevažanje čet in vojnega materijala v ioniki rabijo. Francoski torpedni čoln izgubljen. K.-B. Lugano, 16. februarja. Francoski torpedni čoln „317" je bil dne 28. decembra izgubljen. Angleški premog — podržavljen. K.-B. London, 15. februarja. Reuter-jeva pisarna poroča uradno : Sklenilo se je, da je angleški trgovinski urad vse uradnike za dobo vojne v svojo last vzel. Dansko paroplovstvo popolnoma vstavljeno. K.-B. Kop en hag en, 15. februarja. Pogajanja med lastniki in mornarji zaradi povišanja vojnih doklad in zavaravalnih svot so se izjalovila. To pomeni popolno vstav Ijenje danskega paroplovstva. Cesar Viljem svoji mornarici. K.-B. Berlin, 15. februarja. Današnji mornariški naredbeni list objavlja sledeče povelje cesarja Viljema: „M o j i m o r n a r i c i ! V predstoječem odločilnem boju ima moja mornarica nalogo, angleško vojno sredstvo i/stradanja, s katerim hoče naš najstrašnejši in najtrdovratnejši sovražnik nemško ljudstvo premagati, proti njemu in njegovinizaveziiikom obrniti potom boja zoper morski promet z vsemi nam na razpolago stoječimi sredstvi. Pri temu bodo stali podmorski čolni v prvi vrsti. Pričakujem, da bode to v modri previdnosti tehnično izborno razvito, na dobra pristanišča podprto orožje v skupnem delovanju z vsemi drugimi bojnimi sredstvi mornarice in nošeno od duha, ki mu je v celem poteku vojne krasne čine omogočil, bojno voljo naših nasprotnikov zlomilo. Veliki glavni stan, dne 1. februarja 1917. V i 1 j e m." En podmorski čoln potopil 35.000 ton. W.-B. Berlin, 15. februarja. Podmorski čoln, katerega dosedanji uspehi so se dne 9. februarja naznanili z 16.000 tonami, je skupno 35.000 ton potopil. 112 ladij v prvi polovici februarja potopljenih. Berlin, 17. februarja. Admiralni štab razglaša : V prvi polovici februarja se je skupno 112 sovražnih ladij a 250.705 tonami od naših podmorskih čolnov potopilo. En podmorski čoln v 24. urah 51.800 ton potopil. W.-B. Berlin, 16. februarja. Tekom 24 u r je eden naših podmorskih čolnov z o-pet potopil: eno pomožno križarko z 20.000 tonami, dve pomožni križarki ali transportna parnika, vsak 13.600 ton, en transportni pamik od 4600 ton, skupaj torej 51.800 ton. — Od dne 13. t. kot potopljenih poročanih 6 parni kov in ene ladje na jadra od skupnih 25.000 ton peljal je en par-nik 1000 ton mrve, 1500 ton pšenice in 2000 ton ovsa, en drugi parnik pa 5000 ton petroleja za Angleško. Kot vjete se je pripeljalo : 3 kapitane, 2 inženirja in enega telegrafista. Dva teh parnikov sta bila oborožena, Podmorski čolni v Srednjem morju. K.-B. Berlin, 19. februarja. V zatvor-nem okrožju Srednjega morja bilo je v zadnjih dneh potom podmorskih čolnov večje število vrednih sovražnih ladij potopljenih, med njimi en polno zasedeni veliki italijanski parnik za prevažanje vojakov, dva oborožena parnika s 3000 do 4500 tonami z važnim tovorom za Saloniki, italijanski parnik „Ozeania" (4217 ton), francoski parnik „Montventaux" (3233 ton) in francoska barka „Aphrodite" (6000 ton) z železom v Italijo. En ..Zeppelin" nad ruskim otokom. W.-B. Berlin, 19. februarja. Uradno se razglaša: Dne 18. februarja napadla je ena naših pomorskih zračnih ladij pristaniške in vojaške naprave od Arensburga na (ruskem) otoku O e s e 1 z razstrelnimi in požarnimi bombami. Opazovalo seje dobri uspeh. Sovražni odporni ogenj bil je brezuspešen. Sel' admiralnega štaba mornarice. Nemški cesar o vojni in Avstro-Ogrski. Ko je nemški cesar zadnjič na Dunaju bival, je povabil k sebi tudi pesnika Hans M ii 11 e r, s katerim so je dalje časa pogovarjal. Miiller pripoveduje m. dr. sledeče: Omenil sem pismo nemškega cesarja na državnega kanclerja, v katerem je vtemeljil mirovno ponudbo osrednjih sil. Cesar Viljem je odgovoril: „To pismo je moralo biti pisano, ta korak se je moral storiti. Zdaj vb vendar celi svet, kdo so tisti, ki nalagajo človeštvu na-daljne muke". Miiller poroča nadalje dobesedno: „ln .stala sva nepričakovano v pogovoru o zadnji fazi vojne. Ko bi mogel glas nravnosti, pa tudi glas znanja ponoviti, s katerim izraža cesar Viljem krasno svojo zavest! V vsaki naših hiš bi se odprlo eno okno, skozi vsako odprto okno bi nam sijalo novo spomladansko solnce jasno na mizo! Kajti cesar ne dela besed; on zaupa, kakor mož, ki je vsaki nevarnosti očitno v obličje pogledal. In še nekaj : on ljubi Avstro-Ogrsko iz srca! „Ali se že pozablja", je cesar vprašal, „da ententa morilce nadvojvode Franc Ferdinanda varuje? Kako kratek je spomin sveta! Ko sem danes ober-sta dvornega mojstra Mojega pokojnega prijatelja, barona Rumerskircha videl, prvič po onih spomladanskih dneh v Konopištu, prišlo mi je s-.opet prav močno na zavest: Nad našimi sovražniki leži pač že od začetka sem senca zločina! Na naši strani jo pravica in nravnost — in da se temu pomaga do triumfa, mora nam biti vsako čisto orožje dobro došlo". Vir izobrazbe in zaupanja je, slišati cesarja Viljema govoriti o najojstrejšem orožju, o novi vojni podmorskih čolnov, katerega uspeh — vojaško, politično in psiho-logično — že zdaj kot jako pomemben ceni. „Poglejte vendar evropejske nevtralce", je zaklieal, „čitajte švedski odgovor, ta kakor za večnost pisani dokument! Zdaj vedo pač že nevtralci vsi skupaj, kako zamorejo ceniti našo moč, pa tudi našo voljo k miru! Prvič stoji v gotovem zmislu izražena volja malih držav proti angleškemu svetu, in Napoleonova kontinentalna zatvorba postane iz sanj resnica, ki zadene Anglijo težje nego vse dosedanje." Omenil sem — namreč dr. Miiller — da tudi pri nas prebivalstvo trdno in požrtvovalno pri zadnjemu sklepu stoji. Cesarja Viljema oko se veselo zabfiska, on pokima z glavo in pravi navdušeno: „Ja, to vem, in srce mi razveseli, kako krasno Va?i plavi fantje (mornarji) z mojimi skupaj delajo. Tu tiči velika misel, to ima svoj cilj, to gre naprej!" S tem je bila avdijenca pri kraju. Avstrijsko ljudstvo veseli prav posebno, dd ima nemški cesar tako visoko mnenje o njem in da zna junaštvo naših vojakov tako visoko ceniti. Z zaupanjem kakor cesar Viljem zremo i mi v bodočnost! Amerika — „malerika". Precej časa je že, odkar je predsednik Združenih držav severne Amerike Wilson kakor beli golobček frfotal nad vojujočimi se državami in žvižgal sladke melodije svetovnega miru. Medtem pa so dolarski knezi s pritajenim smehom izdelovali velikanske množine vojnih sredstev za naše sovražnike ter sipah v svoje nenasitne žepe ogromne milijarde. Ladja za ladjo, parnik za parnikom, , 4 — vsi napolnjeni in natlačeni z mimieijo za Angleže in Ruse in Francoze in Italijane, so vozili preko sinjega morja, — Wilson pa je s farizejsko našemljenim obrazom v Wa-ehingtoim pridigoval o človeški pravici, o blaginji in o zlatem miru. In kadar smo mi z našimi zavezniki poskusili nastopati proti temu sramotnemu, barbarskemu dovažanju vojnih sredstev iz navidezno nevtralne države. takrat je Wilson nakrat pokazal čudovito odločnost ter je pričel groziti. Kar je bilo za Angleže belo in pravično, to je bilo pri gospodu Wilsonu za nas in naše zaveznike črno ter krivično. Konečno se je ta dvojezična igra Amerike nam in Nemčiji ostudila. Ker nismo s svojo pošteno mirovno ponudbo ničesar dosegli, sklenili smo pod pritiskom železne potrebe, da porabimo najskrajnejša sredstva v dosego zmagovitega mira. Storili smo to brez ozira na farizeja Wilsona. Kajti bati se nam ni bilo treba Amerike in konec te vojne mora enkrat priti. Zdaj pa je pričel mirovni apostel Wilson nakrat rožljati s svojo izposojeno sabljico. V prvi razburjenosti je v imenu Amerike — ki pa v velikem delu lie soglaša s tem pred Angleži na koleni ležečim možakarjem — pretrgal diplomatične zveze z Nemčijo kot našo zaveznico, ki ima s svojimi podmorskimi čolni največjo moč na morju. Wilson je pač mislil, da bode ves nepristranski svet — mnogo ga itak ni več — kar na njegovo komando poskočil in z njim solidarno v angleško korist vse grozo-vitosti vojne na-se vzel. Pa se je zmotil, go-spodine Wilson, z vso svojo amerikansko-an-gleško prebrisanostjo ! Niti ena nepristranskih držav se ni zmenila za njegovo kričanje; vse so precej očitno povedale, da je gospod Wilson največjo oslarijo na svetu storil. . . Zdaj je že precej časa od tega minulo. Kar se je v prvem hipu pričakovalo, ni prišlo: Amerika ni Nemčiji vojne napovedala! In zdaj šele povprašuje Amerika prav ponižno pri Avstro-Ogrski, je-li je ta svojo noto glede poojstrene podmorske vojne tako mislila, kakor se že nekaj tednov sem dejansko izvršuje. Oj, ti čudna amerikanska previdnost! Najprve mirovni angelj, potem grozeči hudič in zdaj radovedni Jakoc, ki je vtaknil prst v vrelo kašo! Odgovor naše monarhije bode za Wil-sonovo Ameriko prav jasen in izpoznala bode potem, da naši vojaki niso prelivali svoje krvi v ta namen, da bi amerikanski milijarderji vriskali. Mi imamo v prsih srce, ne pa denarni žakelj! Zato pa ni čuda, da je postala Wilsonova Amerika prava „malerika", kajti francoska beseda „malheur" je še vedno pomenila nesrečo! Izpred sodišča. 17-letni ubijalec. Maribor, 13. februarja. 17-letni vini-čarski sin Jakob K r a m b e r g e r v okolici Ljutomera je bil na 72-letno vžitkarico Marijo Erhartič jezen, ker mu je ta enkrat dejala, da ne ana ne peti ne žvižgati. Ko je prišel dne 36. decembra fant mimo Erhatičeve hiše, poklical je starko na prosto in jo udaril s polenom večkrat po glavi ter jo na ta način ubil. Mladi zločinec je svoje dejanje priznal. Izjemna sodnija ga je zaradi uboja obsodila na 4 leta težke ječe. Stroga kazen zaradi vojnega oderuštva. Berlin, 13. februarja. Mesar May Israel bil je pred berlinsko deželno sodnijo zaradi vojnega oderuštva pri prodaji svinjskega mesa v štirih slučajih na 12.000 m a r k globe odnosno na dve leti zapora obsojen. Tako kaznujejo vojno oderuhe na Nemškem! Poskušeni umor lastne matere. Maribor, 13. februarja. 33-letni ože-njeni Andrej Verhonig iz Sv. L o v r e n-c a nad Mariborom je svoji materi Mariji Verhonig opetovano grozil, da jo bode ustrelil ali ubil. Predkaznovan jo že večkrat, ima slabo ime, je pijanec in v pijanosti nasilen. Dne 14. avgusta p. 1. hotel je pri nje- govi materi stanujoče Jožefo L e i ti n g e r vun vreči. Najprve je zmetal njena živila, na cesto, ji ukradel eno uro; ko mu je njegova mati branila, udaril jo je s pestjo in jo vrgel na tla. Pred sodnijo so dvomili, da je duševno zdrav in so ga pustili zdravniško preiskati. Dno 8. novembra prišel je k svoji materi in zahteval od nje denarja, katerega pa seveda ni dobil. Verhonig je šel nato k v isti hiši stanujoči Antoniji Podlesnik ter ji dejal: „Zdaj boš videla, kaj se bo zgodilo, ako mi mati ne da denarja, da boš za-mogla natančno pričati". Šel je z njo zopet k materi, ki je ležala v postelji, in je nanjo trikrat iz revolverja ustrelil ter jo težko ranil. Zdravniki so ji ohranili življenje. Verhonig je bil zaradi tega poskušenega umora obsojen na sedem let težkeječe. Rekviriranje krme na Štajerskem. Dunaj, 15. februarja. Pod vodstvom ncmSkih državnih poslancev pl. Pantz in Einspinner prišlo je danes iz vseh delov Štajerske zbrano odposlanstvo k ministerskemu predsedniku grofu Clam-M.artini c, deželno-branibenemu ministru generaloberstu pl. G- e o r g i ter k ministru za ljudsko prehrano goneralmajorju Hofer,-da govori z njimi glede prevelike vporabe mrvinih zalog na Štajerskem in sploh v planinskih deželah. Odposlanstva soseraz-ven imenovanih udeležili še deželni poslanec W e r b a, okrajni načelniki G a s t e i g e r, Fischer a u e r, Meixner, Neuper, Seebacher in Berghofer. Pozdrave pa so poslali: deželni odbornik grof Franc A11 e m s, okrajni načelniki Kock, P f e r-s c h y, L e i k a u f, F a 1 k, deželni poslanci 0 r n i g, B r a n d e 1, It i e m e 1 m o s e r, Schwab in Wolfbauer. Mnogoštevilno občin je v dopisih in brzojavih izjavilo svoje soglasje in izrazilo svoje pričakovanje nujne odpomoči vsled prevelike vporabe mrvinih zalog za naše kmetijstvo nastale bede. Posl. Pantz podal je, podprt od zastopnikov kmetijskih krogov i natančno poročilo glede domači živinoreji vsled dobav mrve grozeče nevarnosti. Poslanci Einspinner, Werba in okrajni načelnik Fischerauer izjavili so v imenu porabljajočega prebivalstva dežele svoje polno soglašanje z mnenjem kmetijskih zastopnikov. Opozarjali so tudi nato, da se ni posrečilo nameravano pritegnenje divjačine za aprovizacijo mest in industrijskih krajev. Splošno se je naglašalo, da je v zadnjem času odrejena oddaja mrve za divjačino v širokih krogih dežele težko nevoljo povzročila. Iz natančnih pogovorov z ministri se je dognalo, da so planinske dežele vsled svoje lege kot najbližnje južno-zapadnernu injužno-vzhodnemu bojišču bile mnogo bolj za ar-madne potrebe na mrvi pritegnene, nego druge dežele, pri katerih se je to potrebo ednakomerno razdelilo. Ker se ta večja poraba naj z do aprila nadaljevanimi dobavami izpolni — 70 % zahtevane glavne množine se je že oddalo — stavilo je odposlanstvo na c. kr. vlado nujno prošnjo, da naj nadaljno dobavo mrve na Staj er-skem in v planinskih deželah vstavi; za nadaljne dobave pa naj pritegne pokrajine, ki doslej niso večje množine mrve oddajale. Opozarjalo se je tudi na to, da so se na Štajerskem že pred zaplembo izvršile velike razprodaje iz proste roke in da se pri zaplembi ter rekviziciji nato pri posameznih posestnikih žalibog ni oziralo. V poljedelskem ministerstvu je bilo odposlanstvo v zastopstvu zbolelega minister-skega predsednika od sekcijskega šefa viteza pl. Ertl sprejeto, ki je v imenu minister-skega predsednika izjavil, da bode ta skušal najhitrejšo odpomoč prinesti. Deželno-brambeni minister pl. G e o r g i sprejel je odposlanstvo najljubezniveje in ji je obljubil po natančnih informacijah svoje najkrepkojše pospeševanje v ministers svetu ter pri raerodajnih vojaških mestitkiivič nister se je spominjal ogromnega sodelu Štajerske in planinskih dežel v tej vojninekat frontah kakor v zaledju, z besedami nsjim n lejšega priznanja. Na posebno natančni način .■-■ dovi govorilo pri ministru za ljudsko ptn i v no, generalmajorju H o f e r, kije obljubipa ^o bode vlada kolikor mogoče na pritožbon i o jemala. Okrajni načelnik N e u p e r je gi tukaj tudi o vprašanju nasada krompi pridobit%7e potrebnega setvenega kron Poslanec P a n t z izročil je ministru pr*a če za nastop proti verižni kupčiji in navi cen v živilih ter potrebščinah vsakda&lrugt življenja, v katerem se priporoča odpra%eda poklicanih, legitimni kupčiji nepripada krogov, počasno znižanje cen in omejit: kulacije. ' jrete. Upamo, da bode vlada v resnici te k-. levažne pritožbe Štajerske vpoštovala iihjzira storila, da se naše domače živinoreje ne popolnoma. 3t,de Bolečine v obrazu pridejo večinoma vsled preb. Odpraviti bi jih bilo torej na stični način, kafeor revmatične. čine v udih ali na truplu. Samo je pri obrazrih bolečinah of"tujs februarja čitamo sledečo notico: ,.Deže£ad£ odbor štajerski seje bavil v aJeha seji z vlogo ptujskega okrajnega zastopa te: poziva deželni odbor, da posreduje tudiiavz vladi, da ne podeluje več podpor ženartf e t kmetih. Deželni odbor se v prcpričanjuolsk žene storijo svojo dolžnost, niti ni ba;g- < tem vprašanjem ter je šel preko njeg/oh. dnevni red." In potem z debelejšimi čr)e za sledečo hujskarijo: „0 k raj ni za^noui ptujski čudno postopa. Na ciavn Štajerskem je to edina korporacija, ki na.'-'erk' proti podporam za ženo in otroke po lruMfoi ki so v vojno poklicani. Sklicuje se 11$ za da vsled teh podpor nočejo ženske delatz P polju. Povsod se brigajo merodajni krogi/a nj sti v mestih, da bi se podpore zvišale, okjpon zastop ptujski pa na podlagi mogoče nned slučajev nastopi proti vsem podpora; kmetih. Tega postopanja tem manj razu ker je okrajni zastop vendar v prvi vre klican, da brani kmetske težnje. Radi k slučaja pač ne gre, da bi obsojali vse tiče, ki so pokazale med vojno s svoji: lom, da so požrtvovalne in prav pridne. delovale so več zemlje pod najhujšimi; merami brez možev kakor poprej. G župan Ornig so naj tudi pobriga za mi žene raznih vpoklicancev. Tem bode gledati strogo na prste." Vsaka beseda dveh noticah je zvijača in laž! okrajni zastop ni nikdar pozival dežel: bor, da naj ta pri vladi posreduje, podeluje več podpor ženam na deželi. neumnost okrajni zastop ne stori, ker ve dobro, da bi to sploh pred deželni odh spadalo; kajti podporo daje vendar na podlagi tozadevne postave. Cela sfr sledeča: Na zadnjom plenarnem zboro ptujskega okrajnega zastopa so se č — 5 — da so podpora po deželi dostikrat na krivični način razdclujc, ker oblasti niso pra-ferilno informirane. Vsled tega dobivajo tudi | nekatere žensko tako visoke podpore, da se jim ne ljubi več delati, kar samoumevno celemu gospodarstvu Škoduje. Sprejel se je v Bm /.mislu predlog, za katerega župan O r lig kot predsednik seveda ni glasoval, pač pa so zanj glasovali vsi slovenski č 1 a-ii okrajnega zastopa. Na podlagi predloga se je potem napravila vloga nemu odboru. To vlogo okrajni načelnik i m i g, katerega mora ,,Straža" napadati, pa čeprav bi bil kje na Kitajskem, ker njene blagoslovljene in neblagoslovljene urednike iinigače bode in kolje. — niti videl ni so-tudi podpisal ni. Po poročilu „Straže" želni odbor s to vlogo tudi ni pečal. .'o temu pa hujska „Straža'; zdaj na vse ge, kakor da bi bila postavna podpora >kih žena res v nevarnosti. Tako „poli-nje" je po našem mnenju navadna lun p ar i j a. Ljudstvo ..Straži" tudi ne edlo na lini, zlasti ker to ljudstvo tudi prav dobro ve, da se glede podpor v resnici atera zmota in marsikatera krivica godi. Ja stotine krnotov in kmetic prihaja k nam prizadetim oblastim in se pritožuje, da tem ali onem slučaju ta ali oua oseba brez potrebe podporo dobi, medtem ko v resnici potrebne ne dobijo ničesar ali premalo. Mi itn se vedno za take slučaje zavzemali in Jo duhovniki pošiljajo kmete v naše ured-tvo, da jim naj tozadevne prošnje glede &dpore naredimo. Pravica za vse, — to je jslo! „Straža" pa so poteguje menda tiste, ki brez opravičenja podporo dobavni te podpore v krčmah zapravljajo in potem lenarijo. Te ljudi seveda „Straži" prav radi pripuščamo ... Dehant Kralj v Zavrču t. Iz Zavrča prihaja tužna vest, da je po težki operaciji umrl laraošnji dolgoletni dehant, velečastiti gosp. jralj. Pokojnik jo bil kot duhovnik splošno spoštovan in med ljudstvom izredno priljub-Tudi v javnosti je rad deloval; prav ilodonosno je bilo njegovo delo kot clan jnega šolskega sveta v Ptuju, kateremu pripadal skozi 12 let. Naj mu bode zern-jica lahka! Pogreb pokojnika se je vršil v ek, dne 20. februarja. Vodil je kondukt ijski prost, prečastiti gosp. dr. J u r k o v ič. dalje so se udeležili pogreba velečastiti gg. tlelianti iz Ormoža, iz Ljutome,ra in iz Smarter mnogo druge duhovščine. Istotako je bil aavzoč gospod okrajni glavar dr. vitez pl. "etoliezka iz Ptuja. Od okrajnega skega sveta so se udeležili pogreba člani |. okrajni načelnik Jos. Orni g, podžupan ph. S t e u d t e in M. S t r a s c h i 11. Občino )pal g. poštar in graščak U 1 m. Sa-uuovno se je udeležila pogreba tudi naivnost ogromna množica ljudstva. Pridigo v prkvi je imel č. g. župnik šentvidski, pater [lfonzo Svet, ki je v svojem govoru osebno \ zahvalnimi besedami pozdravil došle goste Ptuja. Pogreb je dokazal, koliko spošto-nja jo vžival pokojnik in gotovo je, da bode pomin na tega vzornega duhovnika še dolgo ed ljudstvom živel. Ptujski okrajni odbor je napravil na c. k. urad za prehrano na Dunaju in v Gradcu, oziroma na deželni odbor vlogo, v kateri naglasa, da imajo gotovi pridelki mnogo prenizko cono. Vloga, ki je datirana od 3. februarja, pravi med drugim : Krompir, pač najvažnejše hranilno sredstvo, se plačuje kmetu zdaj po 9 K za 100 kilogramov. V slabih krompirjevih letih so eksporterji iz Trsta in Italije tudi v časih najglobokejšega miru radi G kron do 9 kron za 100 kilogramov plačevali in v varaždin-skem komitatu je zdaj najvišja cena za krompir z 34 kron določena. Vsled tega stiskanja cen nima kmetovalec nobenega veselja več, da bi prideloval kolikor mogoče veliko množino, ker pri prodaji vsled sedanjih najvišjih cen premalo zasluži, medtem ko se vrednost pridelka, ako ga porabi kot krmilno sredstvo itd. velikokrat mnogo poveča. Tudi obstoji nevarnost, da vsled dostikrat 4 do 5 krat tako visokih cen, ki se jih v sosednih okrajih Ogrske in Hrvatske prideluje, nastane veliko tihotapstvo in verižna kupčija. Da se vse to odpravi, priporoča okrajni odbor ptujski: 1. da se naj deluje nato, da postanejo cene v obeh polovicah države ednake; 2. da se naj takoj določi sprejemne cene za pridelke žetve leta 1917, da bodejo že pred spomladanskim nasadom povišane nove cene kmet-skemu posestniku kot /vabilo znane, da bode isti vsled tega vse porabil, da celo najmanjši kos zemlje izkoristi, kar bi bilo zlasti pri krompirjevem nasadu želeti; 3. naj se prisilno od države izvrši nasad vseh občinskih paš, ki že od davnih časev neobdelane ležijo, kar bi zlasti v planotnih pokrajinah na tisoče hektarjev nove plodovite zemlje vstvarilo." — Tako deluje torej ptujski okrajni odbor za kmete, ne pa da bi jih vabil zdaj na polzka tla kranjske politike. Zatorej pa dr. V e r s t o v š e k, član deželnega odbora, „Straži" o temu ni ničesar v ušesa zašepetal ? Zakaj jo bil v tem oziru tih kot grob ? Menda zato, ker mu ravno prave gospodarske koristi ne ležijo mnogo na srcu, ker jih morda kot mestni človek tudi ne pozna in ne razume, ker se mu gre le za politične želje njegove stranke, katera že komaj pričakuje, da bi spravila spodnještajerske kmetovalce pod — kranjski klobuk . . . Ptujski okrajni odbor se seveda ne briga za napade v „Stra-ži" in bode i zanaprej zastopal zgolj gospodarsko korist kmetskega prebivalstva! Punktum ! Naš cesar pruski generalfeldmaršal. — Cesar Viljem c. in k. veleadmiral. K.-B. Dunaj, 15. februarja. Cesar Viljem II. je cesarja Karla za pruskega generalfeldmar-šala imenoval in ob priliki svojega dvadnev-nega obiska na Dunaju našemu cesarju mar-šalsko palico ter interimno maršalsko palico izročil. Cesar Kari je cesarja V i 1 j e m a II. za veleadmirala c. in kr. vojne mornarice imenoval. „Carigrad". Čudno se nam in tudi dragim zdi, da imenuje slovensko časopisje, podobno kakor češko, turško prestolnico še vedno „Carigradu. Saj je zdaj vendar precej jasno, da ruski car-batjuška ne bode nikdar tja prišel. Ako se že izraza „Konstantinopel" noče rabitif naj bi se vsaj rabilo turško označbo „Stamburi, kajti Turki so vendar naši zavezniki, Rusi pa naši sovražniki . . . Rudarska nesreča. K.-B. E h m e n b. Fallersleben, 14. februarja. Včeraj popoldne zgodila seje tukaj v jami „Einigkeit I" težka rudniška nesreča. V nekem kali-rovu so ae razstrelne snovi vnele, ki so, brez da bi prišlo do eksplozije, počasi pogorele. Vsled pri temu se razvijajočih plinov je prišlo 31 rudarjev ob življenje. Nekateri drugi so izgubili zavest, pa jim je postalo kmalu boljše in so zdaj iz življenske nevarnosti. Začasa nesreče je bilo 130 rudarjev v rovu. Vse napravo jame so v redu in obrat se za-more nadaljevati. Orožnik od pobegnelih rumunskih vojnih vjetnikov ustreljen. List ,/riroler" izve iz S a-1 u r n a, da je bil v noči na preteklo soboto tamošnji orožniški stražmojster Ser. Franch pri zasledovanju dveh rumujiskih vojnih vjetnikov ustreljen. V boju je bil tudi eden Ru-munov ustroljen. Druzega so vjcli in zaprli. Dobrotnica. V 15. okraju na Dunaju je umrla 84-letna hišna posestnica Ana Bis oh o t", rojena Markhart. Zapustila je skoraj vso svoje premoženje nad 500.000 kron v dobrodelne namene za reveže v okraju in za vojne poškodovance. Napad na ruskega mornariškega ministra. K.-B. Ko p en bag en, IG. februarja. „Ber-lingske Tidende" izve iz P e t e r s b u r g a, da se je izvršil na mornariškega ministra Cr r i g o r o v i č a na cesti revolvorski napad. Dva neznana moža sta ministra napadla. Ta pa jo bil sam oborožen in s svojim hladnokrvnim nastopom se mu je posrečilo, storilca pregnati, ki sta nespoznana pobegnila. — Iz druge strani se poroča, da ima policija podatke, glasom katerih je pripravljena zarota vojni sovražnih oseb. Maščevanje ogoljufanega moža. Na Dunaju je hotel mizarski pomočnik Alojz S t a v j a n y, ki je stal od začetka vojne sem neprenehoma na bojišču in je tam izvedel, da mu je postala medtem njegova 27-letua žena nezvesta, ženo umoriti. Prišel je domu in je prizadel ženi 12 sunkov z nožem. Pripeljali so ženo v bolnišnico, kjer je pa na prizadetih ranah umrla. General Brussilow težko zbolel. Kakor se poroča iz Moskve, je vrhovni poveljnik ruske južno-zapadne fronte general Brussilow, ki naj bi tudi predstoječo spomladansko ofenzivo vodil, težko zbolel in njegovo stanje se je v zadnjih dneh tako poslabšalo, da se mora bati najhujše. 11 ruskih poslancev zaprtih. Ruski listi poročajo, da se je zaprlo 11 socialističnih poslancev dume, ki so pripadali glavnemu vodstvu vojnega komiteja, to pa pod obdolžbo, da so proti javnemu redu naperjene čine izvršili. Preiskava je baje dognala, da so načrte za revolucijo izdelali, ki naj bi vso Rusijo obsogala. Program avstrijskih meščanskih nemških strank. Skupni odbor nemških meščanskih strank (nemških nacijonalcev in krščanskih socijalcev) je odobril v zadnji svoji seji sledeči program, ki ga je izročil tudi min. predsedniku grofu Clam-Maitinicu: 1. Združiti je treba vse sile, da so ozdravijo socijalne in gospodarske posledice vojne. 2. Vztrajati je pri zvezi z Nemčijo, ki se je v sedanjem težkem času tako silno izkazala. Zato je treba 3. Avstro-Ogrsko in Nemčijo notranje še tesnejše gospodarsko združiti ter eventualno, kolikor pripušča gospodarski razvoj, stremeti za carinsko in trgovinsko zvezo med obema državama. Trgovinske pogodbe s tretjimi državami se naj sklepajo skupno z Nemčijo, 4. Spremeni se naj ustava, v kolikor se je to pokazalo za potrebno in izvede naj se reforma državno-zborskega poslovnika. 5. Nemcem se naj zasigura ona pozicija, ki je potrebna v državnem interesu. 6. Izvede naj se reforma državne uprave, ohrani avtonomija dežel in občin s primernimi razmerami in potrebami prebivalstva odgovarajočimi spremembami; na Češkem naj se uvede razdelitev v okrožja, v ostalih kronovinah naj se vpelje zakonito varstvo nemških manjšin. 7. Pri izločitvi Galicije v smislu ces. lastnoročnega pisma z dno 4. novembra je paziti, da se avtonomija te kronovine ne razvije v državni organizem in da se v vsakem oziru varujejo vojaški, finančni, politični in drugi državni interesi. 8. Uvesti je nemški državni jezik v izmeri, ki bo popolnoma odgovarjala potrebam države in redne uprave; v jezikovno mešanih deželah so je ozirati v uradu in v šoli na jezikovne potrebe inorodnega prebivalstva. 9. Ugotoviti in zasigurati je nemški značaj nemških dežel in zlasti prestolnoga mesta Dunaja. 10. Pri ureditvi gospodarskih odnošajev med Avstro in Ogrsko se morajo posebno varovati avstijaki interesi. — Ta go-spodarsko-politični program vsebuje pravzaprav samo stare nemške zahteve, ki so se deloma v tej vojni pokazale tudi kot državna potreba. Tako n. p. velevažna vpeljava nemščine kot državni jezik. Zanimive so gospodarske točke programa in je upati, da jih bodo tudi druge velike stranke v polni mori podpirale. Kajti po vojni bo treba ogromno dela, (la se zaceli rane domovino. Prostovoljna izmenjava prvih dveh vojnih posojil. Kdor ima prvo in drugo vojno posojilo, ga lahko spremeni pod jako ugodnimi pogoji v zadolžnice petega vojnega posojila, ki se bodo izžrebale od 1. 1921 do 1956. Kdor n. p. izmeni obligacijo od 160 K vojnega posojila z založnico petega vojnega posojila, dobi sledeče ugodnosti: Obligacija se mu zaračuni z 98-60 K, a zadolžnico petega vojnega posojila lahko nakupi z 92 K; torej ima dobička 6-60; zraven pa še pridobi na obrestih, tako da znaša njegov končni dobiček 7 K 52 h. Novi denar s podobo cesarja Karla. Dunajski listi poročajo, da se jo začelo kovati veliko število novih srebrnih denarjev po 50 vinarjev, po 1 in 2 K ter tudi nekaj zlatih komadov po 10, 20 in 100 kron. Ta novi denar bodo že -imel podobo našega sedanjega cesarja Karla I. Zapuščina štajerskega oficirja. Lajtnant Altous Snppanz iz znane spodnje-štajerske rodovine, katerega mlado, nadepolno življenje je našlo pred kratkim mnogo prerani konec, ni bil samo pridni, hrabri oficir, marveč se je spominjal tudi na res lepi način onih, ki jim je vojna nezacoljive rane udarila Zapustil je 2200 kron v ednakih delih za vojne slepce, za vdove in sirote 3. kora in za podporni sklad zaostalih po vojakih 6. regimenta poljskih havbic v Mariboru. Čast pokojnemu oficiiju! Nevarna grožnja. Občinski predstojnik Matija P e k 1 a r v S v. Jakobu si. gor., ki je bil od oblasti postavljen kot živinski na-kupovalec za živinsko vnovčevalnico v Gradcu, sprejel je dopisnico, na kateri se mu grozi z ustreljenjem, ako bo pri malih kmetih živino rekviriral. Kot sumljivega pisca te karte so zaprli posestnika Karla Belec. Umrl je v Loibnitzu tovarnar in župan g. Emmerich A s s m a n n. Pokojnik se je razvil iz skromnih začetkov in je bil splošno spoštovan. Z njim je umrl eden poštenih, požrtvovalnih mož na Štajerskem. Čast njegovemu spominu! Pomoč za Brežice. Nemška poslanca dr. G r o 13 in M a r o k h 1 sta prišla te dni k ministru za notranje zadeve in zahtevala nujno, izdatno pomoč za vsled potresa hudo prizadeto prebivalstvo Brežic. Minister jima je obljubil, da je namenjena za prve potrebščine pomoč, po vpošiljanju poročila pa se bode storilo odločilne odredbe. S seboj vzeti je mogoče Pellerjev bol lajšajoči, osvežujoči mentolov crtnik zoper migreno z znamko „Elaa", ki stane samo 1 krono in se hrani v leseni puščici. Poljski delavci, hribolazci itd. ga uporabljajo za ohladitev pri prehudi vročini, za preprečenje solnčnega pika, dame ga uporabljajo zoper migreno, glavobol. Vsled prijetnega duha učinkuje oživljajoče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži, zabranja odrčenje in zatečenje kože. Rabi se ga lahko dolgo časa in stane samo 1 krono. — Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatsko). Da se prihranijo poštninski troški, se lahko naroče zajedno še drugi tu priporočani ali splošno znani izdelki, n. pr. močno francosko žganje, cimetove kapljice, Hofmanove kapljice; tucat stane samo 3 krone. 502 e Odlikovanja od „Rdečega križa". Nadvojvoda Franc Šalvator je podelil častni znak 2. raz. „Rdečega križa" z v. d. okrajnemu glavarju v Ptuju dr. Evgenu vitezu Neto-1 i c z k a pl. B a 1 d e r s h of en in okrajnemu nadzdravniku dr. Johanu M a u c z k a. Vojne doklade učiteljem. Deželni zbor štajerski je na svoji zadnji seji dne 7. t. m. dovolil učiteljem nove vojne doklade in sicer oženjenim brez otrok 460 K, z 1 ali 2 otrokom 540 K, s 3 ali 4 otrokom 600 K, čez 4 otroke 700 K. Razlike v plači so pri moških, ki so gažisti, in pri učiteljskih dvojicah. Do-klada za neoženjeno znaša 260 K, za učiteljico ročnega, dela pa 120 K. Katehetoni se zviša odškodnina za okroglo lOVo, potnina pa za 50%. Pot zgrešil in umrl. Posestnik Anton Kranj cifi peljal seje z osebnim vlakom v Sterntal, da bi šel od tam peš domu v Sv. Lovrenc. Vsled visokega snega, in teme prišel je iz ceste. Zgrešil je pot in taval skoraj celo noč po zasneženih poljih, dokler se ni proti jutru na tla zgrudil. K naboru idoči fantje so ga našli proti jutru nezavestnega v snegu ležati. Prenesli bo ga v neko bližnjo kmetsko hišo, kjer je pa kmalu nato umrl. Kaj pomeni 13.000 potopljenih ton pšenice? Pred kratkim se je bi-zojavilo, da je potopil neki nemški podmorski čoln za Anglijo določeni parnik, ki je imel 13.200 ton pšenice na krovu. Malokdo od nas — tako piše so-trudnik lista „Tiigl. Korresp." — zamore si napraviti pravi pojem p vrednosti in pomenu teh številk. Kaj pomeni 13.200 ton pšenice ? V kilograme izračunano seveda celo množino. Ali za gospodarstvo enega celega naroda? No, 13.200 ton ni več in manj kot 13,200.000 kilogramov moke; iz te moke zamore se speči nad 17'/s milijona kilogramov kruha; s tem kruhom pa se zamore celo Anglijo skoraj skozi dva dni izdatno, skoraj bogato s kruhom preskrbeti. To pač že nekaj pomeni! Ta torpedo je torej dobro zadel: odvzel je angleškemu gospodarstvu za najmanj e dva dni določeno množino kruha. Celo pri največjemu štedenju potrebuje Anglija vsak dan 4000 ton krušnega žita. Ako se našim podmorskim čolnom torej posreči, s potapljanjem del tega uvoza odpraviti, potem se bode nam namenjena izstradalna vojna kmalu proti tistemu obrnila, ki je to grozovito orožje izmislil. Koroška Korošcem! To je bilo vedno naše geslo in tega smo tudi vedno glede koroških razmer zastopali. ,,Štajerc" je edini slovensko pisani list, ki se zavzema za koroške ljudske interese iz splošnega avstrijskega stališča in ki se bori proti raztrganju koroške kronovine. Zato ima ..Štajerc1' tudi tako lepo število naročnikov na Koroškem, čeprav agitirajo pripadniki Grafenauerjeve stranke ojstro proti njemu. Treba pa jo rsfi t vari Pf« ffivrlrvl ie sredstvo za pomlajenje las, I laillJUWI j(i rdeče| svet|c in Sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2*. PvHvnl je rožnata voda. ■\JuJullii živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit — I steklenica s poštnino vred . . . Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, BH 44 (se da preii). XiM izpo-na vliljilh in.*'1 • I* mu učinku. Poiik« Zd-doza K 1*50, v. d. K ■o za Dr. A. Rix Kosm. Laboratorinm Wien IX, Lackierergasse 6|K. fSX^J^S^ pomagaj in parfumerija Wolfram V IJubljaii: parfumerija A. Kau6 in drogerija ,,Adria". iti in ustnice naravne lepote pri rabi od dra. A. R i X edino dobre garantirano neškodljive Razpošiljatev direktno po povzetju ali naprej-plačilu. i j a S^7 * 1X P° 6--—■ '"'""" l(r8n 8e dob)J0 r zalog1 tole(Zimmepsessel) ^AwiT8ch&hELL V / trgovina v Ptuju. j'' Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart, Tisk : W. Blanke v Ph