UoilsKa izo&rozi m lup. Ljudsko štetje leta 1910 je zlasti glede na število onih, kl znajo brati in pisati, oziroma ne znajo, jako zanimivo. Če se omejimo na dežele, ki nas najbolj zanimljejo, to je na Kranjsko, Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo, dobimo slcdečo sliko: Brati in pisati je znalo leta 1910 v teh dcželab med: Nemd 4 . . . 94*43% vseh, Lahi 81-74% vsck, Slovcnci . . . 79'13% vseh, Hrrati (Srbi) . . 35-48% vseh. Ne brati ne pisati ne zna v teh dežclah med: Hrvati (Srbi) . . 63'67% vseh, Lahi 1742% vseh, Slovend . . . 1540% vseh, Nctnd .... 4"15% vseh. Kar je vmes šc odstotkov, so oni, ki znajo brati, toda ne pisati in sicer je tch največ med Slovenci, to je 5'47%. Te številke povedo čisto jasno, da bi, ako bi teh 5'/2% Slovcncev znalo še pisati, stali Slovenci na avstrijskem jugu gledc števila onih, ld znajo pisati in brati, takoj za Nemci, kcr imajo Slovenci že tako menj analfabetov ncgo Lahi! Dalje sledi iz teh tabcl, da stoje na najcižji stopnji Hrvati. Naprcdck v tem oziru kaže primerjanje s prejšniim desetletjem. V teh kronovinah je znalo brati in pisati leta 1900 med: Nemd .... 8861% vseh, Italijani .... 7106% vseh, Slovend . . . . 6567% vsch, Hrvati (Srbi) . . 24-00% vseh. Analfabetov pa je leta 1900 bilo mcd: Hrvati .... 7500% vseh, Italijani . ... . 27-27% vseh, Slovend ... . 2479% vseh, Nemd ... . 905% vseh. Napredovali so torej v zadnjem desetIetju najbolj Slovenci, to je za 14%; Nemd •o za 6%, Lahi in Hrvati vsak za 11%. Če 8C primerjajo starostne dobe, se vfdl, da tako Slovenci kakor Hrvat-, ki so cicer v tem oziru najbolj na slabem, Lahe jrednobolj dohitcvajo in utegnejo Slovenci Lahe v prihodnjih desetih letih skozi in skozi prchitcti, ne le dohiteti! Od ljudi, ttarih od 10 do 20 let, zna med Slovenci v jugoavstrijskih deželah pisati in brati 95-91% moških in 95'94% žensk- med Lahi pa v isti dobi le 934% moških in 92*7% žensk. Od ljudi, starih od 21 do 30 let, zna mcd Slovend pisati in brati 93'4% inoških in 92'8% žensk, med Lahi le 92"2% moških in 878% žcnsk. Šele pri Ijudeh v »tarosti od 31 do 40 let dohitevajo iLaJbi Slovence, pa šc tu le med moškimi in jpdeer je Slovencev tu za spoznanje še vcIdno več vcščih pisanja in branja nego Lahtrr naroreč 887% proti 885%; tned JBenskami v tej dobi pa zna Slovenk pisati in brati 86%, Lahinj pa le 82%. Šele po>zneje prehitevajo Lahi Slovcnce za sposnaoje. Kakor vidimo, moremo Slovenci, če aa nič drugcga, biti ponosni na to, da se Lahi z vso svojo tisočletno kulturo, kljub Itemu, da stoji za njimi kraljestvo in da jih »vstrijska vlada pred nami favorizira, navzlic svojim neprimerao večjim narodnim fbogatstvom, ne morejo pred nami ponašati •z večjo splošno ljudsko izobrazbo. V teh »tevilkah se brezdvoma izraža energija, jiaprednost in brihtnost našega Ijudstva, ki ge kljub preganjanju in zapostavljanju od ^rseh strani v tem oziru dohitelo italijanski narod in bi tudi dohitelo Nemce, če bi vlada nasproti nam tako pravično izvajala temeljni državni zakon kakor gane. Pri tej statistiki bi bilo še omeniti, kajko vlada južne dežclc tudi v šolskem oziru zanemarja. Čc pustimo sevcrne dcžele, ki jvladnib dobrot uživajo na mernike, na atrani in primerjamo Dalmacijo, Goriško, Istro in Tržaško z alpskimi, vidimo, da je v alpskih deželah le 387% analfabetov, v omenjenih južnih pa skoraj 32%. Na zadnjem mestu stoji seveda Dalmacija (6282 odst.), dasi bi državniška modrost zahtevala, da se ravno tej deželi posveča največja pažnja, ker je za velevlastno stališče monarhije najbolj važna.