\i uiiiii! i I. glasbeno dramatični več e r v deželnem gledališču, 17. aprila 1.1. Dolgo, dolgo časa so bila vrata slovenskega gledišča zaprta umetnosti v dokaz kako smo Slovenci majhni, kako sami s politiko in iz strankarske zagrizenosti ubijamo svoje kulturne zavode. Pred leti smo pokopali slovensko gledišče, in med vojno je v njem dobil prostor kinematograf, da nam nadomesti slovensko dramo in opero, ki je svojčas cvetela in bila duševna hrana in razvedrilo Ljubljančanom, pa tudi posetnikom z dežele. Tistih ki so krivi, da glavno mesto Slovencev nima več gledišča, mora biti v dno duše sram, če se spomnijo na Gradišče ... Sedaj bi radi napako popravili in oživeli to, kar so prej ubijali. Hočejo prirejati jjlasbeno dramatiške večere za na- domestilo rednih predstav, ki jih že radi sedanjih razmer skoro ni mogoče upeljati. Ideja je d o b r a in če se bo obnesla, iraa gosp. Lavoslav Pahor veliko zaslugo, da je v teh težkih časih začel s podjetjem, iz katerega bi v doglednern času vzraslo redno delovanje na slovenskem odru. — Na včerajšnjem prvem večeru smo videli, da je občinstvo veselo, ko se mu vendar nekaj nudi. Že par dni prej je bilo gledišče popolnoma razprodano, gotovo vesel pojav in dokaz, da imajo ljudje še kaj smisla za umetnost. Vzpored-je obsegal tri dele. V prvih dveh je nastopal ad hoc sestavljeni moški zbor, peli sta 2 solistinji s spremljevanjem klavirja. Gospa M a r i j a P c rš 1 o v a je znana, domača operna in koncertna pevka. Uveljavila se je bila še pod izborno T a 1 i c h o v o taktirko v Dvorakovi operi »R u s a 1 k a« kot »J a g a baba«. Vsa kritika jo je takrat hvalila in po pravici. Topot nam je zapela najprej L. Hudovernikovo »V c e 1 i c i« s spremljevanjem klavirja in moškega zbora za odrom. Nje moški in pastozni alt nas je prepričal, da se s sodbo o njem pred časom nismo motili. V nizki in visoki legi je učinkoval mogočno, pa tudi občuteno, zlasti pri koncu pesnii. Skladba je pisana za bas solo in j» čudno slišati, č« poje m o š k o vlogo - m e n i h a ženska. Spominjam se, da je na nekem koncertu pel znani tenorist Vilharjevo »N e z a k o ns k a m a t i«. Ker je zraven še obraze rezal, so se ljudje posmehovali, ker so vedeli, da m o š k i občutkov n e z a k o nske matere ne bi rnogel izraziti! — Za drugi nastop si je gosp. Peršlova izvolila prek>rasno Rihard S t r a tts s ovo »Ljubav« in jo zapela ljubeznivo, prelepo. Kaj podobnega si še želimo! Druga solistinja je bila g. Ciika O t a h a1 o v a, tudi znanka iz nekdanjih glediških sezon, dobra koloraturka. Izkazala se je kot taka tudi sinoči. Kakšen Meyerbeerov »P 1 e s s e n c« pcti, ni lahka reč. V višini ji g. Otahalovi postal glas nekolko rezek in kričeč, izvrstne tehnike pa ne morem prehvaliti. Z g. Peršlovo sta nam zapeli potem še dva ljubka »D v o f akova dvospeva« in nek češki valček, manj pomembno skladbo kot kak dober narneček. Vse solotočke je spremljala na klavirja g. Peršlova, ne v posebno zadovoljnost poslušalcev. Morda je bil kriv tega tudi inštrument. Posebno zanimanje je vzbudil nastop moškega zbora, ki ga je g. Pahor sestavil iz večine dobrih in znanih pevcev prvih ljubljanskih pevskih društov. Za študiranje, natančno narnreč, gotovo ni imel za fino, dinamiško niansirano pred- našanje dovolj časa na razpolago, vendar je pa glasovno neenako razdeljen 14 mož broječi zbor nastopil sigurne in hvale- vredno. Prednašal je 9 narodnih pesmi in šopek 6 vojaških narodnih pesmi. Veliko vrednost pripisujem naši narodni pesmi. Temvečjo baš sedaj, ko je v Ljubljani to- liko tujcev, ki je sploh ne poznajo. Mnc- nja sem pa, da n a r o d svojih pesmi, ta- ko kot so jih prednašali sinoči, n i k o 1 i n e p o j e. Vse pesmi so bile tako strašno razsekane, (o Sajovčev bič, kje si?) in razdeljene, da so se tudi iajikom zdele nenaravno pete. Naša narodna pesem lju- bi zavlačene, dolge akorde, nikdar pa — razven pri poskončnicah — odsekane in raztrgane besede. Prelepa koroška »M o- j a k o s a« je včeraj izgubila vse na ve- ijavi in lepoti. G. Palior je pesmice haniioriiziral z malimi izjemami prepro- sto. Mesto v pesmi »Kaj pa ti pobič«: pa plavat ne znaš je več kot za lase privlečeno in prisiljeno. Šopek 6 vojaških narodnih pesmi, fantovsko, korajžno zapetih je učinkoval izvrstno in je bil vidno všeč vsem poslušalcem. Vse pesmice je občinstvo sprejelo z glasno pohvalo in dolgim ploskanjem, tako da se je za stvar idealno nav- dušeni g. pevovodja in harmonizator opetovano moral za priznanje zahvaljevati. Želim zboru, da vztraja in nas na prihodnjem nastopu razveseli z novimi, lepimi skladbami! Hvaležen mu bo za to vsakdo! Po koncertnem delu se je pokazala bela stena in začel se je kinematograf, vsled potrebe ali brez nje, kdo ve... Jaz si»svoje mislim! — Konec večera je tvorila enodejanka »M a s k a s a t a n a« iz peresa Pavla Czinnerja. Nastopili so g. Zvonarjeva, gg. Skrbinšek, Danilo, Juvan in Gorski. Sodbo o duhoviti, kratki igrici prepuščam drugim. Trdim pa lahko, da sta bila zlasti g. Z v o n a r j e v a in g. S k r b i n š e k izvrstna. Slednji je imel težko vlogo, v kateri je prekosil samega sebe. Bil je še popolnejši kot nekdaj v Molnarovi igri »Vrag«. Splošno je ves večer napravil dober vtis. Izvajanje so precej motili prepozno došli poslušalci in tudi biljeterji. Naj sc v bodoče med nastopom prav nikogar ne pusti v avditorij. Umestno bi pa tudi bilo, da se začetek delov in konec pavz i zvoncem naznani občinstvu, da pravo' časno zasede svoje prostore! In pa: n$ predolgih vzporedov! Zorktj P r • 11 v i c,