—   166   —
Potovanje
po nekterih jugo-slavenskih krajih.
Spisal M.  Verne.
1 /. pismo.
14. kimoTca 1851. Dragi prijatel!
Vganil sim jo bil — dež je lil tri dni skoraj ne-prenehama, jez pa sim se vsaki dan dvakrat z veseljem v toplicah kopal, kakor je tukaj navada. Toplice so majhna vas, ne dalječ od Kerke. Voda, ki je čez 30 R. stopinj gorka, izvira iz nekiga siviga apneoika in nima nobeniga duha ne posebniga okusa. Hvalijo jo posebno za mertudne in take, ki jih po udih terga; pa tudi v mnogih druzih boleznih neki dobro pomaga. Nad zvirkam je veliko poslopje kneza Turjaškiga, in v tem poslopji trojna kopelj — za gospodo, za bolne vojake in bolj premožne kmečke ljudi, ki vsakrat nekoliko plačajo, in za uboge brez plačila. Poslednji dve ste nisko obokani. — Ko se v kopelj pride ali iz nje gre', je navada, kakor mende tudi v drugih toplicah, tiste, ki so že v nji, ali ki še dalje ostanejo, po nemško pozdraviti: „Gott segne das Badic. Mene je to pozdravljanje posebno veselilo, ker so vsi — eden z debelim, drugi s srednjim, in spet drugi s tanjkim glasam — odgovarjali in je vsak ravno te 4 besede natanjko ponavljal: „Gott segne das Bad". Čudil sim se, de se nihče ne prederzne teh besed saj toliko spremeniti, de bi odgovoril: „Gott segne es!"    Take opice smo.
Ko se je bilo zvedrilo, sim jo v Sotesko dolino, in dalje čez Rosek, Poljane in Cernomoš-nico odrinil. Tu sim bil spet v Kočevski vojvodinL O prihodu nemških Kočevarjev na Krajnsko sim že govoril. Po pravici pa reci, gotoviga mende nihče ne ve, ko de so Kočevarji Nemci vsred slovenske zemlje. Posebna hvala jim gre, de so, tako dalječ od nekdanje domovine , že toliko stoletij svoj materni jezik, svoje starodavne šege in svojo nekdanjo obleko in z vsim tem svojo narodovnost ohranili. Ali bi ne bilo lepši in boljši, de bi bile tudi naše zale Slovenke pri starim ostale, na-mest de se z angleškim mušlinam in kambrikam šopirijo in v svilnim lišpu veliko denarjev potrosijo? — Glede stariga neravno prijetniga nemškiga jezika v Ko-čevji nisim imel časa, kaj posebniga nabrati« Mnogo besed ima pri Kočevarjih drug pomea ko v navadnim nemškim jeziku, in mnogo so si jih tudi iz našiga slo-venakiga narečja prilastili,  kakor na primer ta izrek
—    167   —
kaže: „Das Kind joket, geh' es todten" — to je — otrok joka, pojdi mu dat sesati ali ga v to laž i t. — Kočevarji so pa tudi sicer zastran svoje treznosti, pridnosti in delavnosti vse hvale vredni. Ker njih gorata, silno kamnita in merzla deželica le malo rodi, so prisiljeni si drugod pridobivati, česar jim je treba, in kupčujejo z mnogoverstnim blagam dalječ   po
svetu.
Cela pot od Toplic do Semič a je bila večidel slaba in dolgočasna; ko sim pa verh hriba nad Semi-čem prišel, se mi je odperl kaj lep pogled po Cerno-meljški in Metliški okolici in dalje proti jugu na Horvaško, posebno proti Reki in Senju, kjer nad O gu I/na m visoki Klek krasno glavo kviško moli. Iz verh hriba se mi je cela okrajna velika in lepa ravnina zdela; ali ko sim nižje prišel, sim vidil, de so tla gri-čaftte in semtertje močno kamnite. V Semič«, ki ima prek hriba veliko prav lepih vinogradov, sim se le «no uro vstavil, in častiti gospod fajmošter Žagar mi je svoje pohištvo, farno cerkev in bližnje kraje Semičiške doline prijazno okazal.
Dve uri od Semiča na desno ali proti jugo-za-hodu je C ernom e 1 j , majhno revno mestice naših Belih Krajncov, 10 milj od Ljubljane. Bele Krajnce pa jih zato imenujejo, ker se po horvaško in drugači nosijo, ko drugi Krajnci. Ondašnji prebivavci imajo lepo polje, lepe senožeti in prav lepe vinograde; pri vsim tem pa so neki večidel revni in ubogi, mende za to ker jim toča in hude vremena večkrat veliko škode store, kakor se je tudi, bodi Bogu milo! letosprigodilo.
Ravno toliko, namreč 2 uri, je iz Semiča proti jugo-izhodu v Metliko, tudi pohlevno mestice, kamor sim se bil takrat namenil. Voznik me je peljal pri Kropi čez neko majhno reko, in naprej po neki hosti, ki mi je sicer dopadia , ali pot je bila silno slaba. V Kropi, kije velik in terden grad, se nisim vstavil, temuč naravnost v Metliko šel. Metlika je bila nekdaj do leta 1365 slovitih Goriških grofov; potem pa so jo austrianski nadvojvodi po dedšini dobili. — Prebivavci Metliške okolice so večidel katoljške vere, vender pa je na izhodni strani nekoliko starovercov, ki jih Uskoke imenujejo. Tudi tod se nosijo ljudje po horvaško, in imajo še mnogo starodavnih šeg, po kte-rih se od drugih Krajncov ločijo. — Prav rad bi bil obiskal tu gospoda tehanta Vovka, ki si za vpeljanje sviloreje in za povzdigo sadjoreje slavno prizadeva, in ki ga zastran njegove priljudnosti in blagodarnosti cela okolica hvali in čisla; pa ga ni bilo doma. Zatoraj sim jo že o treh po poldne naprej na Horvaško potegnil.