Gospodarske stvari. Hroma teleta. Pri teletih se prikaže večkrat kaka bolezen, da človek ne ve, kaj je je krivo ali če tudi vč, ne more ji priti v okom. ker nima zdravila pri rokah, zdravnika za živino pa tudi ni blizu. Taka bolezen je hromost, to je: tele dobi trde ude, izlasti noge mu vtrpnejo ali tudi skrivijo, členki na njih otečejo, vrat pa se krči. Tele ne mara za mleko. sope naglo in težko, jz nosnic pa mu teče žleca, s časom v obilni meri, v časih se zadela v teletu, v časih pa kar teče iz njega. Tudi mrzlica ga vije, a po životu se gorkota ne vzviša za veliko. Ako se konra bolezen s smrtjo, zvijo se teletu živci, prijema ga krč, in sliši se hrhranje. Ako pa se vzboljšuje teletu, diši mu zopet mleko, tele vstaja ter zgubiva otekline. Kaj je uzrok bolezni? Največkrat je je kriva vrojena slabost života ter nastane bolezen, ako dobi tele mleko va-se, ki ni čisto zdravo. Tako pa postane mleko, ako se kravi ne daja dobra klaja. taka, kakor ji ugaja v njenih razmerah. Gotovo je, da krma, ki se kupuje, ni brez tacih reči, ki so nezdrave in je torej ta svet čisto na svojem mestu, da si kmetovalec naj prideluje sam krepke klaje ter jo daje potlej svojim kravam mlekaricam. Dostikrat je te bolezni tudi to krivo, da se ne daje teletu mlezovine, tistega mleka, ki jo ima krava, kedar povrže. Le-to mleko, je po naravi pac za to, da spravi teletu iz črevesa tisto smolo, ki jo prinese seboj ua svet. Treba pa je po takem dati teletu brž, ko se povrže, te mlezovine. Ozdraviti takega teleta ni lehko, redko izide po sreči. Ako se zadela v teletu, daje se vsake štiri ure teletu par žlic ricina, ki se zmeša v pol litra tople vode, dotlej, da se odpre teletu. Ako pa ima tele drisko, daje se mu 2 do 3 gramov ogljiko-kislene magnesije v četrtinki litra sladkega mleka, to pa dvekrat na den. Da mora tele imeti suho in toplo ležišče, razumeje se samo po sebi. Vrb.ii tega pa se riblje tele po trdib udih ali nogah z žajfnico. Ako to ne pomaga, pa je menda nož najbolje zdravilo. Laneno seme. Setev lanii dela človeku večkrat sitnobo. Naj si izbera in izbera seme, nikoli še ni gotovo, da se prikaže potlej izpod zemlje. Laneno seme je namreč rado mrtvo in najti, katero še je živo, t. j. tako, ki bode kalelo, ima svoje težave. Večkrat se misli, da je seme še živo, ako razpoči, kedar se ogreje do neke meje, ali to ni resnica. Iz izkušinj se ve, da razpoči staro seme, ki nima več življenja, istotako, če še ne bolj, kakor mlado, pa še živo seme. To je tudi celo lehko, kajti celo lehko je mogoče, da še suho seme ima v sebi življenje, in na robe tako, ki je že mrtvo, ima še vedno v sebi vodene ulage. Tudi to ni gotovo znamenje, če je seme gladko in ti lehko teče iz roke. Tudi tako je celo lebko že mrtvo. Sploh tedaj ne kaže semena jemati za setev, dokler se nisi prepričal, da je še živo, to pa po naravni poti tedaj, da si ga djal poprej nekaj zrn za poskušinjo v prst, dokler se ti ni izcimilo. Posej za to le tacega na svoje polje! Sejniovi. Dne 12. aprila vv Koprivnici, v Ljutomeru, na črni gori, v Šoštanju, pa v Podčetrtku. Dne 14. aprila pri Novi cerkvi in v Zdolah. Dne 15. aprila pri Mariji Snež- nici. Dne 16. aprila v Spielfeldu in istega dne v Rogatcu.