Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 246 (8952)
TRST, nedelja, 20. oktobra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodni!: PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADNA IPUZA: PO OBJAVI S0CIA1ISIIČNIGA PROGRAMA
Fanfani prosil za premislek PSDI spet napihuje polemiko
Poverjeni predsednik se bo verjetno odločil v torek - Tajnik PRI la Malfa zavzel «nevtralno» stališče do predlogov PSI in čaka na odgovor ostalih strank
Avtobus z jugoslovanskimi izletniki zgrmel z avtoceste pri Portogruaru
^ s •<	- ••••■ -	-'■•< M' ■	' -•»xwv.-. .š  
RIM, 19. — Novi teden bo verjetno za razplet vladne krize odločilen, čeprav ni še jasnih znakov o pogojih za obnovitev vlade leve sredine. Poverjeni predsednik Fanfani se je srečal s predstavniki vseh ostalih strank in napovedal «48-urni premislek» do torka, ko Utegne «končati posvetovanja ali pa začeti nov krog razgovorov».
Fanfani je najprej sprejel so-	777~. i ,,	. „	.	,
ra?,ličnimi problemi Evrope in da
komunisti v Evropi, ki jih je 25 milijonov, lahko pomagajo Evropi samo če izdelajo takšen program, ki bo sprejemljiv za vse napredne sile in narode Evrope.
socialiste (De Martino, Nenni, Zuccaia in Mariotti), ki so mu oritali svoj dokument. V tem dokumentu socialisti «dopolnjujejo» osnutek Fanfanijevega programa s sledečimi točkami:	zavračanje
predhodnih volitev, nadzorstvo nad varnostnimi službami, preganjanje «golpistov», družbene reforme (RAI, tisk, volilna pravica 18-letnikom), boj proti inflaciji, podpora krajevnim organom oblasti, odprava parazitarnih in nepotrebnih ustanov, davčni pritisk na bogatejše sloje. Glede tega programa je De Martino na seji vodstva poudaril, da ni PSI na razpolago za vlade, ki bi bile «protiljudske».
Na dokument socialistov so bile reakcije različne. Republikanec La Malfa se je izmaknil realni oceni in dejal, da čaka na mnenje KD in socialdemokratov, Fanfani pa je — ob koncu vseh pogovorov z voditelji strank — izjavil časnikarjem, da mora o socialističnem dokumentu še razmišljati. Odklonil pa je zamisel o «šibkejši vladi» in pri tem mislil na socialistični predlog, naj bi sestavil enobarvno demokrščansko vlado, ki bi jo ostali zavezniki leve sredine pogojevali od zunaj, iz parlamenta. «Za to nisem pripravljen», je podčrtal.
Odločno negativno in s polemično ihto, ki daje misliti na namerno instrumentalizacijo. ocenjujeta dokument PSI socialdemokrata Tanas-si in Orlandi, Socialdemokratsko tajništvo govori celo o tem, da je predlog PSI v diametralnem nasprotju s stahšči Fanfanija in socialdemokratov. Pri tem so, seveda, svoja mnenja obogatili z ocenami, češ da socialisti hočejo vključiti komuniste v večino in s tem pokopati levi center. Tanassi pa je brezupno dodal, da se bo PSDI še pogajala, vendar meni, da je možnost obnovitve koalicije oddaljena in težka.
Tako je, v bistvu, oddaljenost stališč razmeroma nejasna. KD in PRI si pridržujeta pravico počakati z oceno socialističnega predloga. medtem ko socialdemokrati rinejo še dalje v izzivanju krize. Socialisti pa prav tako vedo, da jih pustolovsko izsiljevanje ne sme potisniti na kolena, ker bi sicer drago plačali sodelovanje v protide-lavski vladi, ki bi se že v samem začetku spopadla s sindikati o glavnih vprašanjih gospodarstva.
Mnenje tajništva PSI. po drugem krogu Fanfanijevih posvetovanj, izraža v članku za genovski list «II Lavoro» senator Vittorelli, po katerem in močnih nesoglasij med PSI in KD, kakor tudi ne med PSI in PRI, medtem ko si — po Vittorel-lijevem mnenju — socialdemokrati polemiko sproti izmišljujejo, ker napenjajo jadra k predčasnim parlamentarnim volitvam.
Socialisti, nadaljuje Vittorelli. so imeli občutek, da misli Fanfani resno. Potrebna je torej rešitev, ki gotovo ne sme biti tista, za katero se ogreva socialdemokrat Tanassi.
Naj glede kronike vladne krize omenimo, da je Fanfani imel daljši pogovor tudi z dosedanjim predsednikom vlade Rumorjem in o-brambnim ministrom Andreottijem. Ni izključeno, da ju je prosil za pojasnila in zagotovila v zvezi s socialistično zahtevo po povečani budnosti proti reakcionarnim pustolovščinam in po večjem nadzorstvu nad dejavnostjo varnostne službe SID, ki je organ obrambnega ministrstva.
Grličkov o poteku posvetovalnega sestanka evropskih partij
BEOGRAD, 19. — Dr. Aleksander Grličkov. vodja delegacije ZKJ na posvetovalnem sestanku komunističnih partij Evrope v Varšavi je ob vrnitvi v Beograd izjavil, da bo Zveza komunistov Jugoslavije tudi v bodoče sodelovala v pripravah evropske konference za dokončen sklep o udeležbi ZKJ na tej konferenci, ki ga bo sprejel na seji predsedstva ZKJ. Grličkov je kot posebno pomembno poudaril dejstvo, da je na pripravljalnem sestanku v Varšavi sprejet jugoslovanski predlog o soglasju pri odločanju, kar je lahko po njegovi oceni realen prispevek bodočim odnosom med komunističnimi partijami sploh. Grličkov je dodal, da bo potrebno dalj časa za seznanjanje z vsemi
Afriške države zahtevajo izključitev Južne Afrike iz svetovne organizacije
NEW YORK, 19. — Pred varnostnim svetom OZN se je pričela razprava o odnosu svetovne organizacije do Južne Afrike, ki sistematično krši, s svojo rasistično politiko, načela Združenih narodov. Za izključitev so se izrekli predstavniki vseh afriških držav, v imenu katerih je spregovoril tunizijski predstavnik. Za njim sta delegata Sierre Leone in Somalije zahtevala «predhodne sankcije». Varnostni svet bo svojo sejo nadaljeval v ponedeljek.
Predstavniki italijanskih partizanov na obisku v SRS
LJUBLJANA, 19. — Okoli 300 pripadnikov nekdanje italijanske partizanske brigade Fontanot, ki se je bojevala v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske, je danes prispelo v Ljubljano, od koder so odpotovali v Suhor v Beli krajini, kjer bo jutri slavnostna proslava 30-letnice ustanovitve te brigade. V Ljubljani so si bivši italijanski partizani ogledali poslopje republiške skupščine ter obiskali sedež mestne konference sociabstične zveze ter zveze borcev.
«Prišli smo k vam, je dejal Silvano Bacicchi, član CK KPI, da bi skupaj z vami proslavili to pomembno obletnico, ko je ustanovitev brigade Fontanot pomenila, da hočemo oprati blato, s katerim je fašizem umazal italijansko zastavo in dokazati, da italijansko ljudstvo nima ničesar skupnega s fašizmom.»
Brigado so ustanovili pred 30 leti 17. decembra 1944 v Suhorju
v Beh krajini iz pripadnikov protifašističnega gibanja iz Furlanije - Julijske krajine. Vse do spomladi leta 1945 se je bojevala proti nemškim in belogardističnim enotam na Dolenjskem in Kočevskem, proti koncu vojne pa se je udeležila bojev za osvoboditev Ljubljane. V vsem tem času je imela hude izgube, njene žrtve pa so, kot stoji zapisano v posebni spominski brošuri, ki so jo izdali za to priložnost, omogočile, da so narodi obeh držav vnovič vzpostavili mostove prijateljstva tam, kjer je fašizem poskušal skopati nepremostljiv prepad sovraštva.	D. K.
KAIRO, 19. — List «Al Gumhu-ria» poroča, da je SZ pripravljena nuditi Egiptu jedrski reaktor za mimo uporabo energije, vendar niso določih roka izgradnje.
O ZGODOVINI BENEŠKIH SLOVENCEV
V Podbonescu začetek drugih benečanskih kulturnih dnevov
Z otvoritvenim predavanjem a- ravnava Beneško Slovenijo v naj-
Včeraj zjutraj se je na avtocesti Trst - Benetke pripetila huda prometna nesreča: avtobus s skupino izletnikov iz Svetozareva je zavozil z avtoceste in se zakotalil po nasipu na polje, ker je počila prednja desna pnevmatika. V nesreči so štirje potniki izgubili življenje, petdeset pa jih je bilo ranjenih. Na sliki: avtobus jugoslovanskih izletnikov po nesreči (Poročilo berite na 8. strani)
flllllllll||||||||lll|||||||||lii|||||||||M||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||li||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||,,|||||n(|||||,||||||||||||,r|,|im|,m||,,,,,m|||||||||||,l((|,,|||||||||||,||||||(|,,,||„,,,„||||||||,||||||,,||||imm|
SLOVESNA PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA PIRANA
Član predsedstva CK ZKJ Smole poudaril vlogo manjšin kot mostu med državama
Jugoslavija se zavzema za sodelovanje z Italijo ob doslednem spoštovanjiii ozemeljske celovitosti in neodvisnosti
PIRAN, 19. — Na Tartinijevem trgu v Piranu je bilo popoldne množično zborovanje v počastitev 30-letnice ustanovitve mornariških odredov IX. korpusa NOV Jugoslavije, občinskega praznika Piran in 20-letnice Splošne plovbe. Zborovanja so se udeležili številni občani, nadalje bivši partizanski pomorščaki, delegacija jugoslovanske vojne mornarice, na celo s kontraadmiralom Josipom žužuljem ter drugi ugledni gostje, med njimi član predsedstva centralnega komiteja ZKJ Jože Smole, predsednik zbora republik in pokrajin zvezne skupščine Zoran Polič in članica izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze Silva Jereb, predstavniki podjetij «Emona», «Bernardin», «Splošna plovba» in številni drugi.
Zborovalce sta pozdravila in o-
risala pomen praznika v slovenščini predsednik občinske skupščine Piran Ivan Bažec in v italijanščini podpredsednik skupščine Riccardo Giacuzzo. Slavnostni govornik pa je bil Jože Smole.
V	nadaljevanju je Jože Smole poudaril zgodovinsko odločitev, ki so jo sprejeli pred tridesetimi leti z ustanovitvijo mornariških odredov pri IX. korpusu. Ta odločitev je pomenila sodelovati v zaključnih bojih za osvoboditev slovenske obale, imela pa je tudi svoj dolgoročni gospodarski pomen.
V	nadaljevanju svojega govora je Jože Smole govoril o nedavnih sklepih predsedstva centralnega komiteja ZKJ, ki zadevajo predvsem gospodarsko stabilizacijo v Jugoslaviji. Pri teh sklepih gre za konkretno akcijo, ki mora dobiti najširšo osnovo in podporo.
PREISKAVA 0 SPODLETELEM FAŠISTIČNEM DRŽAVNEM UDARU
Gen. Miceli se izmika vprašanjem pod pretvezo «vojaške tajnosti»
Ministrstvo za obrambo še ni izročilo popolnega dosjeja SID
RIM, 19. — General Vito Miceli, ki je bil do prejšnjega julija poveljnik itahjanske obveščevalne službe SID in se je danes zjutraj ponovno predstavil preiskovalcem, ki ga zaslišujejo, ker je osumljen, da je podpiral spodleteli državni udar Valeria Bor-gheseja, ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, češ da obrambno ministrstvo še ni izdalo pooblastila, da razodene nekatere vojaške tajnosti in da zato ne more govoriti o dogodkih, ki so se pripetih, ko je bil poveljnik SED. Miceh je svojo trditev podkrepil tudi z dejstvom, da obrambno ministrstvo še ni izročilo drugih dokumentov SID o prevratniških načrtih, ki jih je dr. Siotto včeraj zahteval. Siotto je mnenja, da je naloga sodstva oceniti pomen vsega dosjeja o desničarskih prevratniških načrtih. V krogih rimske sodne palače pa ne izključujejo možnosti, da bo obrambno ministrstvo zavrnilo zahtevo po izročitvi dokumentov, češ da gre za vojaško - politično tajnost. Če bo prišlo do takega razpleta, se bodo sodniki obrnili na predsedstvo vlade, ki bo moralo odločati o tem, ah gre res za tajnost ali ne.
Po pogovoru z generalom Mi-celijem so sodniki ves dan raz pravljali o ciljih, ki so jih doslej dosegli v teku preiskave. Preučili so tudi prve izide preiskave o 3.000 lisicah, ki naj bi jih ministrstvo za kmetijstvo naročilo neki tovarni v Rietiju.
Medtem je časnikar Landò Del-
l’Amico, ki je danes bil v Bologni, pisal tamkajšnjemu uredništvu tiskovne agencije ANSA in demantiral intervju, ki ga je dal tedniku «Panorama» in v katerem pravi, da je izročil v imenu in-dustrijca Attiha Montija večjo vsoto denarja fašističnemu poslancu Pinu Rautiju. S tem v zvezi je rimsko uredništvo tednika «Panorama» objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je Dell’Amico prišel prostovoljno v uredništvo «Panorama» in tam dal svoje izjave, ki so jih posneli na trak ter nato prepisali v skrčeni obliki. To besedilo je Dell'Amico podpisal v prisotnosti dveh prič ter se ob isti priložnosti pustil slikati v rimskem sedežu založniškega podjetja Mondadori.
Milanski preiskovalni sodnik
D’Ambrosio bo v sredo zaslišal DelTAmica, medtem ko je danes v okviru preiskave o atentatih leta 1969 prisostvoval soočenju med bivšim agentom SID Gian-nettinijem in bivšim padovskim občinskim svetovalcem MSI Fac-chinijem, ki je bil tesno povezan s skupino Freda - Ventura. Kaže, da je Facchini zanikal, da bi poznal Giannettinija in karabinjerskega kapetana La Bruno, ki je vzdrževal stike med fašističnim novinarjem in SID.
WASHINGTON, 19. — Ameriški senat nasprotuje priznanju trgovinskih olajšav Češkoslovaški, če ta ne bo odplačala odškodnine za nacionalizirano imetje ameriških državljanov iz časa «februarske revolucije» 1948.
Pred nami je zaskrbljujoč problem inflacije in s tem povezan sistem delitve po delu, naraščanje cen, neugodna pa je tudi zunanjetrgovinska plačilna bilanca. Uspešno reševanje teh problemov pa je seveda tesno povezano s hitrejšim razvojem našega samoupravnega sistema in z novo ustavo.
Jože Smole je zatem govoril o italijanski narodnostni skupnosti v Istri in o Slovencih v Italiji. Poudaril je, da so narodnosti v našem samoupravnem sistemu v vsakem pogledu enakopravni nosilci odločanja. Pri nas ni nobene razlike med Slovenci, Hrvati in Italijani, ki živijo na tem področju, medtem ko na drugi strani državne meje govorijo, da v Jugoslaviji še niso rešili vprašanja itahjanske narodnostne skupnosti. Na te govorice lahko odgovorimo, da bi bili Slovenci v Italiji presrečni, če bi lahko uživah vsaj del tistih pravic, ki jih imajo Italijani v Jugoslaviji. Mi si želimo samo to, da bi bili Slovenci v Italiji deležni take usode, kot jo imajo Italijani pri nas.
V zadnjem delu svojega govora je Jože Smole obravnaval mednarodni politični položaj v svetu ter naglasil vrsto akcij Jugoslavije v boju za mir in enakopravno sodelovanje narodov v svetu ter proti kolonializmu in imperializmu. V tem boju imajo zmeraj večji vpliv Jugoslavija in druge neuvrščene države. Glede odnosov z Italijo pa je rekel, da se je Jugoslavija zmeraj dosledno zavzemala za sodelovanje s sosedno republiko, seveda ob doslednem spoštovanju svoje o-zemeljske nedotakljivosti, suvere-nitete in integritete, kar je v današnjem svetu pač splošno priznano načelo in pogoj za normalne odnose med državami. Do težav in zapletov v italijansko - jugoslovanskih odnosih je prihajalo vedno le takrat, kadar tega načela niso spoštovali in kadar so postopki do Jugoslavije bih pbremenjeni s povsem nerealnimi hipotekami, ki v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja že zdavnaj sodijo v ropotarnico neuporabnih predmetov. Življenje samo namreč venomer dokazuje, da - dobri jugoslovansko-itahjanski odnosi v obojestranskem interesu in kot takšni tudi pomemben prispevek evropskemu sodelovanju. Ob koncu je Jože Smole
uimiiiiHiiHiiHiiiiiiiiiiMiiitinniiiiHiiMiiiiiiiumiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiMitiia
Poverjeni predsednik Fanfani je zaključil prvo fazo posvetovanj s preučitvijo socialističnega vladnega programa in izjavil, da si pridržuje dva dni za razmislek. Medtem pa so se spet izzivalno oglasili socialdemokrati, ki so vrat na nos, proglasili dokument PSI za «nesprejemljiv». Tudi sam Fanfani zapleta položaj s tem, da zavrača socialistični predlog o enobarvni demokrščanski vladi, ki bi jo zavezniki pogojevali iz parlamenta. Prvi krog posvetovanj je torej zaključen. V torek bo znan odgovor: ali se bo Fanfani odrekel mandatu, kar je zelo malo verjetno, morda bo sklical tajnike leve sredine in prežel v končno
DANES
•	*	j;' ; - i; ■	: ■	■

fazo sklepanja sporazuma, ne izključuje pa se še enega kroga posvetovanj.
V Piranu je bila slavnostna proslava občinskega praznika, med katero je imel osrednji govor član predsedstva CK ZKJ Jože Smole, ki se je med drugim dotaknil vprašanja manjšin, ki morajo biti, kot je dejal, most, ki povezuje dve državi. Ugotovil je, da Slovenci v Italiji in Avstriji
še ne uživajo vseh pravic, ki bi jih morali biti deležni in ki jih uživajo manjšine v Jugoslaviji. Dotaknil se je tudi odnosov z Italijo ter rekel, da je Jugoslavija za poglobitev sodelovanja, seveda ob doslednem spoštovanju načela suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti.
V okviru preiskave o spodletelem fašističnem državnem udaru so preiskovalci ponovno zaslišali bivšega poveljnika SID gen. Micelija, ki pa ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, češ da gre za vojaško tajnost in da še ni dobil pooblastila od obrambnega ministrstva.
še enkrat poudaril, da Slovenci v Italiji še zmeraj ne uživajo pravic, ki jim gredo, vse to pa velja tudi za Avstrijo. Od obeh držav pričakujemo, da bosta izpolnili svoje obveznosti do naših manjšin. Manjšine so pomembna vez med sosednimi državami in narodi, je zaključil Jože Smole. Zato se v tretiranju manjšine kaže tudi stopnja pripravljenosti za meddržavno sodelovanje in preverjanje iskrenosti izjav. Na naši strani ni v tem pogledu in ne bo nikoli manjkalo niti zavzetosti niti iskrenosti.
Piranski občinski praznik su danes zaključili še z dvema dogodkoma. V portoroškem avditoriju je bila slovesna akademija ob 20-letnici Splošne plovbe. O pomenu jubileja je govoril predsednik delavskega sveta podjetja Janko Križman.	L. OMLADIČ
kademika prof. Boga Grafenauerja o naseljevanju Beneške Slovenije v srednjem veku so se v petek pričeli drugi benečanski kulturni dnevi. Letošnja predavanja obravnavajo zgodovino Beneških Slovencev od naselitve do druge svetovne vojne, obširno snov pa so organizatorji razdelih med o-sem avtorjev, ki se bodo zvrstili v dvorani gostilne «pri Škofu» v Podbonescu do meseca maja.
Odgovorni za študijski center Nediža iz špetra. ki je organizator predavanj, prof. Pavel Petri-čič, je v uvodnem pozdravu prof. Grafenauerju poudaril pomembnost lanskega ciklusa predavanj o jeziku in besednem ustvarjanju, katere posledica so bile nekatere izkušnje z mladimi in najmlajšimi, natečaj «Moja vas» in kulturno - rekreacijsko bivanje «Mlada brieza». Poudaril je, da si podobnih rezultatov center pričakuje tudi od letošnjega ciklusa predavanj, ki naj bi s pomočjo spoznanj o zgodovini privedel beneške kulturne delavce in širše sloje prebivalstva do boljšega razumevanja današnjih razmer.
Za prof. Petričičem Je predavatelja pozdravil tudi predsednik Nadiške gorske skupnosti, podbo-neški župan Angelo Salvagno, ki se je obenem zahvalil organizatorjem, da so izbrah kot sedež letošnjih kulturnih dni prav Podbo-nesec. Pohvalil je delo študijskega centra Nediža, ki s svojimi akcijami kaže, da je v tem trenutku najbolj angažirana kulturna skupina v Nadiških dolinah, ter izrazil prepričanje, da bo letošnji ciklus predavanj odigral pozitivno vlogo pri poznavanju zgodovinskih, etničnih in kulturnih posebnosti Beneške Slovenije.
Spregovoril je nato še direktor letošnjih kulturnih dnevov prof, Domenico Pittioni, ki je poudaril, da letošnja zgodovinska predavanja nočejo nuditi poslušalcem samo vrste zgodovinskih podatkov, ampak predvsem vzbuditi v njih zavest o problematiki, jih siliti k razmišljanju o posameznih možnih izkustvih, ki naj po potrebi modificirajo obstoječe družbene strukture. Predavanja naj bi dala mladini napotke, kako naj z novimi metodami raziskujejo krajevno resničnost, resničnost, ki izhaja iz srečanja treh poglavitnih evropskih kultur, slovanske, romanske in germanske. Prof. Pittio-ni se je nato zahvalil za prisotnost nadvse številnemu občinstvu, za katerega je bilo v dvorani premalo prostora, in dal besedo prof. Grafenauerju.
Predavatelj je uvodoma opozoril na različne pomene imena Beneška Slovenija, zaradi teme predavanja pa se je odločil, da ob-
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V ZGODOVINSKEM ČRNOMLJU
30-letnica Slovenskega časnikarskega društva
Sekretar CK ZKS F. Šetinc o vlogi novinarja v boju množic za nove odnose in za pravičnejši svet
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 19. - V Črnomlju, nekdanjem središču osvobojenega ozemlja med narodnoosvobodilnim bojem, je bila danes pomembna slovesnost, s katero so slovenski novinarji počastili 30-letnico ustanovitve Slovenskega časnikarskega društva. Proslava se je začela že sinoči, ko so v Črnomlju, ob navzočnosti številnih predstavnikov slovenskega političnega življenja ter vseh živečih partizanskih časnikarjev in vojnih dopisnikov, odprli spominsko razstavo partizanskega tiska.
Prav tako sinoči je bila v Črnomlju tudi prireditev v spomin na ustanovitev radia Osvobodilne fronte ki ima svoje začetke sicer že v prvem letu vojne, ko je v Ljubljani delovala ilegalna radijska postaja «Kričač», v Črnomlju pa je leta 1944 bil začetek rednega delovanja radijske postaje. O pomenu radia med vojno in o njegovih današnjih nalogah je na proslavi govoril direktor ljubljanskega radia Marjan Javornik, v programu pa so nastopili tudi nekateri napovedovalci, gledališki umetniki in tehniki, ki so pred 30 leti sodelovali pri ROF.
Osrednja proslava 30 - letnice Društva novinarjev Slovenije pa je bila danes dopoldne prav tako v Črnomlju, v zgodovinski dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Udeležili so se je številni novinarji iz vseh slovenskih časopisnih in drugih novinarskih ustanov,
predstavniki časnikarjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin ter zamejstva. Proslave so se med drugim udeležili predsednik CK ZKS Franc Popit, predsednik socialistične zveze Mitja Ribičič, Vida Tomšič ter drugi predstavniki. Prvi predsednik društva Ivan Potrč je orisal pomen delovanja časnikarjev med narodnoosvobodilno vojno in v družbeni preobrazbi po njej. Slavnostni občni zbor so pozdravili predstavnik Zveze novinarjev Jugoslavije predstavnik družbeno - političnih organizacij iz Črnomlja ter Jože Koren v imenu novinarskega kolektiva Primorskega dnevnika kot naslednika Partizanskega dnevnika.
O vlogi tiska in radia med osvobodilnim bojem ter o današnjih nalogah novinarja je govoril sekretar CK ZKS Franc Šetinc. « ... Vsaka naša družbena akcija, je dejal Šetinc, mora postati množična, a množična ne bo postala L dobre informacije.»
Šetinc je med drugim poudaril tudi pomembno vlogo novinarja kot političnega delavca tako, da bodo sredstva obveščanja subjekti in ne samo objekti informacije.
Ob koncu slovesnosti so pode-spominske plakete vsem dosedanjim predsednikom društva novinarjev Slovenije, pa tudi trem članom prvega odbora društva, Ivanu Potrču, Mariji Vilfan in Radku Poliču.
DRAGO KOŠMRLJ
širšem pomenu, saj se celo ta okvir kaže mestoma preozek.
Pisanih virov, ki bi nam osvetljevali zgodovino slovanske naselitve današnje Beneške Slovenije, je zelo malo, zato si moramo v veliki meri pomagati s preostanki. Slovanskih arheoloških najdb je v Furlaniji zelo malo, še te pa niso z ozemlja Beneške Slovenije.
Furlanska zgodovinarja Paschinl in Leicht sta skušala rešiti vprašanje slovanske naselitve Beneške Slovenije izven zgodovinskih virov. na vseh vrst virih pa slonijo raziskovanja in dognanja slovenskega zgodovinarja Milka Kosa, ki je o tem vprašanju objavil dve študiji in zapustil precej rokopisnega gradiva.
Po kratkem pregleau predzgodovinske in rimske dobe (na katere spominjajo nekatera krajevna imena) se je predavatelj u-stavil pri nastanku tako imenovanega langobardskega limesa, širokega obrambnega sistema, ki so ga verjetno začeli postavljati že Ostrogoti in ki ni obsegal samo utrdb ob prehulih rek iz hribov v Furlansko nižino, ampak tudi hribe pred njimi. V predzadnjem desetletju 6. stoletja se je ta siste.n pod slovanskim pritiskom začel rušiti, tako da je v 8. stoletju ostalo le osrednje ogrodje utrdb. Že okrog leta G00 so namreč Slovani prodrli do langobardskega limesa vsaj na dveh mestih: v Vipavski dolini in v dolini Bele, prodrli so torej tudi v do tedaj nenaseljeno Rezijo.
Raziskovanja prof. Kosa so pokazala, da so se Slovani prav v tistem času naselili Uidi v Soški dolini oziroma v hribih na desnem bregu Soče. Kontinuiteta s prejšnjimi naselji je namreč tu in v Vipavski dolini znatno manjša kot v Beneški Sloveniji in v Brdih. Ti izsledki, osnovam predvsem na raziskovanju krajevnih imen in lege naselij, se lepo skladajo z nekaterimi podatki iz Pavla Diakona. Spopad med Slovani in Langobardi pri Briščah namreč kaže, da so Nadiško dolino imeli takrat v oblasti še Langobardi, da pa so bili Slovani naseljeni že v bližini, prav trko tudi spopad na gori neznanega i* mena leta 705, ki se je končal s hudim porazom za Furlane. Leta 720 pa že zasledimo boje med Furlani in Slovani v sami Furlanski nižini. Prav v to petnajstletje furlanske nemoči moramo torej postaviti slovansko naselitev hribov nad Čedadom vse do utrjene črte ob robu ravnine, ki je še danes etnična meja med Slovenci in Furlani.
Raziskave kažejo, da gre pri naselitvi Beneške Slovenije in Brd za posebno fazo v slovanski kolonizaciji proti zahodu, čeprav prihajajo kolonisti z različnih strani. Značilnost te faze je predvsem tesen stik s prejšnjim prebivalstvom, ki se kaže predvsem na toponomastičnem gradivu.
Posebno mesto v teh kolonizacijski procesi gre Reziji, kamor je prišel močan naselitveni tok s Koroške, kar se pozna v rezijanskem govoru, ki je v osnovi koroški. Pri Reziji je prof. Grafenauer navedel tudi nekatere podatke o demografskem razvoju, saj so edino za to relativno majhno področje ohranjeni. Ti po-dakti kažejo, da je prišlo do znatne kolonizacije Rezije po 15. stoletju, kažejo nam pa tudi na romanizacijo spodnje Bile. ki je prvotno imela isto prebivalstvo kot dolina sama.
Ob koncu se je predavatelj dotaknil še neke posebne poteze v kolonizaciji Beneške Slovenije. Značilno je namreč, da se fevdalci niso naseljevali v slovenske kraje, ampak le na ozemlje onstran etnične meje, le v nekaterih redkih primerih prav na mejo.
Še ti gradovi pa so propadli v 14. stoletju. Fevdalna mreža je sicer zajemala tudi Beneško Slovenijo, ni pa mogla spodriniti vaške samouprave. Mogoče pa le ni slučaj, če se prva pričevanja o povezavi med sosednjami pojavijo prav v času propadanja gradov, kar dokazuje, da je vaška samouprava dosegla novo kvaliteto v okviru Beneške republike, je končal prof. Grafenauer.
Po predavanju se je razvila zanimiva diskusija, ki je zajela vprašanje izvora Slovanov in razlogov, ki so jih privedli do selitve, vprašanje nastanka posameznih slovanskih narodov ter vprašanje nekdanjega slovanskega gospodarstva.
Sodeč po uspehu prvega predavanja in po množični udeležbi, lahko trdimo, da bodo tudi letošnji benečanski kulturni dnevi dosegli svoj namen, ki je predvsem ta, da ustvarijo neposredno in posredno, v čim širšem krogu ljudi čim globljo zavest o vrednotah, ki jih hrani v sebi Beneška Slovenija.
ŽIVA GRUDEN
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ IN DANES V PROSTORIH PD V BARKOVLJAH
Na občnem zboru Slovenske skupnosti razprava o dveh različnih usmeritvah
Poročilo tajnika SS in načelnika liste «Enotnost» Štoke Za listo «Nove perspektive» je obrazložil program dr. Lokar
V dvorani barkovljanskega pro- | rodom pa je Štoka dejal, da se svetnega društva se je včeraj po- 1 je Slovenska skupnost vsa leta pri-
poldne pričel redni občni zbor Slovenske skupnosti, na katerem sta se predstavili dve listi: «Nove perspektive» in «Enotnost». Po poročilih in razrešnici so že včeraj pričeli z glasovanjem, ki se bo nadaljevalo danes do 13. ure, ko bo znan izid.
Občni zbor je otvoril predsedujoči inž. Milan Sosič, nato pa je podal poročilo tajnik Slovenske skupnosti ter istočasno tudi nosilec liste «Enotnost» dr. Drago Štoka. V tem uvodnem delu je poročal tudi predsednik sveta Slovenske skupnosti Zorko Harej, o šolskih vprašanjih Maks Šah, o nekaterih kulturnih vprašanjih na so prečitali poročilo Alojza Rebule. Med razpravo je posegel v imenu liste «Nove perspektive» z daljšim zanimivim poročilom dr. Aleš Lokar.
Tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki istočasno tudi načeluje listi «Enotnost», je najprej izhajal iz delnega padca glasov oddanih za Slovensko skupnost na zadnjih volitvah in nato govoril o enotnosti, ki gre iznad različnih ideoloških razlik, reakcionarnih in naprednih teženj, med Slovenci. V tej zvezi je govoril tudi o referendumu in o stališču, ki ga je sprejela Slovenska skupnost, ki je prepustila svojim članom, da ravnajo po svoji vesti.
Štoka je nato govoril o stikih z raznimi strankami, o stikih s Korošci, z goriško SDZ itd. V tej zvezi je tudi prebral več zanimivih dokumentov.
Glede odnosov z matičnim na-
zadevala za boljše stike in nato nadaljeval: «... želimo vzpostaviti z matičnim narodom take odnose, ki nam bodo omogočili čim mirnejše in plodnejše življenje v državi, v kateri živimo. Državljanska pripadnost državi nas ne sme ovirati pri iskanju stikov in narodnostnega ter kulturnega dialoga z matičnim narodom. Ovire pri teh medsebojnih stikih, ki so bile nekoč zelo težke zaradi specifičnih političnih razmer, se danes bolj odstranjujejo. Ko bo prodrla v vse kroge našega zamejstva ter v celotno družbo matičnega naroda zavest, da je ohranitev slovenstva v zamejstvu prva zapoved in zgodovinska nuja, ne oziraje se na trenutne politične ali ideološke koristi, bomo lahko prišli do tistih objektivnejših in pravičnejših stikov, ki se jih danes smemo le želeti».
Štoka je nato govoril o odnosih med strankami leve sredine in o
levem centru, ki je za Slovence še vedno manj nevaren, kot bi bila centristična odločitev. Ugotovil je, da je trenutno najbolj možna napredna oblika vodenja ter da je na tržaški ravni vsaj odprl in teoretično pričel reševati slovensko problematiko. Po drugi strani pa je levi center zašel v stagnacijo, zlasti ker KD noče nič slišati o globalni zaščiti Slovencev.
Ob zaključku poročila je podčrtal pomen 20. obletnice londonske spomenice, 30 let odporništva in 100. obletnica «Edinosti».
Dr. Aleš Lokar pa je analiziral predvsem slovensko problematiko iz vidika prostora, v katerem živimo, in časa, v katerem živimo ter ugotovil, da Slovenci branimo svoje posebne interese in da jih branimo najbolje takrat «kadar bomo skušali biti čimbolj, in na strokovnem področju čimbolje, prisotni v vseh javnih razpravah in reševanju občin,
(Nadaljevanje na 8. strani)
t*RED SKORAJŠNJIM IZTEKOM MANDATA
Priprave na volitve za obnovo pokrajinskih komisij za obrt
Volitve naj bi bile 19. januarja 1975 - Tudi tokrat neodvisna kandidatna lista SGZ
Letos zapade štiriletni mandat Pokrajinskih komisij za obrtništvo. Vse je kazalo, da bo ta mandat podaljšan še za eno leto in v tem smislu je deželni odbor za obrtništvo pripravil zakonski osnutek, ki je predvideval podaljšanje mandata do 25. oktobra 1975. Zaradi nastale politične krize v deželi, pa osnutek ni mogel biti odobren in tako bodo morale biti volitve za novo sestavo komisije po predvidenem roku. če ne bo v zadnjem trenutku kakšne spremembe, bodo volitve 19. januarja 1975.
Že sedaj pa so zelo blizu razni termini, ki so z volitvami tesno povezani. Do 9. novembra je nam-rcl treba predstaviti kandidatne liste, ki bodo sodelovale na volitvah. V tem oziru se je vodstvo o-brtniške sekcije Slovenskega gospodarskega združenja v zadnjih dneh že večkrat sestalo in sklenilo predstaviti na volitvah svojo kandidatno listo, kot je to storilo že pred štirimi leti, ko so slovenski kandidati dosegli prodoren uspeh.
Kandidatna lista SGZ je trenutno še v pripravi in zato je danes ne
RAVNATEUSTVO STROKOVNE ŠOLE
obvešča
da se je začelo vpisovanje v 1. razred kemijskih analitikov.
Po treh letih šolanja, s kvalifikacijo «kemijskega analitika», imajo vsi možnost takojšnje in zelo ugodne zaposlitve v laboratorijih, bolnišnicah in raziskovalnih ustanovah.
VPIŠITE SE V TO SEKCIJO!
Podrobnosti o učnem programu in o pogojih za vpis boste izvedeli v tajništvu šole v Ul. Matteotti 14 — tel. 76-52-76.
Tržaška finančna straža je zadala hud udarec prekupčevalcem mamil: pri Devinu so zaplenili kar 500 ampul morfija za skupnih 2,5 litra, kar bi zadostovalo za skoro 10 tisoč doz. Aretirali so domnevnega člana tolpe razpečevalcev mamil, 27-letnega avtoličarja Roberta Bi-gnolinija iz Devina 42, v kratkem pa bo verjetno še več osumljencev končalo za zapahi. Dva sta se namreč izmuznila iz mreže, ki so jo finančni stražniki skrbno nastavili pod vodstvom polkovnika Marzana, vendar je težko, da bosta šla daleč.
Finančna straža je dalj časa vedela, da se med Devinom in Ribiškim naseljem odvijajo «čudne zadeve». Področje so začeli skrbno nadzorovati in končno so ponoči o-pazili dva moška, ki sta se sumljivo potikala po poti sredi gmajne. Ker pa nista storila nobenega kaznivega dejanja, so ju pustili mimo, kmalu nato pa so ugotovili, dg sta neznanca pustila v grmu zaboj
...„„„„„„„......mi...milimi.mmmmmmmmmimimmmi....mm......
ZAKLJUČEK NOČNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiMiouniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuAi
USPEH FINANČNE STRAŽE V BOJU PROTI RAZPEČEVALCEM MAMIL
V Devinu so včeraj zaplenili dva litra in pol morfija
Aretiran osumljenec razpečevanja mamil - Vrednost zaplenjenega mamila presega 30 milijonov lir
I neposredne davke ing. Sartinija. Go ' vornik je namreč predaval o dav
pralnega praška, v katerem je bilo 500 ampul. Vsebino so takoj analizirali in odkrili, da gre za morfi-jev klorhidrat.
O zadevi so obvestili namestnika državnega pravdnika dr. Tavelle, ki je na podlagi informacij finančne straže odredil aretacijo Bignolinija. Včeraj opoldne so ga aretirali doma in ga odvedli v koronejske zapore. Preiskava se seveda nadaljuje, da bi odkrili ostale krivce. Mamilo, katerega vrednost na črni borzi narkomanov presega 30 milijonov lir, je industrijskega izvora. Ampule so dveh vrst — bele in rumene — in niso v prodaji v lekarnah. Čeprav so prekupčevalci skrbno zbrisali etikete, so ugotovili, da gre za živinozdravniške doze. Možno je, da so ampule ukradli že v tovarni, kjer proizvajajo morfij, ali pa v kaki večji lekarni.
RESOLUCIJO LEVE SREDINE ODORRILI S 30:24 GLASOVI
Izjavi načelnika skupine KD Rinaldija in svetovalca PSI Pesanteja
Občinski svet je okrog 2. ure ponoči odobril resolucijo strank leve sredine in zavrnil resolucije opozicije s 30 glasovi proti 24. Od svetovalcev leve sredine sta bila odsotna Kervin, ki je bil na vsedržavnem kongresu slepih v Rimu in Lonza, ki je bolan in se je lahko udeležil samo začetka seje.
Že po polnoči sta spregovorila načelnik demokristjanske svetovalske skupine Rinaldi in svetovalec PSI prof. Pesante. Rinaldi je ugotovil, da se je levi center izrabil in da prihaja do težav, ki pa niso samo osebnega značaja, temveč ni mogoče uskladiti stališč, ki odražajo različne interese. Zato je potrebna izredna potrpežljivost, da se skrpa skupaj, vsaj kar je možno. To je tudi primer sedanjega sporazuma, ki ni nič več kot dogovor o stvareh, ki jih bodo naredili v prihodnjih nekaj mesecih. V Trstu pa ni nobene drugačne alternative, kot je leva sredina in to leva sredina, ki ni omejena na levo, temveč je avtonomna in je odprta za konstruktivne prispevke opozicij.
Zelo obsežno je načelnik demokn-stjanske skupine Rinaldi obravnaval vprašanja, ki jih je v razpravo vnesel slovenski odbornik dr Dolhar in pri tem predvsem podčrtal pretekle zasluge KD, da se je «ladja obrnila okrog boje». Rossetti pa ga je prikinil, češ da «veter zelo slabo piha», nakar je Rinaldi nadaljeval, da je to povsem točno, ker obstaja slabo politično vzdušje, da pa je «važno, da je barka usmerjena v pravilno smer in da gre vseeno naprej in ne naznj»
Rinaldi je nato prešel na obravnavo odnosov z Jugoslavijo in dejal, da so v okviru političnih razgovorov s Socialistično zvezo Slovenije in Hrvaške razpravljali o položaju manjšin, kar n kakor ni in ne more pomeniti reciprocitete niti vmešavanja v notranje zadeve drugih, temveč zanimanje za položaj lastne manjšine v sosednji državi, ki vzbuja «kakšno zaskrbljenost» prehodnega značaja in je osnovno prijateljski odnos z Jugoslavijo.
Pesante (PSI) je govoril v imenu celotne stranke, ki se je izrekla za sporazum, čeprav je znano, da pripada struji, ki se je na seji pokrajinskega vodstva vzdržala. Nato je obravnaval «politični okvir» in u-gotovil pravilnost trditve pokrajin skega tajnika Ghersija, da ni dru ge bolj učinkovite večine ter da gre torej za «stanje nujnosti», v katerem pa je terba tudi na neki nov način urediti odnose s komu-
nisti. Glede vsebine sporazuma pa je Pesante dejal, da je revna, ker se nanaša samo na prednostno lestvico in ker odraža zelo težak finančni poloiaj. Nato je pesante prešel na obravnavo vprašanj slovenske manjšine in je poočrtal ob vezo PSI, da se bo prizadevala za odobritev zakonskega predloga Fortuna o globalni zaščiti. Tudi Pesante je zavrnil kakršen koli poskus uveljavljanja recipročnosti, vendar pa je omenil nekatere težave italijanske manjšine v Jugoslaviji. Pesante je zaključil izvajanja z o-membo številnih sporočil o prekrških zakonov, ki so jih prejeli odborniki in ugotovil, da na tem seznamu ni nobenega socialista.
• Komunistična sekcija «Di Vittorio» prireja v torek, 22. oktobra, ob 17. uri v Ljudskem domu v Naselju sv Sergija javno zborovanje na temo: «Za izhod iz krize v smeri na predka in svobode ter za preprečitev prevratniških naklepov, ki predstavljajo nevarnost za demokracijo». Govoril bo Giorgio Canciani.
• -Sindikalne organizacije železničarjev prirejajo s sodelovanjem šolskega sindikata CGIL javno zborovanje o delegiranih zakonih. Zborovanje bo jutri ob 17.30 v kinodvorani Vittorio Veneto. S tem nameravajo sindikalne organizacije odpreti dialog z vsemi dejavniki, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s šolo, o perspektivah učno - vzgojnega sistema v Italiji.
• Predsednik deželnega odbora Co-roelli je včeraj naslovil na družino umrlega predsednika deželnega sveta dežele Veneto Orcallija in na predsedstvo deželnega sveta Veneta brzojavko, v kateri izraža sožalje deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine. Na pogrebu, ki bo danes ob 14. uri v Mestrah, bo našo deželo zastopal odbornik Varisco.
Zaključeno srečanje o carinskih storitvah in neposrednih davkih
Včeraj se je zaključilo mednarodno srečanje o vprašanjih vpliva carinskih storitev in neposrednih davkov na razvoj mednarodne izmenjave.
Osrednje predavanje včerajšnjega zaključnega dne je imel predsednik tržaškega carinskega okrožja dr. Mastropasqua, ki je najprej orisal zgodovinski razvoj carinskega poslovanja, nato pa je podrobneje razpravljal o prostih conah, ki bi za naše mesto imele velik pomen. Zanimiv je bil tudi poseg
moremo še objaviti. Vsekakor pa lahko rečemo, da bodo kandidati vidni slovenski obrtniki, ki delujejo v sklopu SGZ in ki se že dalj časa ukvarjajo z obrtniško proble-mai: j tako v deželnem merilu kot tudi v sklopu naše manjšine.
Tem kandidatom bo treba nuditi vsesplošno podporo. Zaradi tega so vsi slovemki obrtniki vabljeni, da podpišejo listo, ki jo bo SGZ predstavilo in ki se bo podpisovala že ta teden po raznih občinskih izpostavah in uradih. Točneje o podpisovanju liste bomo še poročali, vendar vabimo že sedaj vse slovenske obrtnike, da s svojim nod-pisom podprejo listo SGZ, saj so lah'-.o prepričani, da bodo kandidati te liste zastopali njihove interese tako iz gospodarskega kot tudi iz nacionalnega vidika.
V tem smislu poziva vodstvo o-brtniške sekcije SGZ vse slovenske obrtnike, člane in nečlane, da se združijo okrog njenih kandidatov ter da s svojim konkretnim sodelovanjem pripomorejo k najboljšemu uspehu. Uspeh te liste bo pomenil nadaljnjo krepitev slovenske manjšine na Tržaškem oz. v deželi Furlaniji - Julijski krajini in hkrati nc korak k postopni demokratizaciji tukajšnjih stanovskih organizacij. Pomenil pa bo tudi uveljavite' naše gospodarske ustanove, ki se že več kot četrt stoletja bori za interese slovenskih gospodarskih operaterjev. Istočasno vabi vse slovenske obrtnike, da podpišejo listo SGZ in v tem oziru jih vabi, naj sledijo dnevnemu časopisju, ki bo že v naslednjih dneh prinesel točne informacije o urah in krajih, kjer se bo lista podpisovala.
K. J.
Gledališča
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvontvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
V	nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri — abonma red F okoliški.
Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
KONCERTNA SEZONA
GLASBENE MATICE
V	pisarni Glasbene matice, telefon 41-86-05 in v Tržaški knjigami od 15.30 do 19. ure sprejemajo abonente za koncertno sezono.
VERDI
Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje za operno sezono gledališča Verdi 1974-75. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo najkasneje do 24. t.m. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim.
Prva predstava bo 7. novembra, ko bo na sporedu «Il Tabarro», «Suor Angelica» in «Gianni Schiocchi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancar-la Menottija, scene Pierluigija Sa-maritanija.
ROSSETTI
V	sredo, 23. t.m., ob 20.30 začetek dramske sezone 1974-75 s predstavo «L’Austria era un paese ordinato» Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne, režija Francesca Macedonie, scene in kostumi Sergia d’Osma. Prva abonmajska predstava. Od jutri, 21. oktobra, rezervacije in prodaje listkov za predstave dne 23., 24., 25., 26. in 27. oktobra pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, tel. 36-372 — 38-547.
V	soboto in nedeljo dve predstavi ob 16. uri in ob 20.30.
davkih na mineralna olja ter podrobneje prikazal italijanski sistem na tem področju. Za zaključek pa je predlagal določitev posebnih davkov — v okviru EGS — na mineralna olja, alkohol, pivo, vino in tobak.
Med zadnjimi je nato prevzel besedo član upravnega sveta vsedržavnega združenja carinskih špediterjev Orlando, ki je načel vprašanje upravnih določil za prevoz tujega blaga po rekah ter izrazil upanje, da bo tudi ta promet kmalu dobil ustrezne in primerne zakone.
V razpravo so posegli še avstrijski predstavniki Plock, Zwitting in Op-peck, ki so predvsem poudarili, da se tudi Avstrija bori za izboljšavo carinskih storitev za razvoj mednarodnega poslovanja.
Pred zaključnim govorom glavnega predsednika carin Tomasoneja, pa je spregovoril še jugoslpvanski zastopnik ing. Vivod.
iiiiimiiiiiuiiiiiimiiiimiiiiiiiMiHiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiuiHin
NA POSVETOVANJU O ZEMLJIŠKI KNJIGI
Izglasovan predlog o sklicanju konlerence v evropskem merilu
Dežela bo podprla tudi zahtevo po ustanovitvi stolice zemljiškoknjižnega prava na tržaški univerzi
KPI proti predčasnim vsedržavnim volitvam
Deželni komite KPI je na svoji zadnji seji razpravljal o vsedržavnem pohtičnem položaju, se izrekel proti predčasnim volitvam in z zadovoljstvom ugotovil, da se glede tega ustvarja široka enotnost stališč. KPI je zaskrbljena zaradi gospodarskega položaja in zaposlitve. Pozdravili so poseg sindikalne federacije glede prometa in uspeh, ki je bil dosežen v razgovorih z deželo. Podrobneje so obravnavali deželno krizo in ugotovili, da lahko že torkova seja deželnega sveta pomeni priložnost za novi način razprave, za kar pa se je treba odpovedati zavlačevanjem. Komunisti tudi v tej zvezi zahtevajo, da se moralizira javno življenje, da se na drugačen način imenuje pred-, sednike ter nadzoruje javno upravo.
V glavni dvorani tržaške univerze se je zaključilo posvetovanje o zemljiški knjigi, katerega se je udeležilo okrog 300 izvedencev in docentov iz Italije in iz nekaterih evropskih držav (tudi iz Jugoslavije in Avstrije), kjer so vprašanja v zvezi z vodenjem zemljiških knjig prav tako aktualna kakor v Italiji m še posebej v naši deželi, kjer sta v veljavi francosko • belgijski sistem, ponekod pa stari avstro - ogrski sistem iz prejšnjega stoletja.
Včerajšnje glavno poročilo o pristojnostih, ki jih ima dežela Furlanija - Julijska krajina v materiji zemljiških knjig, je podal docent s tržaške univerze prof. Bartole. Predavatelj je podrobneje razčlenil ustrezno zakonodajo in zaključil z načelnim stališčem, da dežela nima pristojnosti, da bi s posebnim zakonom raztegnila veljavnost zemljiške knjige na celotno področje Furlanije Julijske krajine. Za to je potreben poseben državni zakon, saj je ustavno sodišče že pred časom razsodilo, da deželni statut ne obsega pristoj-
nosti za poseganje na področja za sebnega prava.
Glavnemu predavanju je sledilo več poročil, ki so jih pripravili domači in tuji strokovnjaki. Med tridesetimi poročili, ki so jih podali v okviru zasedanja, naj posebej omenimo poročilo o skladnosti med zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo v SR Sloveniji (avtor ing. Zorko Ukmar iz Ljubljane), poročilo o zemljiški knjigi in pravno - jezikovnih vprašanjih (avtor dr. Drago Štoka iz Trsta) in poročilo o priposestvovanju in zemljiški knjigi (avtor dr. Bogdan Berdon iz Trsta).
Po daljši razpravi o glavnih in spremnih poročilih so prisotni izglasovali tri resolucije: prva nalaga deželni upravi nalogo, da sproži v Rimu postopek za zakonsko raztegnitev sistema zemljiške knjige na celotno Furlanijo - Julijsko krajino; druga se zavzema za ustanovitev stolice zemljiškoknjižnega prava na tržaški univerzi; tretja pa predlaga sklic posebne konference o teh vprašanjih v evropskem merilu.
I pwiiicil.	ni**** *	-»	---- »	«3
I funkcionarja tehničnega urada za
......................................................................................................................................................................
Danes, NEDELJA, 20. oktobra FELICIJAN
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 10.46 — Luna vzide ob 11.38 in zatone ob 20.42
Jutri, PONEDELJEK, 21. oktobra
URŠKA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13 stopinj, najnižja 8,4, ob 19. uri 11,2 stopinje, zračni pritisk 1013,2 pada. brez vetra, vlaga 88-odstotna, dežja je padlo 0.7 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 83-letni Giovanni Stupar, 64-letni Augusto Borghetti. 92-letna Giorgia Comisso vd. Furlani, 63 letni Erminio Delise, 53-letni Mario Motta, 68-letni Carlo Tomasi in 64-letni Mario Giorgi.
OKLICI: delavec Giuseppe D’Amito in gospodinja Maria Pizzolo, strugar Claudio Bubini in bolničarka Marina Tarlao. pristaniščnik Renzo Gimona in trgovka Maria Schender, zidar Giovanni Sciortino in bolničarka Elsa Rambaldi, inženir Claudio Barbot in uradnica Maurizia Fur-faro, radiotehrik Sergio Sterzai in delavka Anita Zogovich, upokojenec 1 Giovanni Žnidarčič in upokojenka Gio-
Včeraj - danes
vanna Bolle, uradnik Sergio Tenente in univerz, študentka Astrid Polo-iaz, uradnik Renato Micalessi in delavka Carla Malalan, uradnik Roberto Guni in uradnica Maura Marchesi. delavec Pietro Madonia in frizerka Raffaela De Caro, uradnik Giancarlo De Vito in prodajalka Orietta Bubula, mehanik Massimo Gasparini in kemij. analisi Marina Boschian -Pecoraro, finančni stražnik Michele
r/ZMAf7/HŽA\ V5£ OHUS£f’
vr-sč
i-v—_ foto kino optika
TRST -Ul Mtiziini 5/ éT^’ZSS'SO
Conteldo in prodajalka Annamaria Andrian, karabinjer Michele Cenerario in gospodinja Concetta Pelicani, upokojenec Luciano Semitz in gospodinja Nerina Salvagno, finančni stražnik Domenico Prisco in gospodinja Agnese Pavone, upokojenec Arrigo de Felice in gospodinja Bruna Zu-Ijan, karabinjer Giovanni Maria Carta in prodajalka Annina Gaspadis, pek Giorgio Viezzoli in gospodinja Loredana Foretti, uradnik Stanislao Calzi in uradnica Greta Rebec, delavec Claudio Diomede in tajnica Gabriella Beltrame, delavec Giuliano Donati in Sigrid Bohi. študent Giusto Barisi in študentka Nicla Daniela Bet-tazzi, delavec Franco Savarin in gospodinja Iolanda Cau, delavec Tar-cicio Zara in delavka Giovanna Radiani. bolničar Giuseppe Marilli in bolničarka Maria Garbin. Inženir Ljubomir Stele in gospodinja Donatella Bassam. študent Alessandro Lombardo m študentka Elena Fait, uradnik Roaul Verona in delavka Bruna Fer-luga, uradnik Lucio Sternat in prodajalka Romanità Alessio, šofer Pietro Vaiassi in uradnica Maria Resinovič, inženir Drago Kodrič in u-radnica Anita Terpin, delavec Nevio Minto in uradnica Serena Colautti.
BARI	LOTERIJA 40 34		78	52	4
CAGLIARI	58	18	20	33	38
FIRENCE	61	70	8	69	47
GENOVA	10	17	35	72	1
MILAN	45	28	35	84	68
NEAPELJ	66	47	52	54	SO
PALERMO	72	17	46	63	1
RIM	5	90	77	89	50
TURIN	23	80	8	29	20
BENETKE	88	37	67	84	60
X X 2	1	ENALOTTO X 2	2 1		1	2X2	
KVOTE: 12 točk			4.599.000; !		
točk - 209.700; 10 točk — 20.500 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11; Sponza, Ul. Montorsino (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel 228 124), Bazovica (tel. 226 1 65). Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141). Božje polje -Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200 121), Sesljan (tel. 209-197). Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1974-75
Prvi abonmajski koncert
V petek, 25. oktobra 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
OSKAR KJUDER Solist:
BRANIMIR SLOKAR — pozavna
SPORED:
B. Ipavec:
Serenada za godalni orkester
G. F. Haendel :
Koncert v f-molu za pozavno in godalni orkester J. G. Albrechtsberger:
Koncert za pozavno in godala W. A. Mozart:
Salzburška simfonija v D-duru št. 1 za godala (KV 136)
Rezervacija, prodaja vstopnic in abonmajskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
GLASBENA MATICA - TRST
KONCERTNA SEZONA
Abonma 1974-75	Kulturni dom v Trstu
25. 1Ó. 1974: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Branimir Slokar - pozavna — 10. 11. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER IN ZBOR RTV ZAGREB, dirigent Igor Ku-Ijerid, solisti: Mira Kirinčič - sopran, Mitja Gregorač - tenor, Ljerka Pleslič-Bielinski - klavir — 29. 11. 1974: VLADIMIR KRPAN, klavirski recital — 12. 12. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Jože Falout - rog — 17. 1. 1975: TRŽAŠKA KOMORNA SKUPINA — 25. 2. 1975: Ansambel «SLAVKO OSTERC» iz Ljubljane, dirigent Ivo Petrič — 10. 3. 1975: ORKESTER GLASBENE MATICE, solist Žarko Hrvatič - violina — 4. 4. 1975: Tenorist ANTON DERMOTA, recital slovenskih samospevov, pri klavirju Hilda Dermota — 18. 4. 1975: Akademski pevski zbor «TONE TOMŠIČ» iz Ljubljane, dirigent Marko Munih.
CENE ABONMAJEV
Parter redni 9.000 lir	Balkon redni 7.000 lir
Parter znižani 7.000 " Mladinski
in invalidski 2.000 "
Balkon znižani 5.000
Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20 • tel. 61-792) od 15.30 do 19. ure.
Slovenski klub vabi
svoje člane v torek,
22. t.m., ob 20.30
na redni
OBČNI ZBOR
Zaželjena je tudi prisotnost še nevčlanjenih prijateljev kluba.
Odbor
Izleti
PD F. Prešeren — Boljunec priredi v nedeljo, 27. oktobra, avtobusni izlet po Furlaniji, z ogledom spomenika v Gonarsu, Ville Manin v Passarianu in izkopanin v Ogleju. Vpisovanje pri Lavri v mlekarni. Odhod ob 7.00.
ROD MODREGA VALA TRST - GORICA
Taborniki obveščajo, da bo danes, 20. t.m., v Dijaškem domu v Trstu ob 9.30
REDNI OBČNI ZBOR
IZLETI Z «ADRORO»
•	Od 1. do 4. novembra avtobusni izlet v Split, Šibenik in Zadar. Cena 45.000 lir.
•	Od 2. do 4. novembra avtobusni izlet na Mali Lošinj. Cena 28.000 lir.
•	Od 3. do 4. novembra izlet na Bled in v Bohinj. Cena 18.000 lir.
Vpisovanje in informacije pri potovalnem uradu «Aurora», v Ul.
Cicerone 4, tel. 29-243.
BAZOVICA
V sredo, 23. oktobra, ob 20.30 bo v Bazoviškem domu
USTANOVNI
OBČNI ZBOR
Društva za uveljavljanje jusarskih pravic
Vaščani vljudno vabljeni!
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
VANK0TA ŠKABARJA
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Žalujoča družina Škabar
Veliki Repen, 20. oktobra 1974
Ariston LN.C. 15.30 «Non basta più pregare». Barvni film režiserja Alda Francia. Igra Marcello Homo. V ponedeljek zaprto. V torek ob 16.00 «Il potere». Barvni film, ki ga je režiral Petri.
Nazionale 15.00 «L’esorcista». Barvni film. F*repovedano mladini pod 14 letom. Igrajo Linda Blair, Elen Bur styn, Jason Miller, Max von Sydow
Excelsior 14.00 «Arrivano Joe e Mar gherito». Barvni zabavni film. Igra ta Keith Carradine in Tom Skerritt
Grattacielo 14.30 «Il domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barv ni	film.	Prepovedano	mladini	pod
14. letom.
Fenice 13.30 «L'esorcista». Film v barvah.	Prepovedano	mladini	pod
14.	letom. Igrajo Elen	Burstyn,	Lin-
da Blair, Jason Miller, Max von Sydow.
Eden 15.00 «Le farò da padre...» I-grajo Luigi Proietti, Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 14.00 «Cittadino si ribella». Barvni film, v katerem igra Franco Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 «H caso Drabble». Barvni	film,	v katerem	igra Michael
Caine. Detektivka.
Capitol 14.30 «H bestione». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Giancarlo Giannini.
Cristallo 15.00 «Contratto marsigliese». Barvni film, v katerem igra Anthony Quinn. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 15.00 «R sergente Rompiglio-ni». Barvni zabavni film. v katerem igra Franco Franchi.
Filodrammatico 15.00 «Che me lo dai un passaggio?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Simona». Barvni film. v katerem igrata Laura Antonelli in Raf Vallone. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «I tre volti dell’operazione drago». Barvni film o karateju, v katerem igra Bruce Lee.
Vittorio Veneto 14.30 «Valdez il mezzosangue». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson.
Abbazia 14.30 «Teresa la ladra». Zabavni film v barvah, v katerem igra Monica Vitti.
Astra 15.00 «Ventimila leghe sotto i mari». Barvni Walt Disneyev film. Igrata Kirk Douglas in James Ma-son.
Mignon 14.30 «R mondo dei robot». Barvni znanstvenofantastični film, v katerem igra Yul Brinner.
Volte-Milje 15.00 «L’ultima neve di primavera». Barvni film.
Razna obvestila
Jutri v ponedeljek, 21. t.m., bo ob 20.15 v Ul. Donizetti 3 drugi večer Društva slovenskih izobražencev. Na sporedu je Večer prof. Kocbeka. Prof. Rebula bo govoril o Kocbeku, ki bo osebno bral svoje pesmi in odgovarjal na vprašanja.
■m
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, sina in brata
VINK0TA KALCA
(Šajsnikovga)
Posebna zahvala govorniku, pevskemu zboru, godbi na pihala, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem vaščanom iz Bazovice in okolice, ki so v tako velikem številu spremili k večnemu počitku predragega pokojnika.
žalujoče družine KALC
Bazovica, Izola, Trst, Gropada, Trebče, 20. oktobra 1974
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
OSKARJA SAVARINA
Žalujoči: soproga, oče, bratje ter drugi sorodniki
Trst, 20. oktobra 1974
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od naše nepozabne
PAULE KENDE roj. TENCE
Posebna zahvala naj gre č. g. župniku, dr. Grudnu in vsem darovalcem cvetja.
Družine KENDA, CAHARIJA in TRETJAK
Nabrežina, Sv. Križ, 20. oktobra 1974
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi naše drage
MARIJE BREŠAN roj. GRGIČ
Posebna zahvala sorodnikom, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
žalujoči mož Alojz in hčerka Danica z družino
Trnovca, Pulj. 20. oktobra 1974
Pnmorsfcl’Snèvìuk
3
20. oktobra 1974
Srečo imaš, da še nisi dopolnila sedemnajst let
Pred sobotnim srečanjem tržaških aktivistov bi radi predstavili našim mlajšim generacijam lik aktivista v tistih težkih in usodnih dneh pred tridesetimi leti. Iz neštetih pričevanj smo izbrali pripoved aktivistke, ki se je vključila v borbo komaj petnajstletna.
Za osvobodilno borbo sem začela delovati, ko sem bila stara šele 15 let. Bila sem kurirka Štoke, Imrofa in drugih, katerih imen se ne spominjam več. Štab smo imeli v Ulici San Nicolò. Skoraj vsak dan sem šla peš v Bar-kovlje, k Sv. Jakobu, v Škedenj, k Sv. Aojziju in drugam. Tam so bile prave zveze, dnevnih sestankov po ulicah, javk za izmenjavo pošte, to se niti ne šteje. Bila sem zelo korajžna. Vedno sem prodrla skozi policijske obroče. Spominjam se, ko so Nemci pobirali ljudi pri Sv. Jakobu in jih zapirali v cerkev prav tedaj, ko sem prišla tja. Skrila sem se v neko podrto hišo ter shranila letake pod kamenje, pošto pa sem imela skrito v robu obleke. Zavedala sem se, da pošta mora naprej, zato sem se odločila, da grem ven. Ko sem prišla blizu policistov, so mi ukazali, da moram iti v cerkev. Policisti so stali ob vseh vogalih. Smehljajoč sem jim povedala, da nisem od tam in šla naprej. Zelo važne dokumente sem nesla v Bistrico pod Snežnikom na komandno področje, kamor sem šla skupaj s tovarišem Ladom Pečarjem. Pot je bila dolga. Trudni in lačni smo bili. Ko smo prišli blizu neke vojašnice, smo o-pazili tekočo svežo vodo. Bila so tudi neka korita, mislim za konje, in tam smo se mislili odžejati. Spominjam se, da je bilo to v mesecu avgustu. Ko smo si ogledali kraj, in pazili, da ne bi bil kdo tam, sem opazila napis, da je voda zastrupljena. Tako mi je bilo hudo, da so mi solze kapljale po obrazu. V i-stem trenutku sem se zavedela kaj pomeni biti partizan. Hoja, vedno hoja, lakota in strah. Napadla nas je bela garda. Morali smo iti kar blizu vojašnic in straž, 10 metrov oddaljenih e-na od druge, ker ni bilo druge poti. Bilo nas je več, ker so prišli partizani za varstvo dokumentov. Morali smo čez brv, ki je bila iz srobota. Jaz ne bi bila toliko v strahu, če bi znala plavati. Zelo je deževalo in bali smo se, da bi nas bliski izdali (bilo je ponoči). Ko smo vse tole prestali in prišli na varno vsi premočeni, smo malo počivali. Ko smo opravili svojo dolž-.nost, smo se srečno vrnili domov. Kmalu potem sem zapustila Trst, ker smo bili izdani. Dobila sem prepustnico in se odpravila na pot. Zapustila sem Trst in morala na IX. korpus. Gospodinja stanovanja je imela zvezo s tržaško kvesturo in nas je pravočasno obvestila. Bila je zelo korajžna sodelavka. Šla je tudi po trikrat iskat novice. Ujeli so jo, odpeljali v Dachau in jo tam u-morili. Mene so spremili do Trebč in potem sem šla sama naprej do Štjaka, kjer sem dobila prvo zvezo. Povsod je bila velika o-fenziva. In tako sem ostala na komandi mesta Ajdovščina. Potre-
bovali so kurirko. Mnogo sem prehodila in dosti žalosti videla. Požgane vasi, ubite ljudi. Bilo je mraz, bila je lakota, žalost, bile so borbe, velika odgovornost in pa še bolj — resnost. Ko sem imela čas sem pripravljala kruh za 72 ljudi (če je bila moka), ampak včasih ni bilo soli. Tudi prala sem, če sem dobila le malo mila, drugače pa samo parila, da nas niso uši «pojedle». Za par dni smo bili kot novi. Še zdaj ne vem, kje sem dobila toliko moči. Pel je vedno ječ-menček in zjutraj, če je bil močnik, je bilo vse dobro. Ampak vseeno smo bili vselej veseli Žalostno je bilo le, ko smo morali hajkati. Vedno smo hrepeneli po svobodi. Zelo hudo mi je bilo, ko sem šla po pošto v bližino Gorice. Ko sem se vrnila, so belogardisti ponoči napadli Štjak in ubili našega kapetana, starega šele 24 let, in brata pa 16. Bili so doma s Štjaka Padlo je več drugih. Trupla so ležala ob šoli. Hiše so bile zaprte in nekatere požgane. Ljudje so se skrivali. Mati padlih mi je rekla, naj bežim. Povsod so bili boji, da bi zasedli Ajdovščino. Tam sem bila tudi v etapn' kuhinji. Ampak kmalu so Nemci udarili. Hajkali smo na Razdrto kjer nas je napadla bela garda Skočila sem med skale in se pobila po nogi. Streljali so za nami. In ko so zadeli skalo, so me ranili. Bila sem tam sama tr dni, lačna in vsa premražena. Počasi sem se odpravila na po’ in hodila pet dni. Skrivati sem se morala. V neki vasi sem prosila kruha, prav pa mi je prišla tudi repa. Šla sem čez reko Vipavo. V neki vasi smo se srečali shajkani iz vseh strani. Bitke so se nadaljevale. Nemci so požigali vasi in ubijali ljudi. Pai dni potem, bližalo se je novo leto, je bilo malo miru in začeli smo urejevati komando. Nekaj dni kasneje so belogardisti obkolil: vas, ubili straže in nas napadli. Bitka je trajala več ur. Pregledali so vse kotičke. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Jaz sem se ulegla poleg mrtvega partizana. Mislila sem, da ne bodo več kontrolirali, toda, ko so se vrnili i-skat svoje mrtve, so vsakega partizana s kopitom udarili. Mene so ujeli. Hoteli so me ustreliti, toda eden višjih je dejal, da mi bodo sodili. Peljali so me pred kotel vrelega močnika in začeli streljati vanj. Bila sem vsa opečena. Peljali so me v Ajdovščino in tam obsodili na smrt. Sama ne vem kakšno srečo sem imela. Bilo je zjutraj 6. januarja. Odpeljali so nas blizu izvira Vipave in postavili v vrsto. Bilo nas je več. Pripeljal se je nekdo z motorjem in nekaj pošepnil na uho. Pride k meni in mi reče: «Srečo imaš, da še nisi dopolnila 17 let.» Tako sem bila zmočena, premražena, bosa, lačna, da sem potiho rekla «škoda», saj nisem mogla več vzdržati. 8. januarja sem dopolnila 17. leto. Nemci so me odpeljali v Go rico v zapor skupaj z drugimi Tam sem bila mučena tudi z e-lektričnim tokom. Po 19 dneh so me odpeljali v Nemčijo. Odpeljali smo se v živinskih vagonih Bilo nas je 120.
M. Z. Branka
Zahvala
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika v NOB iz Mačkolj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri uresničitvi pobude za postavitev spomenika.
Ob tej priliki se zahvaljuje tudi vsem, ki so se udeležili nedeljske slovesnosti ob odkritju spomenika.
Posebno se zahvaljuje vsem sodelujočim pri slovesnosti zlasti dolinskemu pevskemu zboru «Valentin Vodnik», godbi iz Brega, recitatorjema SAG, domačemu pevskemu zboru ter dijakom osnovne in srednjih šol; dalje vsem predstavnikom oblasti, županu, župniku, govornikom ter zastopnikom Zveze borcev iz Ljubljane, Kopra, Sežane in krajevnih zvez ter vsem, ki so darovali vence.
ODBOR
POPRAVEK
Iz včerajšnjega članka o nagrajencih ex tempore Kaste je izpadlo po pomoti ime Deziderija Švare, ki ga je žirija proglasila za četrtega med profesionalci.
Kraški pust 75 na Opčinah
V sredo se je ponovno sestal o-srednji odbor na Opčinah, da dopolni program prihodnjega pustnega slavja. Odborniki so si razdelili vrsto obveznosti, ki jih bo treba skrbno izpolniti tako, da bo tudi prihodnji, IX. kraški pust, žel popoln uspeh. Veliko je bilo govora o finančnih težavah (kdo jih nima!), o sodelovanju okoliških vasi v sprevodu, o zaključnem obredu na Br-dini s kraljem in kraljico ter o važnem problemu kako pridobiti in vključiti v organizirano delo novih, mladih, svežih moči za nadaljnji razvoj kraškega pusta.
Sestanek se je zaključil v poznih urah z razglasom vsem kraškim vasem naj začnejo pravočasno s pripravami. Odbor bi bil še posebno vesel, če bi se nove vasi pridružile že tradicionalnim udeležencem vsakoletnega pustnega sprevoda na Opčinah.
S SESTANKA OBČINSKIH UPRAVITELJEV IN VAŠČANOV V MEDJI VASI
Novi občinski regulacijski načrt bi moral zaščititi etnični, zgodovinski značaj vasi
Potreben je harmoničen razvoj - Preprečiti spekulacije - V vasi nimajo telefona - Pritožba družbi SIP
Devinsko - nabrežinska občinska uprava prireja te dni v nekaterih vaseh razgovore z vaščani o novem občinskem regulacijskem načrtu, ki je zbudil veliko zanimanje tudi izven občinskih meja in o katerem bo občinski svet še razpravljal in sklepal. Ker gre za važna vprašanja, ki se ne tičejo samo posameznih vasi in občine, ampak tudi vse naše narodnostne skupnosti, je potrebno, da se teh sestankov udeleži čimveč vaščanov in da se odkrito prerešetajo razni predlogi in pripombe, da se zavzamejo jasna stališča, ki bodo morala biti upoštevana pri dokončni izdelavi in odobritvi regulacijskega načrta. Prvi tak sestanek, kot smo na kratko že poročali, je bil v petek zvečer v Medji vasi in se ga je udeležilo kar lepo število domačinov iz Medje vasi in iz Štivana, ki so pozorno poslušali obrazložitev, zahtevali pojasnila in izrazili svoje pripombe ter predloge. V diskusiji so zlasti podčrtali nujnost harmoničnega razvoja vasi in takih določb, ki bodo zagotovili ohranitev etničnega značaja ter zaščito zgodovinskih, kulturnih, ■ socialnih, narodnostnih dobrin in tradicij slovenskega prebivalstva, naravno okolje in značilnosti Krasa. To je ob zaključku sestanka poudaril tudi župan dr. Drago Legiša, ki je izjavil, v osebnem imenu in v imenu občinskega odbora, da gre načelno vprašanje, od katerega ne odstopa, tudi za ceno ostavke, župan in arh. Semerani sta obrazložila glavne značilnosti načrta in prikazala potrebo, da se določijo smernice nadaljnjega razvoja vasi. Zagotoviti je treba ohranitev in okrepitev kmetijstva, določiti kam in kako naj bi se vas širila, poiskati torej rešitev, ki bi ustrezala potrebam in željam domačega prebivalstva.
Glede gradenj so na sestanku sklenili, naj se pri dokončni izdelavi načrta določi približno število novih zgradb, upoštevajoč število in naravni prirastek prebivalstva za prihodnjih 20 let. Zavrnili so predlog, da se v načrtu točno določi kraj bodočega urbanističnega razvoja, tako da ne bi prišlo do novega, ločenega naselja. Vsekakor je treba preprečiti špekulacije, vsem vaščanom pa zagotoviti možnost, da si v' vasi sami in najbližji okolici sezidajo nove stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Glede Štivana so ugotovili, da je nadaljnji urbanistični razvoj možen le na področju nad avtocesto, ob cesti, ki pelje v Medjo vas.
Arh. Semerani je med drugim tudi prikazal nujnost, da se med-
sebojno povežejo in ohranijo tradicionalne dejavnosti ter naravno bogastvo kraških vasi. Zato naj se za nove gradnje ne uničujejo njive in vinogradi. Notranje kraške vasi morajo biti med seboj povezane s primernim cestnim omrežjem in imeti dobre prometne dostope do večjih središč in glavnih prometnih ŽE.
Medja vas je glede tega v posebnem položaju, nekje v kotu, ali mirnem kotičku, do katerega pelje le cesta iz Štivana. Zato nima še avtobusne veze z nobenim središčem. Kdor nima svojega avtomobila, mora peš do Štivana, otroke pa vozijo v šolo s šolskim avtobusom. Nekatere matere so se nam sinoči, pred sestankom v šoli, pritožile, da morajo otroci čakati na avtobus kar na prostem, in so nam naročile, naj napišemo, da bi morala občina zgraditi čakalnico.
Pritožili so se nam tudi zaradi telefona. V stari gostilni je deloval javni telefon, dokler ni lastnik gostilne zaprl. V avgustu je začela obratovati nova gostilna, toda telefona še ni. Tako je ta vas, menda edina na Tržaškem, še vedno brez javnega ali zasebnega telefona. Tudi nekateri zasebniki so vložili
prošnjo, pa še vedno čakajo, da bo telefonska družba uresničila obljubo.
Izkoristili smo priložnost in po sestanku vprašali župana, kako je s to zadevo. OdgovorU nam je, da je občinska uprava že večkrat posredovala pri družbi SIP. ki se sklicuje na razne tehnične težave in ovire, tako pri napeljavi kot pri centrali zaradi preobremenjenosti in številnih prošenj. Glede Medje vasi pa je župan še pripomnil, da ima občinska uprava v načrtu postavitev javne telefonske govorilnice. Pritožbo iz Medje vasi zato sporočamo družbi SIP s poudarkom, da mora vsekakor imeti ta vas prednost, ker sploh nima drugih zvez. niti v primeru hude nesreče, ali požara. Prav zaradi tega bi morali to u-pravičeno zahtevo vse vaške skupnosti podpreti tudi gasilci, organi javne varnosti, pokrajina in dežela.
• Deželno umetnostno združenje vabi vse svoje tečajnike, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 21. oktobra, ob 18. uri, v dvorani Sofiano-pulo (Trg Papa Giovanni 6). Na : stanku bodo določili urnik letošnjega slikarskega tečaja.
S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
VELIKO ODPRTIH VPRAŠANJ URBANIZACIJE V OBČINI
Svet ni sprejel ostavke svetovalca Karla Guština Poročilo o varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu
V	petek, 18. t.m., se je sestal občinski svet repentabrske občine. Seja se je začela na nepredviden način. Svetovalec Slovenske skupnosti Karel Guštin, lastnik restavracije Furlan, je podal ostavko z mesta občinskega svetovalca. Občinski svet je ostavko zavrnil.
V	svojem običajnem poročilu je župan pojasnil, da je 7. oktobra poslal na deželno odbomištvo za javna dela naris in opis «variante» k splošnemu regulacijskemu načrtu. Naris je sestavE arh. Koko-rovec in v času enega meseca bi moral biti načrt odobren. Glede šo-labusa je župan obvestE, da namerava odbor v kratkem spremeniti organik osebja in predvidevati novp mesto za šoferja. Župan je poudaril, da je v interesu občine, da se dogradi tovorno postajaEšče pri
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiuiinuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
HVALA ZA VOZIČEK!
aiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
Prof. Robert tisoč lir.
Petaros daruje 3
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB \/ KRIŽU
Angel Sedmak 3.000 lir, Frančko Tence 10.000 lir, Josip Tence (št. 350) 15.000 lir, Marčelo Savi (št. 67) 2.000 lir, Bruno Sulini (št. 11)
2.000	lir, Bruno Ukmar 30.000 lir. Ob obletnicah bratov Ivana in
Ferdinanda Bogatea daruje sestra Justina 5.000 lir.
V	spomin pok. Franca in Bernarde Pertot daruje sestra Julka 2 tisoč lir.
* * *
V	pomoč invalidu Brunu Vidmarju darujejo: družina Dušana Košute
25.000	lir, Bernard Žuljan 2.000 lir, Vesela Godina 5.000 lir, Silva in Rosanda Gasperčič 5.000 lir, družina Avguštinčič 10.000 lir. S Proseka: Dragica Kapun 5.000 lir, Viktorij
Versa 5.000 lir, Marija Milič 2.000 lir in Marija Vettorato 3.000 lir. Perini s Kontovela 3.000 lir. Ada Orel
2.000	lir.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje Vida Menucci 2.000 lir za ŠD Kontovel.
Marjo Matjašič daruje 2.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina pok. Vin-kota Kalca darujejo družine Kalc
5.000	lir za cerkvene potrebe, 5.000 za Bazoviški dom in 5.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Vinkota Kalca darujeta Vlasta in Albin Čehovin 5.000 lir za cerkvene potrebe.
V	počastitev spomina pok. Vinkota Kalca darujeta Zora in Ivan čač 2.000 lir za pomoč invalidu Brunu Vidmarju.
Ob 40. obletnici poroke darujeta Zofija in Albert Urdih 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu
V	počastitev spomina Zore Sancin por. Benič daruje sestrična Lidija
5.000	lir za PD L Grbec v Skednju.
Namesto cvetja na grob Ivane Furlan vd. Sosič daruje družina Daneu (Beračevi) 3.000 lir za PD Tabor. V isti namen darujejo člani «Kuka» 15.000 Er za PD Tabor.
Ob 10. obletnici smrti žene Zore daruje Andrej Rupel 5.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivane Sosič darujeta Anica in Marčelo Malalan 5.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina pok. Vinkota Kalca darujejo družine Kalc
5.000	lir za pomoč invaUdu Vidmarju.
Namesto cvetja na grob Franca Plesničarja daruje družina Brišček s Konkonela 5.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina Vinka Kalce darujeta družini Marija in Ervin Gombač 10.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob sorodni-1 Vinka Kalca darujeta dr. Sera-fin in Lucija Hrovatin 10.000 lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina Vinka Kalca darujejo družine Rojc 13.000 Er za Dijaško matico.
Z včerajšnjim dnem je naš dnevnik zaključil akcijo za pomoč invalidu Brunu Vidmarju ter mu preskrbel nujno potreben voziček. Z denarnimi prispevki so se namreč akciji odzvale številne družine in posamezniki, ki so tako omogočili nakup zaželenega vozička. Kot smo že poročali, je 51-letnemu Vidmarju pred nekaj meseci popolnoma ohromel ves spodnji del telesa, tako da ne more ne hoditi, ne delati. Do sedaj je bil stalno privezan na posteljo, odkar pa je prejel voziček in sicer sredi tedna, lahko nekoliko kroži po hiši in se včasih celo odpravi na zrak.
Bruno Vidmar je ginjen sprejel voziček ter nas zaprosil, naj napišemo, da je od vsega srca hvaležen vsem tistim, ki so mu pomagali	_________
• Na ministrstvu za kmetijstvo v Rimu so se včeraj na povabilo ministra Bisaglie sestali odborniki za kmetijstvo iz vseh itahjanskih dežel z navadnim in posebnim statutom. Za Furlanijo - Julijsko krajino je bil prisoten odbornik Tripani. Na sestanku so pregledali dosedanje ukrepe v korist živinoreji in primerjali smernice ustreznega razvoja v luči vsedržavne in evropske zakonodaje.
Fernetičih, vendar je treba pri tem skrbeti za koristi vseh občanov.
Nadalje je župan poročal o konzorciju za tehnično službo med občinama Zgonik in Repentabor, o službi javne čistoče in o raznih javnih delih. Glede razširitve osnovne šole je podčrtal, da so načrti v odobritvi pri državnem tehničnem uradu.
Sledile so interpelacije in vprašanja. Svetovalec Colja (PSI) je protestiral pri županu, ker slednji ni odgovoril na upravičeno zahtevo opozicije. Svetovalec Dominik Bizjak, Id je tudi član gradbene komisije, je namreč pred dvema mesecema pismeno zahteval od župana, da se mu redno dostavijo na dom zapisniki vseh sej gradbene komisije, na katerih je bil prisoten. Uprava ni na to upravičeno zahtevo še odgovorila in v tem vidi Colja predvsem pomanjkanje dobre volje in nedemokratično ravnanje z manjšino.
Znano je, da je župan pred kratkim razveljavE gradbeno dovoljenje za drugo fazo del postajaEšča pri Fernetičih. To je storil pod pritiskom javnega mnenja, predvsem domačinov — razlaščencev. V zvezi s tem je Colja vprašal župana, če se je s kom posvetoval preden je 1. aprila letos izdal gradbeno dovoljenje. Župan se je skušal opravičiti in je trdil, da so bili vsi za to, da se dovoljenje izda. Pojasnil je tudi, da je povabil na neformalno posvetovanje nekaj vidnih predstavnikov Slovenske skupnosti. Vsi so mu svetovali naj izda gradbeno dovoljenje (župan je pri tem dvakrat imenoval tri zelo vidne osebnosti SS). Čudno pa je, da ni imel za koristno javno diskusijo v občinskem svetu in je raje postopal samovoljno.
Colja je nadalje predlagal županu naj organik tehničnega konzorcija med občinama Zgonik in Repentabor predvideva tudi mesto u-radnika. Občinski geometer je namreč preobremenjen in ne more biti hkrati pisar in tehnik.
V imenu opozicije je nadalje Colja predlagal, da se na prihodnji seji občinskega sveta govori tudi o problematiki sekundarne urbanizacije. Občina bi morala namreč, v primeru, da bi prišlo do lo-tizacije, zahtevati od graditeljev vsoto v ta namen. To bi lahko prišlo konkretno kmalu v poštev pri nadaljnjih deEh za postajaEšče pri Fernetičih. S tem bi se tudi indirektno zaščitili interesi domačinov. Svetovalec večine Karel Milič je izrazil nekaj pomislekov, vendar je župan obljubil, da bo stvar preučil in da se bo o tem razpravljalo.
Sledila je izvoEtev efektivnega odbornika, v nadomestitev pokojnega Ivana Kutina. Šele pri tretjem glasovanju je bila dosežena potrebna večina: izvoljen je bil Karel Milič (prejel je 8 glasov, medtem ko je Ivan Hrovatič ostal pri treh glasovih). Prav tako je bilo potrebno trikratno glasovanje za določitev novega namestnika odbornika. S sedmimi glasovi je bil na to mesto imenovan Karel Škabar (Hrovatič je prejel 4 glasove).
Občinski svet je tudi odobril načrt javnih del za leto 1975. Med drugim načrt predvideva tudi ureditev slačilnic, kopalnic ter drugih pomožnih zgradb na športnem i-grišču. Zadevni strošek bo znašal
9.500.000	Er.
m generali
('Rnehali J Assicurazioni Generali S.p.A.
Glavnica lir 26.832.960.000 vplačana v celoti
SPLOŠNA ZAMENJAVA DELNIC
Gospodje delničarji se obveščajo, da se bo, začenši z 21. oktobrom 1974' pa vse do 20. januarja 1975, vršila zamenjava delnic, ki so v obtoku, z del. nicami nove oblike.
Prošnje za zamenjavo, katerim je treba priložiti delnice, ki naj se zamenjajo, se lahko predložijo ravnateljstvom družbe v Trstu, Benetkah in Milanu, poverjenemu uradu v Rimu ali na okencih bančnih blagajn, ki so običajno poverjene za izplačevanje dividend.
Gospodom delničarjem se bo izstavil prepis prošnje za zamenjavo, ki bo služil kot neprenesen dokument za dvig novih delnic pri isti blagajni, kjer je bilo potrdilo izdano.
Za imenovane operacije se bodo delničarji, ki živijo v tujini, mogli, kot po navadi, obrniti na neko banko, ki je v poslovnih odnosih z eno izmed poverjenih italijanskih blagajn.
Rim, 19. oktobra 1974!
UPRAVNI SVET
Nov urnik pokrit« tržnice
Tržaška občina opozarja na nov urnik pokrite tržnice v Ul. Carducci 36. Pokrita tržnica bo odslej odprta od 8. do 13. ure ob ponedeljkih in sredah, od 8. do 17. ure ob torkih, četrtkih in petkih in od 8. do 19. ure ob sobotah ter na dan pred praznikom.
OBIŠČITE NOVO TRGOVINO
POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE
Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST
NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA
Mali oglasi

AUTOAGENZ1A ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomo-bE v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menja mo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972; 2000 spider 1973; alfetta 1973; GT junior 1. 6. 1974; 1300 super 1971; 1300 TI 1970; 1300 junior 1972; 1300 duetto 1971; alfa sud 1974, 1973; FIAT 126 1973; 850 spider 1969; 1100 R 1969 124 special 1971; 124 coupé 1972 130 berlina 1970; INNOCENTI mini familiare 1968; AUTOBIANCHI 112 1970; primula 3 vrata 1970; FERRARI Dino 246 GT 1971; Fiat 126 nova takojšnja dostava; LAVERDA 750 SF 1974.	OBIŠČITE NAS!!!
H ilROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 87. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69. 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. GiuEa 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste.
KUPIM kraško hišo z malini vrtom. Ponudbe na telefon 41-30-00.
TRGOVINA pohištva Kozman — Ul. Castaldi 3, tel. 76-29-66 išče vajenko ■ prodajalko za takojšnjo zaposlitev.
KUPIM vilo (hišo) področje Rumena hiša, Barkovlje, Opčine. Tel. 72-44-50.
OPENSKA štiričlanska družina išče hišno pomočnico, dopoldanske ure — telefonirati 21-27-69.

E NEL
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma - Via G. B. Martini, 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 14. oktobra 1974, ter v smislu zakonskih predpisov in ustreznega pravilnika bodo od 1. januarja 1975 vnovčljive:
a) IZPLAČLJIVE OBVEZNICE
Posojila	vse obveznice, ki sestavljajo oštevilčene «serije»
6% 1965-1985 1 emisija (Galvani):	7 - 32 - 71 - 75;
6% 1966-1986 1 emisija (Pacinotti):	16 - 17- 66- 66 85- 91;
6% 1967-1987 (Righi):	22 - 30- 39- 41 - 63;
6% 1968-1988 1 emisija (Marconi):	14 - 32 - 34 - 50 - 84 - 92;
6% 1969-1989 1 emisija (Ampère):	70- 75- 77- 78 - 118- 139;
7% 1970-1985 (Faraday):	31 - 68- 96- 113 - 118- 122 - 125,
7% 1972-1987 I emisija (Edison):	2 - 12- 19- 37- 131 - 137 - 153-
	167 - 188 - 230 - 257 - 263 - 297
Posojilo	obveznice
6% 1965- 1985 II emisija	po 500 obveznic oštevilčenih
	od 13432 do 14349
	po 1000 obveznic oštevilčenih
	od 31334 do 36614
• Občinska uprava je v teh dneh sprejela vrsto prometnih ukrepov v mestnem središču. Uredila je parkirišča v Ul. Colautti (na obeh straneh od Ul. De Amicis do Trga Resistenza). V Ul. Svevo, v bližini šole, je uredila nov prehod za pešce, medtem ko je preklicala prepoved parkiranja na Trgu Sansovino, vzdolž poslopja št. 8. Zaradi gradbenih del pa je prepovedala parkiranje v Ul. Coroneo 5/7. Prepoyed velja samo ob delavnikih od 8. do 17. ure.
Obveznice se morajo predložiti v izplačilo opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. julija 1975 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
b) DENARNE NAGRADE
Posojilo 7% 1973-1993 v znesku 400 milijard lir
osemsto denarnih nagrad po 2.500.000 lir, ki pripadajo obveznicam
št. 706699 in št. 890815
Nagrade bo izplačeval Enel, Servizio Titoli, Via G. B. Martini, 3 — 00198 Roma, proti predložitvi neposredno, ali preko banke, ustreznih odrezkov «8», odtrganih od matičnih obveznic z označenimi številkami obveznic, ki se ponavljajo v vseh 400 serijah ustreznega posojila.
Posojilo 7% 1972-1987 v znesku 300 milijard lir I emisija
šeststo denarnih nagrad po 1.500.000 lir, ki pripadajo obveznicam
št. 409799 in št. 904756
Nagrade bo izplačeval Enel, Servizio Titoli, Via G. B. Martini, 3 — 00198 Roma, pro.i predložitvi neposredno, ali preko banke, ustreznih odrezkov «C», odtrganih od matičnih obveznic z označenimi številkami obveznic, ki se ponavljajo v vseh 300 serijah ustreznega posojila.

ÌÌb!!:i!:i!i:n!!:i!n-:!n5Hm!:i!!::n::«!nnn!nnnn!!!nn!n!!n!!*:!S!:i!!i:n!::!«nnnH!H!«!-nS«S-n!n:!n«n3!n!n5Siin«!H:!::i!ì!Hm:!li!iai:8i!ii:ii:ì:ii:J
GORIŠKI DNEVNIK
KONFERENCA O ŠOLSTVU V GORICI
Demokratizacija šolstva naj pomaga k njegovemu nadaljnjemu razvoju
v
Solo približati družini in delovnemu človeku - Za hitrejše izvajanje zakonov v praksi - Upoštevati probleme slovenskega šolstva
Naši vsakodnevni zvesti sodelavci
V petek zvečer je bilo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici zanimivo predavanje, ki mu je sledila obširna debata, o delegiranih dekretih in udeležbi staršev pri šolski upravi na osnovi zakona štev. 477. Pokrajinska uprava je za to priložnost povabila profesorja in poslanca Giorgia Santuza, ki je govoril o tej temi. Predavanja so se udeležili številni ravnatelji in profesorji, med njimi ravnatelji vseh štirih slovenskih srednjih šol v Gorici, dalje predstavniki političnih strank, krajevnih uprav in tudi ne kateri starši, ki so do kraja napolnili sejno dvorano.
Govornika je predstavil predsed nik pokrajinske uprave dr. Chienta-roli, ki je podčrtal važnost teme današnje konference in pozval prisotne šolnike in druge, naj bi se udeležili debate. Prof. Santuz je nato omenil, da je pred kratkim govoril o reformi višje srednje šole, nato pa se je takoj lotil razlage in značilnosti pri izvajanju šolske reforme na osnovi novega zakona 477, ki predstavlja važen korak pri povezavi šole z življenjem na splošno in še posebej za družino. Navedel je nekatere značilnosti in namene socialnega upravljanja šole in težave pri njeni preosnovi. Pri tem gre za šolske svete po posameznih šolah, za okrajne šolske svete in pokrajinske. Po njegovem mnenju bodo pokrajinski sveti, ki bodo šteli od 42 do 66 članov morda še preveč številni in bo treba paziti, da ne bodo ovirali dobrega delovanja šole. Vsekakor pa je namen novega zakona, da pomaga šoli pri njeni širši demokratizaciji in da pomaga tudi delavcem in kmetom, da se bodo aktivno udeleževali življenja in delovanja v šolskih organizmih. Važna je pri tem seveda vloga učiteljev in profesorjev. Govornik je šolskim ravnateljem zlasti priporočal, naj pripomorejo s svojim delom, da bi postala šola bolj razčlenjena, življenjska in razgibana. Sledila je debata, pri kateri se je kot prvi oglasil k besedi ravnatelj italijanskega učiteljišča v Gorici dr. Rožič, ki je kritiziral nekatere vidnejše vladne predstavnike in njihove izjave o šolstvu ter dejal, da nosijo pri tem odgovornost za obstoječe razmere predvsem tisti, ki z zakoni in odloki pripravljajo razne šolske reforme.
Med številnimi drugimi diskutanti se je oglasil tudi pokrajinski svetovalec KPI Tullio Paiza, ki je govoril o zgodovinskem razvoju šolstva v Italiji in o sedanji uvedbi široke demokratizacije. Pri tem so predstavniki nakaterih drugih strank očitali češ, da obdeluje problem preveč politično, ki ima na tem sestanku bolj tehnični značaj. V polemiko je posegla tudi občinska svetovalka Pirella (KPI) in dr. Chientaroli (KD) je moral pomiriti razburjene duhove. Dr. Gian (KD) je poudaril, da je treba vsekakor sprejeti novi zakon, ga temeljito analizirati ter prav tako temeljito spremeniti sedanji šolski sistem. Pokrajinski svetovalec Lugnani (PLI) je opozoril, da bo treba paziti pred nevarnostjo birokratizacije v novih šolskih organizmih. Pokrajinska odbornica za šolstvo Ferletičeva (SDZ) se je zahvalila predavatelju za njegova izvajanja, ki so pripomogla k tako obširni in plodni diskusiji ter zagotovila, da bo tudi pokrajinska u-prava pripomogla po svoji moči pri izvajanju naprednih reform v šolstvu z namenom, da se demokratizira in da se tudi kulturno obogati. Pri tem je omenila tudi obstoj slovenske narodne manjšine na Goriškem in v naši deželi na splošno ter njene specifične probleme in potrebe tudi na šolskem področju, kar je treba upoštevati tudi pri reorganizaciji šolskih struktur.
Končno je spregovoril še šolski skrbnik za Goriško prof. Imbriani, ki je med drugim povedal, da so na nedavnem razgovoru s šolskim intendantom v Trstu govorili o raznih šolskih problemih in med drugim tudi o slovenskem šolstvu. Priporočal je širšo porazdelitev odgovornosti med prizadete šolnike in druge organe ter široko sodelovanje članov šolskih odborov. Govorniku prof. Santuzu pa je priporočal, naj bi tudi v okviru vlade posredoval za to, da bi bolj naglo ukrepali nri pripravi šolskih zakonov, predvsem pa njihovem praktičnem izvajanju.
Zaključke debate je končno povzel prof. Santuz, ki je dejal, da bodo sedanjemu zakonu št. 477 morali slediti še drugi zakoni, ki bodo izpopolnili in dopolnili demokratizacijo in modernizacijo šolstva v I-taliji.
L M.
prekinitev dela. Predlagali so posredovanje deželnih političnih krogov, da se sedanji položaj čimprej uredi.
Odpraviti fašistično zakonodajo ter uveljaviti črko in duha ustave
Po eksploziji fašističnih bomb v Catanzaru so delavci iz Tržiča stavkali za popolno izvedbo ustavnih določil, kar je imelo za posledico, da je prokura pri prizivnem sodišču v Trstu prijavila sodišču pokrajinske voditelje CGIL, CISL, UIL, župana iz Ronk, tajnike sekcij KD, PSDI, PSI, SDZ in KPI ter predsednike in tajnike ANPI, ANED in ANPPIA. Obtožili so jih, da so proglasili stavko, ki ni imela pogodbenih, pač pa politične cilje. Toda prokura je prekinila postopek, poslala fascikel tržiškemu okrajnemu sodniku ter reševanje vprašanja prepustila ustavnemu sodišču.
Enotno pokrajinsko tajništvo u-godno ocenjuje odločitev, da se z vprašanjem ukvarja ustavno sodišče, ker gre za fašistično določilo, vendar pripominja, da postopka ni mogoče zaključiti po birokratski poti. Potreben je napor, da izvršna oblast odpravi protiustavna določila in da zakonodajo prilagodi črki in duhu ustave.
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke:
GORICA: Esso, Travnik; Texaco, Ul. Leoni; Chevron, Ul. Brigata Re; Shell, Ul. Lungo Isonzo Argentina; Esso, Korzo Italija; Agip, Ul. Duca D’Aosta.
GRADIŠČE: Shell, Trg Unità.
KRMIN: Api, Drevored Venezia Giulia.
ŠKOCJAN OB SOČI: Esso, pokrajinska cesta, ki pelje proti Gradežu.
RONKE: Chevron, državna cesta št. 14; Total, Ul. Redipuglia.
GRADEŽ: BP, Argine Moreri; Sarom, Viale Moreri.
TRŽIČ: Mobil, Ul. Boito; Agip, Ul. Duca D’Aosta; Esso, Ul. Boito; Api, Ul. Cosulich.
ŠLOVRENC OB SOČI: Agip, državna cesta št. 56.
ZAGRAJ: Api, Ul. Garibaldi. MARIANO: BP, Ul. Dante.
VILEŠ: Chevron.
DOBERDOB: Chevron, Dol.
Tradicionalno martinovanje SPD
Kot je že vsako leto običaj, bo Slovensko planinsko društvo Gorica priredilo tradicionalno martinovanje. Praznovanje bo tudi letos v hotelu «Soča» na Mostu na Soči v nedeljo, 10. novembra. Na programu bo skupna večerja ter razne zabavne igre s tombolo z bogatimi nagradami.
Uredništvo in uprava sta prejšnji večer povabila v prenovljene prostore uredništva in uprave v Gorici razna-šalce Primorskega dnevnika. Povabilu se je odzvalo lepo število naših sodelavcev, katerih pomembna zasluga je, če naš list ob vsakem vremenu in vsak dan prihaja v slovenske družine. Med zakusko se je razvil prijeten pomenek, med katerim so si raznašalci ter predstavniki uprave in uredništva izmenjali izkušnje ter predloge
glede nadaljnjega sodelovanja
llllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||f|llllllllllllllllllll,ll|||lllllll,|||||,|,I,|I,IIIIIII|,,,I,||,,I,,,I,III|,|,,,1,11!,IllllllllllllllllUllimiUHIIll,Umi,Um,imi„l,|||||,m|||,||,||,,,,lllllllllllllll'
/ OBČNEGA ZBORA MLADINSKEGA KROŽKA GORICA
Potreba po ustanovitvi organizacije ki bi zajela vse mladinske aktive
K Mladinskemu krožku Gorica je v zadnjem letu pristopilo več mladih Protestna resolucija zoper zlonamerno preštevanje Slovencev na Koroškem
V petek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani tretji redni občni zbor Mladinskega krožka Gorica. Organizacija je letos stopila v četrto leto obstoja in je v tem kratkem obdobju imela vrsto hvalevrednih pobud, ki so razživile mladinsko delovanje v našem mestu.
Občni zbor je odprla članica Neda Dornik, ki je skupno z Igorjem Komelom in Acetom Mermoljo bila tudi v delovnem predsedstvu. Sledilo je predsedniško poročilo, ki ga je prebral Dušan Križman, ki je med drugim povedal: «Nastali smo kot alternativa, ki je v nekem obdobju in tja do našega nastopa ni bilo. Začeli smo z veliko dobre volje. Lani smo se lahko pohvalili
Predsedstvo občnega zbora Mladinskega krožka
z razmeroma velikim številom pobud na kulturnem, političnem in rekreacijskem področju. Pri tem našem delu smo srečavali precejšnje težave, predvsem kar se tiče pomanjkanja ljudi, ki bi se lahko s polno paro posvetili uresničenju posameznih zamisli.
Lahko ugotavljamo, da je starostni nivo v krožku precej boljši kot v lanskem letu, saj je v našo organizacijo pristopilo nekaj novih, mladih ljudi.»
Govor je Dušan Križman sklenil takole: «Pred našo organizacijo so obširne težavne naloge, njena prisotnost je v današnji goriški slovenski stvarnosti nujna in nenadomestljiva. Predlogi, razvojni načrti in nameni, ki so se v zadnjem obdobju izkristalizirali, nalagajo bodoči garnituri in seveda vsem članom težka bremena». Ob koncu je predsednik MK pozdravil prisotne goste, in sicer Gorazda Vesela (zastopal je Slovensko kulturno - gospo-darsko zvezo). Dina Ronerja, predsednika Združenja slovenskih športnih društev, Alda Rupla, starosto tabornikov RMV, Edmunda Košuto, ravnatelja slovenskega dijaškega doma v Gorici, Karla Černiča, predsednika knjižne zadruge «Srečanje» ter Jožico Smet, predsednico Slovenskega planinskega društva Gorica.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je prebral Angel Pahor, je bilo razvidno, da ni finančno stanje preveč rožnato. Načelnik kulturne skupine Niko Brešan je nanizal vrsto predavanj, ki jih je imel odsek v preteklem letu. Krožek je letos priredil tudi srečanje s tremi furlanskimi pesniki, Morandinijem, Maniaccom in Giacominijem, kar je vzpostavilo realne stike med dvema narodnostnima skupnostima.
Poročilo politične skupine je prebral Rudi Pavšič, ki je dal velik poudarek političnemu seminarju v
......................
POGOVOR S FOTOAMATERJEM PROF. JOŽKOM PRINČIČEM
V	dopolnilni blagajni okoli tisoč delavcev
Včeraj opoldne so se v pokrajinski sejni dvorani sestali delavci in delavke paparnice Lacego iz Rubij, predstavniki sindikatov ter demokratičnih strank, da bi proučili hude posledice, ki nastajajo za delavce z ofenzivo gospodarjev, ki se kaže predvsem z vpisovanjem delavcev v dopolnilno blagajno.
V	goriški pokrajini so podjetja Adani, Lacego, Delicia in Snia vpisale v dopolnilno blagajno že nad 1.000 oseb. V papirnici Lacego so delovni čas skrčili na 24 ur na teden, grozijo pa s popolno ustavitvijo proizvodnje, kar pomeni, da bodo delavci in delavke iz tega obrata odvisni izključno samo od prejemkov iz dopolnilne blagajne.
Na včerajšnjem sestanku so zelo ostro nastopili proti lastniku Lace-ga ter povedali, da ni razlogov za
lio svoio oslvarjalnost organizira spoMiala
V zadnjem času smo imeli v okviru prosvetnih društev dva uspela fotografska tečaja: v Šlandrežu in Sovodnjah - Fotoamaterji postajajo dejavnik v manjšinskem življenju
V zadnjih nekaj letih se je tudi na Goriškem fotografiranje sila razmahnilo. Minili so časi, ko so se dogajale velike stvari, pa jih fotografsko oko ni «ujelo». Dandanes se na vsaki manjši prireditvi pojavi celo po več «konkurentov». Da ne govorimo o družinskih in še bolj zasebnih dogodkih, kjer je fotoaparat obvezno prisoten.
Kako zelo uporabljamo fotoaparate danes, smo mogli spoznati tudi na nedavni proslavi 50-letnice ustanovitve športnega združenja v Sovodnjah. Po bežnem ogledu smo ugotovili, da gre za razmeroma drage stvari, vredne od 300 do 400 tisoč lir. šele potem smo našli o-pravičilo za izvrstne slike, ki smo jih nedavno tega gledali na fotografski razstavi, ki so jo pripravili ob njihovem prazniku.
Še pred Sovodenjci so se za fotografiranje ogreli Štandrežci. Ta konjiček j- . je «povlekel» tako močno kot šahiranje ir. še nekaj podobnih pobud, ki so jih uresničili v vasi. Nič čudnega torej, če se v tolikšni množici ljubiteljev fotografiranja v črno-beli in barvni tehniki (nekateri so se oklenili celo filmanja) pojavljajo težnje, da se fotografskim stremljenjem da organizirana oblika ter doseže na tem področju še večje, organizacijske in tehnične uspehe.
Profesor Jožko Prinčič iz Sovo-
denj nam je o namenih, ki se oblikujejo med člani prosvetnega društva, nekdanjimi udeleženci fotografskega tečaja, povedal tole:
«Jutri, v ponedeljek ob 20.30 se bomo sestali v sovodenjskem kulturnem domu, da se pogovorimo o ustanovitvi fotografskega kluba, ki bi zajel vse ljubitelje fotografiranja. Po naših prosvetnih društvih že nekaj časa teče beseda o takšni potrebi in smo se s tem namenom enkrat že sestali.»
Ni naključje, če je ta misel vznikla prav v Sovodnjah, saj so v pretekli zimski sezoni priredili v vasi fotografski tečaj, ki se ga je sprva udeleževalo 30 pretežno mlajših domačinov obeh spolov, zaključilo pa ga je nad 20. Vodil ga je kandidat za mojstra fotografije Milenko Pegan iz Nove Gorice. Nekateri fotografi iz Sovodenj se že uspešno udejstvujejo v ožji domovini, v Italiji in Jugoslaviji. Ti so Jožko Prinčič, Darij Cotič, Zdravko Petejan, Marko Rojec in Miro Kuzmin, ki sodeluje tudi v našem dnevniku. Z narodnega in jezikovnega stališča se nam zdi ta tečaj posebno važen zato, ker so se tečajniki seznanili s slovensko fotografsko terminologijo in jo tudi osvojili v pogovornem jeziku.
V Sovodnjah imajo danes štiri zasebne temnice, kjer se mladi fotografi amatersko ukvarjajo z raz-
vijanjem, kopiranjem, z izdelavo povečav in se na takšen način uvajajo v tajnosti, ki jih skriva temnica in delo v njej. Po tej poti hodijo tudi štandrežci, prav gotovo pa smo pozabili omeniti še kakšnega slovenskega entuziasta, ki večere in noči preživi ob povečalniku. Kako vsem tem individualnim naporom dati večji pomen in kako iz sedaj še zasebnega delovanja napraviti fotografiranje potrebno za širše koristi naše narodnostne skupnosti v zamejstvu in zlasti na Goriškem, kjer tudi zaradi svoječasnega pomanjkanja ljubiteljev črno-bele tehnike nismo ohranili dokumentov o naši živahni polpretekli dobi; o teh ciljih nam je prof. Prinčič tole povedal:
«Fotografska zveza, ki jo bomo poimenovali in registrirali v federacijo FIAF, bo vzgajala ljudi, ki se bodo ukvarjali s čisto fotografijo in ki bodo «ustavili» čas ter ohranili sedanjo podobo krajev in ljudi vsaj v sliki. Prilagoditi se hočemo času ter se okleniti takšnih prijemov, ki so privlačni za generacijo, ki živi v sedanjih razmerah. Z umetniškimi stremljenji in dosežki v domovini smo že seznanjeni prek pripovedovanj mostra Pegana, radi pa bi poiskali še način, kako se tudi dejansko povezati z organizacijo slovenskih in jugoslovanskih fotoamaterjev.»
Bohinju, kjer so mladinci dobili idejno podlago za svoje nadaljnje delovanje na kulturnem, političnem, prosvetnem in športnem področju. Politični odsek je med drugim priredil še vrsto zanimivih predavanj, ki so vsakokrat privabila veliko občinstva. Politično poročilo je Pavšič zaključil takole: «Kaj si nadejamo za bodoče? Nadaljevati po tej poti, skušati priklicati v naš krožek čim več mladincev ter jo politično in vsestransko angažirati. Samo tako, s pristopom mladih ljudeh, bo mogoče ohraniti in utrditi temelje naše narodnostne bitnosti».
O delovanju rekreacijskega odseka je nekaj podatkov povedala njena dosedanja načelnica Sonja Peric.
V diskusiji, ki je sledila poročilom, se je predvsem razpravljalo o predlogu MK o ustanovitvi široke mladinske organizacije. Ta naj bi imela enoten odbor, v katerem naj bi bile zastopane razne mladinske skupine s Tržaškega, Goriškega, iz Beneške Slovenije in Kanalske doline. Organizacija naj bi bila vKlju-čena kot avtonomen član v Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo. Njena poglavitna naloga bi bila organizirati in povezovati že obstoječe mladinske skupine in reševati najbolj pereče probleme, ki so v zvezi z mladinsko stvarnostjo. Posvečala bi se tudi kadrovanju. Predlog po ustanovitvi take organizacije je bil sprejet letos na seminarju v Bohinju.
Kot je običaj je član nadzornega odbora Lucijan Pelico dal razrešni-co staremu odboru ter vabil k izvolitvi novega. Kandidatna lista je predvidevala 13 članov izvršnega odbora ter 3 člane nadzornega odbora. Izvoljeni so bili (izvršni odbor) : Silvan Bevčar. Ivan Bratina, Niko Brešan, Adrijana Bukovec, Karlo Devetak, Dušan Križman, Igor Komel, Mirjam Koren, Marko Marinčič, Ace Mermolja, Rudi Pavšič, Marta Rener in David Sošol. Nadzorni odbor: Neda Dornik, Nevenka Pahor in Angel Pahor.
Ob zaključku zbora je Jožica Smet v imenu SPD pozdravila občni zbor in želela novemu odboru največ sreče. Predstavnik SKGZ Gorazd Vesel je v pozdravnem nagovoru dejal, da je manjšinska konferenca v Trstu pokazala, kako malo je na strani odgovornih predstavnikov oblasti volje za reševanje naših odprtih vprašanj in da je zato samoobramba pomembna naloga vseh nas, zlasti mlade generacije, ki na njeno delovanje zveza gleda s simpatijami in velikimi pričakovanji, še posebej na njeno delovanje v mestnih sredinah, kjer toliko Slovencev živi v neposrednem stiku z večinskim narodom in se zato izpostavljajo odtujevanju. Izrazil je željo, da se bo mlada generacija tudi v idejnem pogledu usposabljala za narodne in družbene naloge, ki jih že prevzema ter jih bo v prihodnosti v še večji meri prevzemala v naši skupnosti.
Pred sklenitvijo občnega zbora so prisotni sprejeli naslednjo resolucijo, ki jo bodo poslali generalnemu konzulu Avstrije v Trstu, Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodnemu svetu Koroške: «Ob zadnjih dogodkih, da avstrijske oblasti, vsem mednarodnim pravicam in moralnim obvezam navkljub, nameravajo naprej, tokrat z zlonamernim preštevanjem, izigravati osnovne pravice slovenske skupnosti na Koroškem, Mladinski krožek Gorica izraža svoje ogorčenje nad takšnim početjem in solidarnost s koroškimi rojaki».

Grozen zločin v Medeji
Arrigo Godeas, 45-letni delavec iz Medeje, zaposlen v TEC FRIULI v Krminu, ni napravil samomora, ampak je bil na zverinski način u-morjen. Ta vest je včeraj prišla v javnost ter se že govori, da so karabinjerji priprli osumljenega zločinca.
Godeasa so v sredo zjutraj našli mrtvega v njegovem stanovanju. Imel je prerezap trebuh in vrat ter razbito lobanjo. Obdukcija je pokazala, da si teh ran ni zadal sam. Ko so preiskovalci pregledali stanovanje ter zbrali vse indicije, ki so jih našli v njem, so ugotovili, da se je tragedija izvršila v dveh prostorih. Napadalec je prerezal Go-deasu trebuh po vsej dolžini. Ko je žrtev bežala pred njim, ga je najbrž pobil s strešnikom in mu večkrat prerezal vrat. Ko je bil že mrtev mu je oblekel spodnjo majico.
Preiskovalci so sprva menili, da je Godeas, ki so ga v Medeji spoštovali, napravil samomor iz žalosti, ker je žena v krminski bolnišnici. Pokojnik je zapustil dve hčeri, stari 24 oziroma 10 let.
Obvestilo kmetom iz Sovodenj in Doberdoba
Občinski živinozdravnik bo prihodnji teden zaključil obisk vseh hlevov so-vodenjske in doberdobske občine, da bi ugotovil morebitne bolezni živali (na primer tuberkulozo). To bo storil s pregledom krvne sestavine. Naknadno bodo v obeh občinah cepili živino proti slinavki.
ŠPORTNO DRUŠTVO
«SOVODNJE»
bo imelo v četrtek, 24. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu
OBČNI ZBOR
Vabljeni!
PRIHODNJO NEDELJO POPOLDNE
KOMORNI ZBOR IZ CELJA V GORICI IN SOVODNJAH
Na mariborskem tekmovanju slovenskih zborov je dobil največ točk
V	Gorici in v Sovodnjah bomo lahko prihodnjo nedeljo, 27. oktobra. poslušali pevce Komornega zbora iz Celja. To so že stari goriški znanci, saj so bili v Gorici že večkrat v gosteh: nekajkrat so na povabilo Slovenske prosvetne zveze nastopili v Gorici in v Doberdobu, nekajkrat pa kot udeleženci mednarodnega tekmovanja pevskih zborov «Seghizzi», kjer so pred leti dosegli prva mesta v nekaterih kategorijah. Celjski pevci so bili tudi v Arezzu in na drugih mednarodnih tekmovanjih ter so tudi tam prejeli zaslužena priznanja. Pred petnajstimi dnevi so sodelovali na mariborskem tekmovanju slovenskih pevskih zborov in so zasluženo dobili največ točk.
V	Gorico bodo prišli po nekaj letih odsotnosti. Prepričani smo, da bodo ob tej priložnosti osvojili slovensko občinstvo, ki je bilo na letošnjem tekmovanju evropskih pevskih zborov prikrajšano za slovensko pesem.
Celjski pevci bodo nastopili s samostojnim koncertom ob 16. uri v palači Attems v Gorici, ob 19. uri pa v Kulturnem domu v Sovodnjah. V Gorico pridejo na povabilo kluba «Simon Gregorčič», v Sovodnje pa na povabilo domačega prosvetnega društva.
«MLADI ODER 74»
Tekmovanje amaterskih gledaliških skupin
Slovenska prosveta - Trst in Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica razpisujeta nagradno tekmovanje zamejskih amaterskih gledaliških skupin «MLADI ODER 74».
Tekmovanje, ki bo trajalo do meseca maja, se lahko udeležijo slovenski amaterski odri, ki delujejo v naši deželi.
Ocenjevalna komisija, nagrade in pravilnik bodo objavljeni v tisku in po radiu.
Še posebej opozarjamo tiste gledališke skupine, ki nameravajo v letošnji sezoni pripraviti kako predstavo, da se nanjo skrbno pripravijo. Druge pa vabimo, da se odločijo in da se jim pridružijo.
14.41
17.50
21.07
13.29
VOZNI RED VLAKOV
ODHODI
Proti Trstu: 0.02 (L), 5.44 (L)**,
6.26	(L), 7.32 (D)*, 7.52 (L), 8.18 (.D), 11.09 (L), 13.26 (D), 14.06 (L),
15.26	(D), 17.08 (L), 18.50 (L), 19.11 (E), 20.08 (L), 21.19 (L), 22.05 (D), 23.01 (E)***.
Proti Vidmu: 4.32 (L)*, 6.27 (L), 6.55 (D), 7.20 (L), 8.06 (D), 11.10 (L), 13.06 (D), 14.05 (L), (E)****, 14.50 (D), 15.27 (L),
(L), 18.49 (L)**, 19.57 (D),
(L), 21.32 (D), 23.37 (L).
Proti Jugoslaviji: 7.07 (L),
(L).
PRIHODI
Iz Trsta: 4.31 (L)*. 6.23 (L), 6.53 (D), 7.18 (L), 8.04 (D), 11.06 (L), 13.05 (D), 14.03 (L), 14.40 (E)****, 14.49 (D), 15.23 (L), 17.48 (L), 18.47 (L)**, 19.55 (D), 21.05 (L), 21.31 (D), 23.36 (L).
Iz Vidma: 0.01 (L), 5.41 (L)"*, 6.24 (L), 7.30 (D)*, 7.50 (L), 8.17
(D)	, 11.07 (L), 13.24 (D), 14.02 (L). 15.25 (D), 17.06 (L), 18.44 (L), 19.09
(E)	, 20.06 (L), 21.18 (L), 22.04 (D), 22.59 (E)***.
Iz Jugoslavije: 9.33 (L), 16.18 (L). (L): lokalni vlak; (D): brzovlak; (E): ekspres.
*: vlak ne vozi ob praznikih; vlak ne vozi ob sobotah in ob praz nikih; ***: vlak vozi ob praznikih od 8. decembra 1974 do 19. marca 1975, razen 25. decembra 1974 in 5. januarja 1975; ****: vlak vozi ob delavnikih pred praznikom, in sicer od 7. decembra 1974 do 18 marca 1975.
Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM NOVE SKRBI
Prevozi šolarjev z Vrha spet razburjajo duhove
Vrhovci se čutijo prizadeti, ker prevozi niso urejeni tako kot želijo - Kaj sodi o prevozih občinska uprava
Predstavniki staršev z Vrha, ki so bili včeraj v našem uredništvu, so nas opozorili na hudo nezadovoljstvo v vasi, ker tudi ob začetku letošnjega šolskega pouka prevozi niso urejeni tako kot si želijo, ter so že naveličani, ker morajo vsako leto posredovati in pisati peticije. Vrhovci trdijo, da je vozilo za prevoz otrok premajhno in da ni urejen javni prevoz za otroke, ki ob ponedeljkih hodijo v Dijaški dom ter se ob sobotah vračajo. Starši predlagajo, da bi morala občina urediti tudi prevoz dijakov višjih srednjih šol, kajti Vrh je tako vstran od prometnih žil in avtobusnih prog, da je nujno potreben javen prevoz tudi za te dijake in dijakinje.
Kadar Vrhovci navajajo svoje zahteve, da bi se izboljšali življenjski pogoji v tej vasi, ne pozabljajo dodajati, da se je pred leti, ko ni bilo asfaltiranih cest, ko ni bilo prevozov in ko je bila vas precej zanemarjena, veliko število vaščanov za vedno preselilo v Laško. Da bi se beg ne ponovil, je potrebno vasi izkazovati primerno skrb. Med drugim so nas opozorili tudi na to pomanjkljivost, da je v vasi samo en javni telefon, in sicer v gostilni, ki pa ni dosegljiv, kadar je gostilna zaprta, ter morajo vaščani odhajati v Martinščino ali v Sovodnje, če morajo nujno telefonirati.
Na sovodenjski občinski upravi smo se pozanimali, kako je s pre-
vozi, ter smo izvedeli, da podjetje Zottar prihaja na Vrh z avtom za 10 potnikov, medtem ko je šolarjev 12. Doslej so na neki način vedno odpeljali vse otroke, čeprav se pod jetje upira sprejeti več potnikov kot je dovoljeno po zakonu. Če bi hotela občina uvesti še drugi avtobus za tista dva otroka, potem bi to predstavljalo dodatni strošek 900.000 lir na leto. Vsekakor so na občini prepričani, da se bo zadeva uredila. Kar zadeva prevoz šolarjev ob ponedeljkih v Dijaški dom ter njihov prevoz ob sobotah iz doma na Vrh je občinska uprava določila za starše pavšalni prispevek, da se dogovorijo glede prevoza. Na občini so nas opozorili, da vozijo z Vrha o-troke tudi v vrtec v Rupo, vendar se večkrat dogaja, da pelje taksi, za katerega odšteje občina po 5.000 lir na dan, samo enega otroka. Vsi prevozi šolarjev v občini Sovodnje veljajo po 5,5 milijona lir na leto, kar predstavlja za tako majhno občino kot so Sovodnje, veliko breme, zlasti še zato, ker prispeva dežela samo po 30 odstotkov. Spričo tako hudih obveznosti se na občini upravičeno sprašujejo, če ne pritičejo bremena za javno vzgojo državnim ustanovam, ne pa občinskim.
Ob upoštevanju navedenih mnenj in stališč se nam vidi najbolje, če se občani, ki imajo v občini različne odgovornosti, vsedejo za isto mizo ter zadeve uskladijo ob upoštevanju potreb in možnosti.
Giorgio Gaber v Verdiju
Ustanova za kulturne manifestacije EMAC bo pričela letošnjo gledališko sezono v italijanskem jeziku v petek, 25. oktobra. V Verdijeve?» gledališču bo ob 21. uri nastopil znani pevec in sedaj tudi gledališki igralec Giorgio Gaber z delom «Anche per oggi non si vola».
EMAC obvešča vse, da se bo abonmajska sezona pričela v prvi polovici decembra. Prva bo nastopila gledališka skupina iz Genove z Albertom Lupom in Lillo Bri-gnone.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974-75.
Vpisovanje pri Jožici Smet, UL Malta 2, Tel. 2495, vsak Jan od 10. do 12. ure.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se je že pričela telovadba za predšolske otroke, ki je v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13. Učila bo, kot običajno, g. če-ščutova. Dvorana bo ogrevana.
Goriška občina razpisuje javni natečaj za mesto ravnatelja mestnih trgov. Interesenti lahko pošljejo prošnjo na urad za osebje na županstvu najkasneje do 10. decembra letos.
Goriška občina razpisuje javni natečaj za mesto bolničarja. Interesenti morajo prošnje predložiti pred 9. decembrom. Vsa potrebna pojasnila daje urad za osebje na županstvu.
Gorica
VERDI 14.30—22.00 «Il fiore delle mille e una notte». Barvni film režiserja Pier Paola Pasolinija.
CORSO 15.00—22.00 «La via dei babbuini». C. Spaak in P. Franco. Film v barvah.
MODERNISSIMO 16.00-21.30 «2001 O-dissea nello spazio». Barvni film režiserja ÌS. Kubricka.
VITTORIA 15.00-22.00 «Dinamite, Agguato, Pistola». G. Brown, F. Wil-liamson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 14.30-22.00 «Le avventure di Alice nel paese delle meravi-
glie».
mann
M. Crawford Barvni film.
in R. Shelpt-
Iržič
AZZURRO 14.00—22.00 «Squadra volante». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «La cugina». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Uomini duri». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «87. policijska postaja», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «V grmu je zajec», ruski barvni film ob 16.00.
«Chatova dežela», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «V Milanu ubijajo v soboto». italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE «Tarzan in sirene», ameriški film ob 16.00 in 20.00.
PRVAČINA «Skrivnostni vikend», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00.
Včeraj-danes
ll«»j.slva, smrti in poroke
ROJSTVA: Rodney Pavšič, Riccardo Sansone, Gabriele Stacul, E-lisa Venturoli, Federico Miniussi, Paola Soranzio, Maria Marin, Eloisa Baldiut, Katiuscia Rosati, Francesco Visintin, Marco Stanig.
SMRTI: 50-letni upok. Luciano Sklavnič, 52-letna gospodinja Adele Cacioli por. Romano, 58-lelni delavec Nicolo Žgavec, 53-letni kmet Radislav Ternovec, 80-letna gospodinja Marija Škrt vd. Pavšič, 96-letna gospodinja Caterina Martinuz-zi vd. Massi, 67-letna upok. Gisella Riosa vd. Postiani, 72-letni upok. Giovanni Fantin.
OKLICI: prodajalka Annamaria Andrian in financar Michele Con-taldo, študentka Nadia Raffael in trgovski tehnik Francesco Devetag, prof. Fulvia Ceccotti in inž. Paolo Bacchielli, frizerka Maria Coppola in mehanik Karl Fellhauer, prodajalka Fedora Semolič in šofer Patrizio D’Acquarica, prodajalka Marisa Bellino in trgovec Aleksander Vodopivec.
POROKE: delavka Claudia Marconi in prodajalec Walter Bigaj, delavka Fulvia Polo in zidar Claudio Piccolo, uradnica Adriana Zei in uradnik Renzo Valli, delavka Emma Monti in delavec Ottavio Drago, uradnica Leopolda Difilippo in uradnik Claudio Piccotti, uradnica Katarina Brajnik in delavec Edi Tonšič.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. Piciulin in dr. Viaro. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Venuti, v Ronkah in Doberdobu dr. Fella, v Tržiču in Šta-rancanu pa dr. Cali.
KULTURA

NOVA KNJIGA DRAGA PAHORJA
Zgodovinska pričevanja o nastajanju slovenskega partizanskega šolstva
Avtor je v knjigi zbral obsežno dokumentacijo in zlasti osvetlil vlogo slovenskih kolaboracionistov
Proučevanje zgodovine slovenskega šolstva na Primorskem od njegovih nastankov, preko fašističnega u-ničevalnega razdobja pa do ponovne oživitve že v času NOB in potem po osvoboditvi, je prav gotovo zelo pomembno, zlasti zato. ker je prav ta zgodovina najbolj zgovorno potrdilo ne le naše narodne prisotnosti, pač Pa tudi zavesti in kulture.
Pri nas se s tem proučevanjem zelo zavzeto ukvarja načelnik odseka zgodovino pri Narodni in študijs-“ knjižni« Drago Pahor, že leta 1970 je v posebnem odtisu izdal Slovenski šolski muzej v Ljubljani njegov «Pregled razvoja osnovnega šolstva na zapadnem robu slovenskega ozemlja», ki je sicer vključen v zajetnem Zborniku «Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969», naslednje leto pa je Založništvo tržaškega tiska izdalo sicer drobno, zato pa nič manj pomembno knjižico z naslovom «Začetek osnovnega šolstva v tržaški okolici. Sto devetdeset let škedenj-ske šole», ki jo je napisal skupno s smom prof. Samom.
Sedaj je v Tržaški knjigami v prodaji že tretje, tokrat najobsežnejše Pahorjevo delo s šolskega področja, z naslovom «Prispevki k zgodovini obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem 1943-1945». Naslov z oznako «prispevki» je prav gotovo preskromen, saj gre v resnici za doslej prvi celoviti prikaz nastajanja slovenskih partizanskih šol na Primorskem tako na osvobojenih kot na okupiranih področjih, vključno s samim Trstom in njegovo neposredno okolico. Pahor je imel večino gradiva zbranega že prej, k njegovi objavi pa ga je sjiodbudila knjižica «Pouk v materinščini — da ali ne», ki jo je napisal in izdal v založbi SIJ v Buenos Airesu 1. 1972 prof. Alojzij Geržinič, domobranski poverjenik za slovensko šolstvo v Tržaški Pokrajini od januarja do maja 1945. Ker je Geržinič v svoji knjižici pristransko, nezgodovinsko in tedencioz-no, predvsem pa v očitnem sovraštvu Proti narodnoosvobodilnemu gibanju, prikazal nastajanje slovenskih šol v letih 1943-45, je bila sedanja Pahorjeva knjiga še toliko bolj potrebna.
V prvem poglavju z naslovom «Kdo je obnovil slovensko šolstvo na Primorskem» Drago Pahor ugotavlja, da je bilo obnavljanje slovenskih šol v oktobru 1943 povsem samoniklo in da so pobude zanje prihajale spontano predvsem od odborov OF, ki so tedaj že obstajali ilegalno po vsem ozemlju Primorske. Govori pa tudi o odnosu nemškega okupatorja do slovenskega šolstva in ugotavlja, da «dobronamerni ljudje niso računali, da bo šolsko vprašanje postalo politično vprašanje, ob katerem se bosta spopadli dve sili v medsebojni borbi: na eni strani slovensko osvobodilno gibanje, ki je s svojo zmago nad fašizmom ustvarilo pogoje za obnovo šolstva, na drugi strani pa nacistična hitlerjanska armada, ki ji je bila podrejena «slovenska domobranska vojska». V naslednjem poglavju opisuje šolsko oblast OF in njen razvoj, pri čemer se poslužuje izključno ohranjenih dokumentov. Tako navaja okrožnico Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo z dne 22. okt. 1944, ki jo je podpisal France Bevk kot pokrajinski referent za prosveto in propagando. Okrožnica nalaga okrožnim NOO, da Prično odpirati šole v posameznih vaseh in da usmerijo vzgojo po načelih OF. Potem navaja še druge o-krožnice, ki so sledile prvi, v posebnem poglavju pa obravnava odnos šole do okupatorja in v njem navaja znamenito Bevkovo odprto pismo slovenskemu učiteljstvu v Primorski Sloveniji z dne 25. januarja 1944. V tem pismu poziva Bevk v zvezi s šolami, ki delujejo v varstvu okupatorja, k odklanjanju vsakega sodelovanja z njim: «Ne stopite v učilnice, ki so jih odprli Nem-ci ali njihovi hlapci! Od Nemcev
nastavljenim šolskim nadzornikom pokažite vrata in jih naznanite naj-bližji partizanski edinici. Vaša beseda naj bo svobodna v pisavi in govorici: kjer pa to ni mogoče, po-dučujte otroke rajši privatno v manjših skupinah». Slovenski kolaboracionisti so Bevka zaradi njegovega jasnega poziva žolčno napadali,
V	naslednjih poglavjih obravnava Drago Pahor organizacijsko in pedagoško delo partizanskih šolskih oblasti, pomudi se pri dveh pokrajinskih prosvetnih konferencah, ki sta bili prva od 19. do 21. maja 1944 v Gačniku nad Idrijo, druga pa 16. in 17. dec. istega leta v Gorenji Trebuši, pri šolskih tečajih, učiteljskih krožkih. pedagoškem tisku, pri učnih načrtih, mladinskem tisku in večernih tečajih.
V	naslednjem poglavju obravnava Drago Pahor prizadevanja slovenskih domobrancev, da bi si za šole, ki so jih ustanavljali z okupatorjevim dovoljenjem, pridobili sodelovanje in naklonjenost zavednih primorskih ljudi, kar pa jim seveda ni uspelo. Posebej osvetljuje osebnosti dr. Ernesta Jazbeca, živica in samega
prof. Gerziniča, govori o domobranski «šolski oblasti», posebej o sta-lišču tržaških Slovencev do domobranske šolske akcije, pri čemer navaja mnoga imena še živečih u-glednih tržaških Slovencev, ki so dobro vedeli kje je njihovo mesto
Drugi del te dragocene knjige je posvečen slovenskemu partizanskemu pouku v Trstu in v vaseh tržaške o-kolice. Zelo lepo je prikazana vloga pokojne Mare Samse in mnogih drugih tedanjih poklicnih ali tudi improviziranih šolnikov ter aktivistov, ki so za slovensko šolo žrtvovali vse, prepogosto žal tudi življenje. Te strani v knjigi so še posebno lepo priznanje in trajen spomenik neštetim znanim in danes tudi še neznanim predanim ' slovenskim ljudem, ki so slovensko šolo pojmovali kot sesta™ del narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju.
Koristno bi bilo, da bi knjižica prišla v roke vsem, ki jim je naša šola pri srcu, da bi tako bolje spoznali, koliko žrtev nas je stala in kako dragoceno pridobitev našega osvobodilnega boja predstavlja.
j. k.
Branimir Slokar, solist prvega abonmajskega koncerta GM
			
PRVI ABONMAJSKI KONCERT V KULTURNEM DOMU
Otvoritev abonma jske sezone z orkestrom Glasbene matice
Dirigent Oskar Kjuder, solist na pozavno Branimir Slokar
S koncertom v petek zvečer v Kulturnem domu v Trstu se pričenja nova koncertna sezona Glasbene matice, četrta po vrsti, odkar je ta naša glasbena ustanova uvedla koncertni abonma.
Nova sezona prinaša bogat izbor izvajalcev oziroma izvajalskih skupin, ki se bodo prvič srečale z našim občinstvom, potrjuje pa tudi že ustaljeno tradicijo, da v njenem okviru dvakrat nastopi orkester Glasbene matice, ansambel, ki si s svojim udejstvovanjem prizadeva ohraniti lastno slovensko orkestrsko reprodukcijo v zamejstvu in s tem poživiti glasbene prireditve v Trstu in drugje po naši deželi ter pripomoči pri pedagoškem delu, ko sprejema v lastne vrste gojence šole Glasbene matice ali jih spremlja kot soliste na produkcijah.
Na prvem koncertu bo nastopil kot domača izvajalska skupina prav orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. ki je za to priložnost izbral Ipavčevo Serenado za godala in Mozartov Divertimento KV 136 ter v soglasju s solistom Branimirom Slokarjem dva koncerta za pozavno in orkester: Hàndlovega in Albrechtsberger-jevega.
Ko se je pri izbiri solista za ta koncert Glasbena matica odločila za Branimira Slokarja, je s tem želela predstaviti tukajšnjemu občinstvu slovenskega glasbenega interpreta, ki ga visoko ceni domači in tuji glasbeni svet. izvajavca, ki ga kritiki uvrščajo med najboljše soliste na pozavno na svetu.
Slokar se je rodil v Mariboru pred osemindvajsetimi leti. Tam je obiskoval gimnazijo in se nato posvetil študiju filozofije. Toda že zgodaj je občutil izredno veselje do glasbe in začel igrati na pozavno kot amater v orkestru dixieland. Zaradi velike glasbene vneme se je končno posvetil samo glasbenemu študiju, še ne dvajsetleten je
prejel prvo nagrado na tekmovanju mladih jugoslovanskih glasbenikov: bil je eno leto pozavnist solist v simfoničnem orkestru Radiotelevizije Ljubljana in istočasno diplomiral na tamkajšnji Akademiji za glasbo; končno je prejel še štipendijo, da se je lahko izpopolnjeval na pariškem konservatoriju. Leta 1971 je prišel v Bern in postal član tamkajšnjega simfoničnega orkestra, kar pa ga ne ovira, da bi se ne posvečal solističnim nastopom, ki mu prinašajo uspeh za uspehom.
Slokar bo najprej izvajal Hànd-lov Koncert v f-molu za pozavno in godalni orkester. Ta koncert v izvirniku sicer m namenjen izvedbi s pozavno, pač pa z oboo in je napisan v g-mo!u. Gre ga mladostno Handlovo skladbo, ki pa skriva v sebi izredne glasbene vrline in tako napoveduje skladateljev vzpon v zrelih letih. Handel je bil sicer odličen klavičembalist in organist in so zaradi tega posebno znani in cenjeni njegovi koncerti za orgle in njegove skladbe za klavičembalo; u-čil pa se je tudi violine in oboe in se tako seznanil z možnostmi godal in pihal, o čemer pričajo njegovi Concerti grossi, pri katerih predvideva solistični concertino različno zasedbo instrumentov. Zaradi klenega koncepta in izrazitih glasbenih fraz. med katerimi se odlikuje posebno pevna Sarabanda, je ta koncert zamikal tudi izvajalce na druga pihala, da bi ga mogli podati : tako ga je že mogoče slišati v priredbi za rog in na petkovem koncertu s pozavno.
Avtor drugega koncerta, ki ga bo izvajal Branimir Slokar, je Johann Georg Albrechtsberger, ki je živel od leta 1736 do 1809 (za primer jevo: bil je štiri leta mlajši od Haydna in umri isto leto kot on). Ta skladatelj je bil še do pred kratkim znan le po svojem še danes cenjenem teoretskem delu in morda zato, ker je bil učitelj Beethov-
...................................................................................................lin...............................................m
PRI DRŽAVNI ZALOŽD1 V LJVRLJANI
Nova enciklopedija seksologije
Prevod iz trancoščine oskrbel dr. Franjo Smerdu
Te dni izide pri Državni založbi Nova enciklopedija seksologije (688 str.), prevedena iz francoščine. Knjiga je vsekakor pomembna, zato ne bo odveč, če bralce opozorimo na to, kakšna so temeljna stališča urednika Lo Duca in številnih znanstvenih sestav-Ijalcev.
Iz uvoda zvemo, da se je spolnost znebila nespametnega videza pregrehe, da se jim je (uredniku in sestavljalcem) posrečilo odpraviti številne tabuje, da si nekatere skupine, zlasti politiki, lastijo varuštvo nad množicami in celo nad njihovim gledanjem na spolnost; da seksologija ni čakala na državnike in politike, da bi postala znanost, temveč je bi- ' stvena veja biološke znanosti. U-rednik in sestavljalci Nove enciklopedije želijo slehernemu dati možnost, da se na hitro in prosto dotakne razlag, ki so mu pri srcu.
Knjiga zajema pojme iz splošne seksologije, spolnosti, psihoanalize, erotologije in navaja bibliografijo ter bogato slikovno gradivo.
Splošna seksologija je nauk o zakonitosti in svobodi spolnih dejanj. Ta nauk pa izhaja iz temeljnega filozofskega vodila, da morala, zlasti spolna, ni nobe-
na znanost, ker se spreminja po kraju, času in koristih družbenih skupin. Ob razlagi pojma seksologija, ki je dokaj izčrpna, so bralcu na voljo temeljna pravila, točke, o zakonitosti in svobodi spolnih dejanj.
Knjiga obravnava tudi važnejše pojme v zvezi s spolnim instinktom, «okoli katerega se vrti vsa kultura, Id vsmerja nravstvenost nič manj kakor gospodarstvo in umetnost».
Prenekatera razlaga s področja psihoanalize bo ostala bralcu, ki mu je psihološko izrazje neznano, pretežka. Prav tukaj pride do izraza vsa pisanost in različnost mnenj številnih znanstvenikov. Sodobna družba (zlasti zahodna) je sicer postala izrazito proseksualna, vendar antiero-tična. Nova enciklopedija ugotavlja, da je «ljubezen ostala prej ko slej uganka», navzlic naporom znanstvenikov in pesnikov, da bi jo ujeli v klešče kolikor toliko veljavne definicije, kajti «ljubezen ima dve sestavini: telesno in duševno, ki nenehno segata druga v drugo in izzivata psihofizične simptome, ki jih ni mogoče razčleniti». Tako je ostala erotolo-gija v Novi enciklopediji pač najmanj razložena, če izvzamemo razlage odklonov in anomalij.
Bogato in presenetljivo slikovno gradivo (ki pa z zunanjo o-premo vred ne zadovolji bralčevega estetskega čuta) je v tesni zvezi z namenom knjige: prikazati, kako je človek vsa stoletja pripisoval spolnosti velikanski pomen, tudi takrat, kadar jo je spodrival ali kar zanikal. V knjigi najdemo množico zanimivih razlag, od preprostih in manj izčrpnih definicij do tehtnih in več strani obsegajočih pojasnil. Znani možje (in s te plati neverjetno podjetne ženske) so prikazani z intimne strani, ki je o-stala v času neznana in prikrita, tako da se seznanimo z «e-rotičnim nabojem» in skratka z vsem, kar se je tikalo spolnega in ljubezenskega življenja slavnih ljudi.
Nova enciklopedija seksologije je izšla pri založbi Nolit v Beogradu hkrati pa je izdajo v slovenskem prevodu dr. Franja Smerduja pripravila Državna založba. Tako je slovenski knjižni trg zopet obogaten za koristno knjigo, čeprav bodo po njej segli najbrž knjižni sladokusci ali pa tisti, ki misbjo, da je prav, ko bi si razjasnili prenekateri megleni pojem s področja, ki zadeva ne samo človeka kot biološko edinko, temveč vso človeško družbo.
IVANKA HERGOLD
na (in poleg njega še Hummla, Czemyja in Riesa). Toda njegovo največje življenjsko delo, vrsta skladb iz njegove mladosti, je še neznano današnjemu glasbenemu svetu. Nekaj njegovih ne prav pomembnih skladb je sicer že izšlo na začetku našega stoletja, toda večji del njegovega simfoničnega o-pusa, koncertov in komornih skladb, ki jih je komponiral v mladosti, prihaja šele zdaj na dan, potem ko je ležal več kot sto petdeset let v težko dostopnem arhivu nekdanje Esterhazyjeve glasbene zbirke. Albrechtsberger je študiral v rojstnem mestu Kiostemeuburgu in na Dunaju, nato pa se je udejstvoval kot organist v različnih manjših mestih, v Gy6ru na Madžarskem, v kraju Maria-Taferl v Južni Avstriji, v Melku ob Donavi. Morda je prav življenje v teh krajih, odmaknjenih od mestnega vrveža, vsiljive družbe in zlobne konkurence, ugodno vplivalo na njegov skladateljski zagon in mu vdihnilo tako uspele kompozicije, da jih moremo primerjati s Haydnovimi deli iz istega časa. (Ta «zlata» doba Albrechts-bergerjevega ustvarjanja je trajala do leta 1771, ko se je preselil na Dunaj in nato delal tam kot zborovodja in organist.) Tudi Koncert za pozavno, ki ga bomo poslušali v petek, je iz teh let, kot je razvidno z naslovne strani rokopisa, ki ga hranijo v državni biblioteki v Budimpešti:	tu so poleg naslova
skladbe «Concerto in B del Giorgio Albrechtsberger» še kasneje dodana opomba «pour Trombone», seznam glasbil, ki jih predpisuje partitura
Sam orkester Glasbene matice bo na začetku koncerta zaigral Serenado za godalni orkester Benjamina Ipavca. Ta slovenski skladatelj, drugi od treh bratov, starejšega Alojzija in mlajšega Gustava, je živel od leta 1829 do 1908 in je bil član ene najznamenitejših slovenskih glasbenih družin. Po poklicu je bil zdravnik, kar sta bila tudi njegova brata, v prostem času pa se je z vso vnemo posvetil glasbenemu udejstvovanju; še zelo mlad je bil zborovodnja in je začel tudi objavljati kompozicije, ki so nato bogatile sporede čitalniških in drugih prireditev v drugi polovici preteklega stoletja. Bil je eden prvih skladateljev na Slovenskem, poleg n.pr. Nedveda, Gerbiča, Foersterja in lastnih bratov, v glasbi katerega odkrivamo izrazite romantične poteze. Benjamin Ipavec je avtor mnogih znanih zborovskih skladb in samospevov ter spevoigre «Tič-nik» in opere «Teharski plemiči», ki sta pomenili obenem z Foersterje-vim «Gorenjskim slavčkom» največji dosežek tedanje slovenske o-drske glasbene ustvarjalnosti. Napisal je še instrumentalne skladbe za klavir in različne komorne za-
sedbe ter Serenado za godalni orkester; slednja je iz leta 1898 in je zasnovana popolnoma v klasicističnem slogu.
Sklepna točka petkovega koncerta bo Mozartov Divertimento v d-du-ru, KV 136. Za to skladbo se je obdržala tudi oznaka «simfonija» in kot taka je bila izdana v zbirki «Drei Salzburger Sinfonien ohne Blaser» — tri salzburške simfonije brez pihalcev; Mozart je namreč napisal februarja leta 1772 v Salzburgu tri podobne skladbe v treh stavkih za sama godala; v tistem času pa so uporabljali izraz simfonija za vrsto skladb in ne samo za ono posebno obhko skladbe v štirih stavkih, ki jo je dokončno o-blikoval Haydn in jo je prevzel tudi Mozart, a šele kasneje, v du najskem obdobju. Z izrazom simfonija je bilo torej označenih nič koliko Mozartovih skladb; med temi sledijo nekatere vzoru italijanske simfonije oziroma uverture in se delijo v tri stavke, druge so po-
dobnejše serenadam ali divertimen-tom (m to je naš primer), tretje so spet oblikovno nepopolne. Pri tem je Mozart najbolj občutil vpliv Johanna Christiana Bacha, ki je bil takrat značilen predstavnik italijanskega simfoničnega stila, in se je seveda opiral tudi na lastne izkušnje, ki si jih je pridobil med študira-njem v Italiji. Divertimento v d-du-ru je vedrega značaja kot vsa druga Mozartova dela, napisana v teh letih v Salzburgu pod vplivom galantnega stila, ki je takrat preplavil ves glasbeni svet.
ZA 130-LETNICO ROJSTVA SIMONA GREGORČIČA
Kako je škof Mahnič rohnel proti «Goriškemu slavčku»
Zaradi Mahničevih napadov je Gregorčič, kot je sam povedal, uničil m sežgal mnogo svojih pesmi
JANKO BAN
Ko so leta 1882 izšle Gregorčičeve «poezije», jih je slovenska javnost sprejela z velikim navdušenjem. Naklada 2000 izvodov je bila v zelo kratkem času razprodana, kar je bilo za tedanje čase, ko naši ljudje, zlasti revnejši sloji, niso še bogve kako segali po knjigah — res izreden dogodek. Vsa kritika je ugodno ocenila to prvo Gregorčičevo zbirko; tudi list «Slovenec» se je zahvalil pesniku za prekrasen dar. Znani leposlovni kritik prof. Fr. Levec jo je imenoval «zlata knjiga». Izdaja te «zlate knjige», je bil res pravi kulturni dogodek za ves slovenski narod.
Toda kmalu so se pojavili prvi glasovi, ki so izražali kritike na nekatere pesmi, češ da so dvomljive vsebine ter pohujšlji-ve za mladino. In tudi isti «Slovenec», ki je sprva pesniku navdušeno čestital, je zdaj priobčil neugodno kritiko. Gregorčič je zato objavil v «Ljubljanskem Zvonu» pesem «Mojemu grajalcu», kjer pravi kako skrbno je zbiral te svoje pesmi, da mu je bila glavna skrb to, da bi vsem ugajale in da nihče ne bi mogel najti v njih nič takega, kar se mu sedaj po krivem očita; ter končno poziva «grajalca», naj navede one «pohujšljive» pesmi. In res, Mahnič mu je kmalu odgovoril, ter navedel pesmi, ki si zaslužijo, da se jih črta iz zbirke. Te pesmi so: Človeka nikar, Ujetega ptiča tožba, Lastovkam, O nevihti, V celici. Dekletova molitev in še nekatere druge. Gregorčič se je spet branil v Ljubljanskem Zvonu, kjer v ciklusu petnajstih pesmi z naslovom «V obrambo» zagovarja «obsojene» pesmi. Začenja:
Tožniki, vi sedli na sodni ste stol, a mene na klop ste zatožno
[dejali...
ter zaključuje:
Dovolj! Zdaj treba končati.
Od moje strani odslej bo mir;
To prvi dnzdaj je moj javni prepir. Da zadnji bi bil — z brati!
Čeravno je prepir po objavi «Obrambe» res za nekaj časa ponehal, ni bil zadnji, kot je u-pal Gregorčič, ampak se je kmalu spet razvnel in v še večjem obsegu, ter je prinesel pesniku mnogo bridkosti v njegovo življenje in v ustvarjalno dejavnost.
Leta 1884 je umrl ljubljanski škof Pogačar, ki je Gregorčiča visoko cenil, ter mu je bil zelo naklonjen. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Jakob Missia,
iiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiuiiuiiiiiiiminmiiiiniiiiimiliniiiiilliiiiliiiiiiiiiimiHMiiiiriiiiiiiiiiiiiiii
LAMUTOV LIKOVNI SALON V KOSTANJEVICI
RENESANSA «MEZZOTINTE» V DELIH SONJE LAMUTOVE
Mlada umetnica je doživela pomembno afirmacijo v Londonu na razstavi <rContemporary International Mezzotinti
Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki, ki želi biti «zavestno dejavno, programsko in usmerjajoče razstavišče» in tako svoje poslanstvo opravlja že izza leta 1957, je sklenil predstaviti slovenski javnosti mlado umetnico Sonjo Lamut. Ta naloga je pomembna z več plati: prvič predstavlja zastopnico najmlajše generacije (roj. 1949), drugič nudi izredno kvaliteten izbor stilno in vsebinsko enotno uglašene, tehnično dovršene, a skoraj pozabljene likovne izrazne možnosti - mezzatinte, o kateri se nam zdi da prav ob opusu Sonje Lamutove doživlja pravo renesanso. Če k naštetemu pridružimo še dejstvo, da Sonja izhaja iz najmlajšega beograjskega kroga, kjer je pravkar diplomirala, pomeni sedanja razstava tudi tisto nikoli pretrgano živo vez sodelovanja z drugimi republikami. To vez so stkale razstave: Hlebinjska šola. katere vodilni tvorci z Generaličem vred so razstavljali v tem salonu že pred skoraj poldrugim desetletjem, Naivno kiparstvo Jugoslavije, Grafični bienale jugoslovanskih otrok in razstavljavci od prvega javnega nastopa Ivana Lac-koviča do velikih osebnih razstav Mezzatinta je pravzaprav znana že iz 17. stoletja, ko je služila kot tehnika za umetniško reprodukcijo v likovnih edicijah. Potem so jo slikarji — grafiki uporabljali občasno tudi za svojo umetniško izpoved, vendar v manjši meri, letos pa so v Londonu organizirali posebno mednarodno razstavo — «Contemporary International Mez-zotint», na kateri so se predstavili grafiki samo v tej tehniki. Sonja Lamut je bila med zelo vidnimi in uspešnimi razstavljavci, kar jo je opogumilo, da je v «Galeriji grafični kolektiv» priredila samostojno razstavo. Doživela je izreden uspeh. Kritika ji je dala nedeljeno priznanje in posebej poudarjala njeno artistično zanesljivost, posebnost 'in moč umetniške izpovedi, stilno prečiščenost, uglašenost, znanje in izjemen talent Mlada ustvarjalka sama pravi: «Mislim, da ta stara in nenavadna tehnika, katere skrivnosti še odkrivam, daje veliko možnosti za svoboden izraz in da bom z njeno pomočjo mogla odkriti svoj osebni svet razmišljanja.» Kakšen je ta osebni svet? Zamišljen, obrnjen navznoter, metaforičen in se izraža
Sonja Lamut
z dokaj skopimi simboli, ki so premišljeno in dovršeno postavljeni v prostor in čas, zakaj njena izpoved je jasna in natančna, kompozicija klasična, risba akademska. Nekaj je v zraku na teh grafičnih listih, polnih poezije, pričakovanja in hrepenenja. Kaj je tisti nekaj? Najbrž izjemen talent, ki mu je znanje samo pomagalo tako suvereno obvladati prostor in čas in izpoved.
Vizijo globoke dekliške duše, prežete z mladostno melanholijo, ki izprašujoče gleda v svet in terja odgovor na svoje vprašanje...
Kje ste, Lamutovi?
To retorično vprašanje je naš ugledni pisatelj Ingolič imel pred očmi, ko je s svojo umetniško besedo posegel v svet naših delavcev na tujem. Samosvoj je ta svet, poln tragike in namišljenega dostojanstva, žuljev in znoja in trpljenja poln, poln osamelosti in nepremostljivih dalj...
Sonja Lamut, hčerka beograjskega psihiatra dr. Nikoliča in mame zdravnice, ki je doma iz Novega mesta in je sestra Vladimiro Lamuta, tožnega slovenskega Van Gogha, ki je zgorel v ljubezni do naše pokrajine in ljudi in utonil v razkošni gladini Krke, v kateri se zrcalijo vse resnice ob nji, je s svojimi stvaritvami in s svojimi mladimi sanjami pred nami in nam lahko mimo in ponosno odgovori:
Tu smo Lamutovi!
LADO SMREKAR
stroga katoliška osebnost, ki je takoj pokazal svojo nestrpnost do nove miselnosti, ki se je pojavila v našem slovstvu. Zato je Gregorčičevim nasprotnikom spet zrastel pogum, da so povzeli boj proti pesniku ter vedno bolj ostro sodili in napadali njegove pesmi in tudi njega kot človeka in duhovnika.
Mahnič je tedaj objavil znani polemični spis «Dvanajst večerov», kjer v obliki pogovora dr. Junija z mladim prijateljem, o-cenjuje v pretirano strogem katoliškem duhu, Prešerna, Stritarja in še druge. Seveda, obdelal je ponovno tudi Gregorčiča ter kot že večkrat pripisoval njegovim pesmim zgrešene nazore, da so veri nevarne ter trdil celo, da pesnik v njih laže, da taji boga itd. Na to nezaslišano in res grdo pisanje je Mahniču odgovoril ter odločno zavrgel njegovo strupeno kritiko dr. Hilarij Zorn, profesor verouka na gori-ški gimnaziji. A niti zmirna razlaga katoliškega profesorja ni nič pomagala in ni ukrotila napadalnega Mahniča; zlasti zato ne, ker se je čutil pod zaščito škofa Missie, kateri ga je ob nekaterih prilikah celo vzpodbujal k podobnim kritikam. Zato je tudi prof. Zornu odgovoril v običajnem ostrem tonu, namreč, da ne odstopi od trditve, da so omenjene Gregorčičeve pesmi nemoralne in protiverske. Dostavil je še, da je sedaj pripravljen prenehati s kritiko ter o Gregorčiču ne več pisati, toda pod pogojem, da tudi njegovi (Mahničevi) nasprotniki storijo isto, to je, da njegove kritike več ne pobijajo; da pesnik sam prizna napake svojih pesmi ter da obljubi, da bo za naslednjo izdajo poezij izpustil obsojene pesmi, nekatere pa temeljito predelal.
Ta Mahničev naravnost izzivalen predlog je še bolj zaostril in razvnel duhove. Sledili so ugovori in pritougovori in vsa stvar se je spremenila v pravo narodno zadevo, v katero so se vpletli mnogi vidnejši javni možje obeh struj. Z Mahničem je potegnila, hote ali nehote, skoro vsa duhovščina. Našli so se pa tudi v tem taboru taki, ki so pošteno in odkrito zagovarjali Gregorčiča pesnika in duhovnika, kar je bilo nežnemu «Slavčku» v veliko tolažbo.
Tudi sam zopet odgovarja Mahniču, zagovarjajoč svoje pesmi, kjer med drugim pravi, da je pri izdaji poezij pazljivo pregledal in pretehtal vsako pesem, ker je imel vedno pred seboj strah, da bi se v zbirko ne vrinila kakšna pesem, ki bi lahko povzročila kritike in nerazumevanje, kar pa se je na žalost vseeno zgodilo. Mnoge pesmi sem uničil, čeprav niti te niso bile take, ki bi zaslužile grajo; a sem jih iz previdnosti izpustil. To je moja zadnja beseda, k temu nepotrebnemu in nesrečnemu prepiru —- pravi — in ne bom več ne bral, ne odgovarjal... Vem, da Slovenci pričakujejo še drugih pesmi od mene in če bom pri moči, upam, da bom spolnil njih nade!
In ob izidu II. zvezka poezij le ta 1888 je Mahnič ponovil svoj napad ter zopet ostro grajal nekatere pesmi, podtikajoč jim stare očitke: protiverski značaj in nemoralnost. Tudi za neki papežev citat, ki ga je Gregorčič poslal župniku Vrhovniku v Ljubljano, skupaj z njemu posvečeno pesmijo, mu je Mahnič zagrozil, da naj ne piše več takih stvari, sicer jih bo še slišal!
Ko je za petdesetletnico svojega rojstva leta 1894 Gregorčič objavil novo zbirko pesmi, je pisal katoliški mesečnik «Dom In Svet», ki ga je tedaj urejal znani pisatelj in teolog Frančišek Lampe, da so v tej zbirki najlepše Gregorčičeve pesmi in da je knjiga odličen prispevek k pesnikovemu praznovanju. Mahnič, seveda, tudi nasprotno: obsoja pesmi, kot vedno, ter pravi, da je zbirka res neprimerna za njegov življenjski jubilej! Po tem zopetnem izbruhu, se ni Mahnič skoro nič več boril z Gregorčičem in njegovo pesmijo.
Kot smo videli, je Mahnič zelo brezobzirno in ostro obsojal Gregorčičeve pesmi, ter mu s tem zadajal hude duševne udarce, ki so zapustili v pesniku trajne in usodne posledice. Saj toži v obrambi, kako ga boli, da se mu očita naravnost strašne pregrehe, ki naj bi jih vsebovale nekatere njegove pesmi. Prijateljem, ki so ga tolažili in bodrili, odgovarja, da so njegovi sodniki zamoriU v njem veselje in tisto srčno sproščenost, ki je glavni vir pesniškega ustvarjanja ter se v pesmi tako izraža:
Umrla, oh, je muza moja!
Ubita!
Nikoli ni želela boja
nje duša plemenita .... zaradi Mahničevih napadov je u-ničil in požgal mnogo pesmi, kot sam pravi, da bi jih bilo za celo knjigo in žalostno poje:
Pač marsikatero moje delo za vedno je zgorelo . . .
In ker je bil Mahnič doma na Krasu, piše:
Zahrula nama je «nevihta
[s Krasa»,
kako morilen, groben dih je njen! Uboge cvetke mojega Parnasa Vije, drobi in klesti bič ledén ...
V obrambi so se mu pridružili možje, ki so nekaj veljali v tedanjem javnem življenju kot n. pr.: Ivan Hribar, ljubljanski župan; Ivan Tavčar, Josip Stritar, Franc Levec, Anton Aškerc in še mnogi. Tudi večina naroda mu je i
stala ob strani. Toda rahločutni Gregorčič ni vse do smrti prebolel očitkov in napadov, ki so ga tako hudo prizadeli, da včasih ni kar dolgo nič pesnil.
Res neverjetno! Zaradi ene najlepših knjig, kar smo jih v tistih časih Slovenci dobili, zaradi «zlate knjige», ki jo je ves narod tako radostno sprejel, je nastal oster dolg in nepotreben spor, ki je razdvojil že itak ne preveč složne Slovence v dva nasprotujoča si tabora, kar je imelo za narod u-sodne posledice.
Anton Mahnič se je rodil leta 1850 v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Gorici, kjer je ostal do leta 1896, ko je bil imenovan za škofa na Krku. V Gorici je urejal razne katoliške liste in 1. 1888 je začel izdajati glasilo «Rimski Katolik», kjer je razvijal svoje pretirane katoliške nazore ter ostre kritike in napade proti vsem tistim, ki niso sprejemali njegovih naukov, zlasti na verskem področju. In vsem je bil oster kritik in neizprosen sodnik. Za to kvarno dejavnost, predvsem pa zaradi krivičnih kritik in uapadov na Gregorčiča, je ostal zapisan v
IZJAVA
SLOVENSKIH
SLAVISTOV
Slovensko slavistično društvo je na svojem občnem zboru 28. septembra 1974 v Ljubljani pretreslo položaj slovenščine na slovenskem etničnem ozemlju. Pri tem je med drugim ugotovilo tudi to, da se prav zadnji čas kopičijo ukrepi, ki ožijo javno funkcijo slovenskega jezika med slovensko manjšino v Italiji: gre za ukinitev enega izmed razredov na slovenski strokovni soli v Trstu, dveh letnikov podobne šole v Gorici, sistematično in zadnje čase tudi uradno poudarjeno zapostavljanje slovenščine v Benečiji, eksistencialno negotovost SNG v Trstu in podobno. SDS meni, da je ena temeljnih postavk demokracije — tudi zahodnoevropske — da zagotavlja tako posamezniku kakor etnični skupnosti možnost javnega življenja v materinščini — in da torej prej omenjeni postopki nikakor ne morejo biti izkaznica resnični demokratičnosti italijanske družbe. Zato SDS od italijanske demokratične javnosti in od organov oblasti pričakuje, da bodo ustrezne težnje preprečili in akte preklicali in s tem slovenski manjšini v Italiji omo-gočfi živlien;ske pegole, ki bodo v skladu z najbnli odprto mejo v Evrooi. Trenutno stanje slovenske manjšine v Itallii, zlasti v Slovenski Benečiji in na Goriškem, je žal še daleč od tega.
Slovenski slavisti
naši književni zgodovini z nič kaj lepimi črkami.
V poznejših letih je kot škof sicer postal mnogo bolj strpen, ter je svoje mišljenje precej spremenil in ublažil. In kot piše «Soča» iz tistih časov, je celò hotel obiskati Gregorčiča; a ga pesnik ni hotel sprejeti.
Umrl je v Zagrebu leta 1920.
LADO PREMRU
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Corrado Cagli v «Corsia Stadion»
V prenovljeni hiši v Ul. Battisti 14 so odprli novo galerijo, ki nosi nekdanje ime te ulice in sicer Corsia Stadion. Galerija je sicer majhna, namerava pa predstavljati velike ustvarjalce sodobnega slikarstva.
Na krstni razstavi galerije so dela rimskega slikarja Corrada Caglila. ki je doma iz Ancone, izšolal pa se je v Rimu, nakar se je odselil v Pariz in nato v New York, od koder se je vrnil po vojni.
Cagli je razstavljal povsod po svetu in bil vedno «na vrhu grebena trenutno najvišjega vala spreminjajočih se umetniških tokov» preteklih desetletij, začenši s figurativnimi do abstraktnih. Je izredno delaven in iznajdljiv umetnik, odličen risar, kipar in tudi slikar velikih zasnov. Motivika je lahko mitološka, pa tudi vsakdanja svamost. Slikar je v stalnem iskanju globljih spoznanj v svoji dosedanji dejavnosti dosegel visoka priznanja.
Mala nova galerija ne more podati Caglijeve veličine, pač pa le njen odblesk. Tu je namreč ducat črno-belih grafik in nekaj večjih ročno izdelanih sitotiskov. So ta dela naslikana v zadnjih šestih letih in domiselno izbrana in prav dobro odražajo umetnikovo ustvarjalno silo.
čeprav je poudarek razstave na treh barvnih delih, črno-bele grafike najbolje prikazujejo prefinjeno iz-tanjšanost umetnikovega proučevanja emotivno duhovnih učinkov črte na gledalca, ki pa mora biti tudi dovolj kulturno razgledan. To pa ni potrebno pri razumevanju edine renesančno dovršene risbe z naslovom «Rojstvo», ki prikazuje Caglijevo figurativno sposobnost.
M. ».
0 > < .
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
0
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) že sedaj se pri-pripravite na nekoliko težje gmotno stanje, ki se vam napoveduje za bližnje dni, morda tudi tedne. V poklicnem delu ne bo vse, kot bi bilo želeti. Kar se tiče ljubezni bo vaša vztrajnost vendarle kronana s pozitivnimi rezultati.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.) Z vztrajnostjo in I določeno dozo trme bos-I te premagali sleherno oviro, tudi pri tistih, ki jim ti kriteriji niso všeč. Preveč računate z neko ljubeznijo ali vsaj simpatijo. Ne gre le za to, da se ne izplača, tudi naslov je povsem zgrešen. Zdravje krepko, vendar pazite na prehlad.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Bolje bo, da 1 svoje dejavnosti usme-' rite le v eno smer, kajti razmetavanje moči in časa ne bo privedlo nikamor. Srečali se boste z nekom, ki vam bo pomagal k uspehu. Ne bo pa tako, kar se tiče ljubezni, kajti oseba, ki vam je pri srcu, vas bo odklonila. Nekoliko nemimi boste.
Veljaven od 20. do 26. oktobra 1974
S—RAK (od 22. 6. do (* ,t \ 22. 8.) Zelo možno je, f	da bo na delu ali v
J službi prišlo do huj-\*\/ ših sporov. Računajte tudi z manjšimi gmotnimi neuspehi. Več sreče pa bo v ljubezni in v družbi nasploh, kjer se boste uveljavili. To pa še ne pomeni, da se boste pririnili do tja, kamor težite. Kaka motnja z želodcem. Pa ne bo hudega.
___^ LEV (od 23. 7. do 22.
f	8.) Zelo možno je, da
/	\ pridobite na veljavi, če
J se boste dela lotili ta-ko, kot bi se ga mo-^ rali. Sicer pa bo to vidno že v prvih dneh tedna, ko bo delo steklo ali pa občepelo. Ljubljena oseba vas bo spodbujala k večji vnemi, toda vi morate računati tudi s svojimi sposobnostmi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Teden bo poln I skrbi in naporov, us-| pehov, posebno materialnih, pa bo bolj malo. Naj vas to ne spravlja v slabo voljo, ker se bodo sedanji napori obrestovali v bližnji bodočnosti. Posvetite več pozornosti svojcem, posebno, o-sebi, ki jo imate radi.
I
m
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) če ste pripravljeni na nekoliko večjo žrtev, boste lahko ob koncu tedna napravili pozitiven obračun. V nasprotnem primeru bo bera zelo revna. Morda boste našli nekoliko tolažbe za neuspeh pri osebi,	ki	jo imate radi. Zaradi
precejšnjih skrbi boste močno u-trujeni.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) Veliko j bo dela in naporov, (zato boste marsikaj o-/ pravili površno. Pazi-r	te, da se vam to ne
bi pozneje maščevalo. Skušajte najti toliko časa, da ljubljena o-seba ne bo osamljena. Vaši živci so do skrajnosti napeti in potreben bi vam bil daljši počitek.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Na delu ali v službi bo vse teklo tako, kot ste si začrtali. S tem si boste izboljšali tudi položaj v družbi ali vsaj gmotno stanje. Svojih čustev ne obešajte na veliki zvon, pa čeprav vas bo razpoloženje k temu sililo. Stopite na zdravniški pregled, da boste bolj mirni.
0
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z navdušenjem se boste lotili novega dela ali naloge, ki vam jo bodo poverili. In vendar rezultati ne bodo takšni, kot bi bilo želeti. Tudi v ljubezni ne boste doživeli tistega, kar že dolgo pričakujete. V splošnem pa ne bo hudo, le nekoliko napete živce boste imeli.
©i
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) če ste ime-i li kdajkoli priložnost ^ dokazati svojo sposobnost, jo boste pokazali sedaj. Temu ustrezni bodo tudi materialni uspehi. Pri tem pa pazite na skromnost, kajti	sleherno razmetavanje bi
se vam utegnilo maščevati. Tudi v ljubezni ne rinite predaleč. Pazite se pred prehladom.
RIBI (od 20. 2. do 20.
3.) Če bi pregledali poslovanje oziroma us-*	^ ' pehe ter neuspehe na
delu. bi ugotovili, da ni vse v najboljšem redu.	Temu ustrezno se ravnaj-
te. Nekdo, ki vam ponuja prijateljstvo. ni povsem iskren. Tega se zavedajte. Skušajte biti zmerni v vsem, tudi v hrani in pijači.
KRIŽANKA... z našim krajem
1	'	2		r	4	5	BB		6	7	8		9		10
	■	ii				12	13					B	
Y4	15	■	Ti								B	17	
Ta		19	■		B	20~		■		B	21		
P	22~		23	B	24			25	B	26			B
27													
m	29~			■	30	31	32		B	33			B
3*					B	35		B	36				37
r38				B	39			40	B	4Ì			
f42			■	43					44	B	45		
[46		■	47							48	B	49	
	■	50	~1			BB		51				B	
Rešitev križanke bo v torkovi številki
LETEL BO ČIM VIŠJE IN ČIM DUE
Časnikar Forbes v balonu čez ocean
Pettar-etdesetletni glavni urednik ameriške gospodarske revije se z ducatom balonov pripravlja na polet čez Atlantik
VODORAVNO: 1. mrzli, o. slavni nogometaš Real Madrida. 11. «naš kraj», 14. Marcel Proust, 16. prijet, 17. Peter Elmsley, 18. rimski bog, 20. Alfred Musset, 21. plesni korak, 22. italijanska taksa, 24. pleten, 26. blesav, 27. ličilo za kožo. 28. prebivalka Troje, 29. slovenska nealkoholna pijača, 30. mesto «našega kraja», 33. mamina ljubljenčka, 34. absolutistični vladar, 35. kolo v sredi, 36. priletna, 38. enaki, 39. rod rumenocvetnih želik košaric, 41. italijanska služba za zdravstvo, 42. nemško smučanje, 43. avtor «Abecedariuma», 45. očka. 46. znak za prvino Litij, 47. je lahko pomen, 49. Ivan Ribič, 50. slog, 51. Dedalov sin.
NAVPIČNO: 1. angleški filozof, 2. visoka igralna karta, 3. sodo število, 4. Franco, italijanski filmski igralec, 5. šle v latinščini. 6. oziralni zaimek, 7. navodilo. 8. nakazilo, zadolžnica, 9. Andrej Budal, 10. grški bog vojne, 12. vsaj, vseeno, 13. japonsko ime, 15. dnevnik «našega kraja», 17. avtomobil spraviti, 19. preprečevati, zaustavljati, 21. rajon pri «našem kraju», 23. letopisi, 24. ropar, 25. življenjska vez, 26. na koncu prstov, 31. je po rodu Ionesco, 32. nekakovostne, 34. ocetna, 37. indijski pesnik, 39. slovenski etnolog (Boris), 40. od vseh nas, 43. iiho število, 44. izpoved, 47. Paimiro Togliatti, 48. predlog.
(lako)
Nekateri kažejo pravcato strast do podvigov, ki povzročajo senzacijo, ne da bi bili komurkoli koristni. Podvigi z baloni so nekoč pionirsko utirali pot človeku v njegovem stremljenju, da bi se dvignil nad Zemljo, se odtrgal od nje in obvladal zračni prostor. Ljudje, ki so pri tem sodelovali, so bili resnični junaki in človeštvo jih je kot take gledalo, priznavalo. Danes, na današnji razvojni stopnji, ko po vseh zračnih prostorih grme reaktivna letala in v vesolje drve rakete, pa takšni podvigi, razen v redkih primerih kakega znanstvenega poizkusa, ne predstavljajo več nobenega resnega in koristnega prispevka, marveč samo senzacijo, ki za kratek čas (danes je na naši Zemlji vse tako hitro minljivo!) potisne v ospredje množičnega zanimanja tistega, ki mu je iz takega ali drugačnega razloga kaj do tega.
Malcolm Forbes je založnik in glavni urednik newyorske gospodarske revije, ki nosi tudi njegovo ime. Menda tudi sodi med tiste, ki hočejo «leteti» čim višje in čim dlje. «V tednih okrog novega leta,» je izja.il v newyorškem hotelu Waldorf Astoria, «se nameravam odpraviti v posebni kabini, nameščeni pod baloni, z zahodne obale ZDA čez vso deželo in naprej čez Atlantik.»
Letalska naprava z baloni se i-menuje «Windborne». Z njo naj bi Forbes letel proti vzhodu v višini kakih 12 kilometrov. Kabina bo grajena tako, da bo lahko tudi plavala na vodi. Forbes meni, da bo ZDA preletel v 36 ali 48 urah, najkasneje v sedmih dneh, pa naj bi s to napravo pristal v Franciji ali Sahari, kar bo odvisno od smeri višinskih zračnih tokov.
Potnika bosta v vesoljskih oblekah, hranila se bosta s konserva-mi, na razpolago bosta imela tudi več posod z vodo. Kaže, da hoče Forbes posnemati NASA: samega sebe imenuje komandanta, spremljevalec je sistemski pilot, na sedežu RCA v New Yorku, pa bo kontrola poleta. Pripravljen ima tudi znak z napisom «Atlantski načrt revije Forbes». Sodeč po vsem, bi utegnil biti osnovni razlog podviga nekaj reklame za revijo Forbes.
Forbes je že pred dvema letoma preletel severnoameriško celino od zahoda proti vzhodu. Zdaj bi hotel postaviti dva rekorda: časovnega, ki je doslej znašal 83 ur, in dolžinskega (3.033 km), ki ga ni bil nihče izboljšal že od 1. 1914.
Letošnjo pomlad se je na podobno pot z devetimi baloni odpravil
tudi 48-letni Thomas Catch. Kmalu po vzletu je dva balona razneslo. Napravo z ostalimi sedmimi baloni so potem videli samo še enkrat.
Forbesova aluminijasta kabina bo privezana na dvanajst balonov, razporejenih v štiri skupine po tri. V njej bo prostora za dva človeka. Forbesa bo spremljal v New Yorku rojeni vesoljski znanstvenik Thomas Heinsheimer. Kabina, pro-storninsko večja kot «apollo», meri počez 2,3 metra in je znotraj visoka 187 centimetrov. Ima osem o-pazovalnih linic in večja vhodna vrata od ameriške vesoljske ladje. Napolnjena bo z atmosfero iz tekočega kisika in dušika. Pritisk bo takšen kot nad morsko gladino, zrak bodo čistile naprave, kakršne so bile na vesoljsk"i ladjah «apollo».
Dvanajst balonov, napolnjenih s helijem, premera 9,9 metra, bo na-vpik razporejenih v vrsti po trije, tako da bo med dnom gondole in vrhnjo skupino balonov približno 300 metrov razlike.
Ker naj bi to nenavadno plovilo pred poletom čez Atlantik imelo preleteti ZDA, zahteva uprava za zračni promet njegovo ustrezno o-svetlitev. V kabini bodo najnovejše telekomunikacijske naprave, R CA pa bo dala na razpolago ves svoj komunikacijski sistem, tako da bo posadka ves čas v radijski zvezi z newyorškim centrom. To letalsko napravo bo stalno spremljalo letalo DC-9, ki bo pristajalo samo, da bi se oskrbelo z gorivom.
Upajmo, da bo Forbesov podvig uspel, ker človeku že preseda branje novic o podobnih poizkusih z žalostnim koncem. Forbes se je pred tem zavaroval tako, da bo letel v stalnem spremstvu letala DC-9. Forbes je nedvomno pameten možak, želel bi opraviti imeniten po dvig, ne da bi pri tem veliko tvegal.
AUTORALLY
Pahot Giorgio
Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250
Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih eum DUNLOP.

NEDEUA, 20. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
12.15	Kmetijska oddaja
12.55	CANZONISSIMA
13.30	DNEVNIK
14.00	Nedeljska oddaja: KMEČKA IGRA ZA MEŠČANE
15.00	KRIŠTOF KOLUMB — Drugo nadaljevanje
16.25	Program za otroke: ČAROVNIK IZ OZA in ZORRO
16.50	Slikanica
17.00	DNEVNIK
17.15	Kronike in rezultati športnih dogodkov
17.40	CANZONISSIMA 74
19.00	Registriran polčas nogometne tekme
20.00	DNEVNIK
20.30	IZGINULI HOLANDEC, prvo nadaljevanje TV priredbe
21.35	Športna nedelja 22.45 DNEVNIK
DRUGI KANAL
14.00	Ital. prvenstvo v tenisu, prenos iz Palerma
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo
19.00	CANNON, TV film
19.50	ŠPORTNI DNEVNIK
20.00	Portret avtorja: GIOVANNI FATTORI
20.30	DNEVNIK
21.00	Barbra Streisand in glasbeni instrumenti
22.45	Napoved programa za prihodnje dni
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.05	Svet v vojni
9.55 Otroška matineja: ZGODBA O DEKLICI MARGARETI
10.55	Proslava ob 30-letnici osvoboditve Beograda
12.15	Ljudje in zemlja — za kmetovalce
14.40	V gosteh pri orkestru
15.50	Puljski festival
16.20	Za konec tedna
16.35	POROČILA
16.40	Košarka: JUGOPLASTIKA - CRVENA ZVEZDA
18.20	VIDOCQ
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski komentar
20.00	M. Božič: ČLOVEK IN POL — TV nadaljevanka
21.05	Zadnja bitka za svobodo
21.50	Športni pregled
22.25	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.45	Nastopa Ridolini
20.15	KANAL 27
20.30	«NA ROBU PREPADA», igrani film
22.00	Košarka: JUGOPLASTIKA — CRVENA ZVEZDA
PONEDELJEK, 21. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Monografije 12.55 Tedenska knjižna oddaja
13.30	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.30	Program za mladino:
SLIKE IZ SVETA
EMIL, po zgodbi Astrid Lindgreenove
18.45	Prijatelji človeka
19.15	Ital. kronike in Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.40 INFEDELTÀ’	_	.,
Režija William Wyler, v gl. vlogah igrajo Mary Astor, Davm Niven, Walter Huston in drugi
22.45	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Sloviti pobegi
20.00	Portret avtorja: GIUSEPPE VIVIANI
20.30	DNEVNIK
21.00	SREČANJA 1974:
Valentino Bompiani
22.00	Baletna prireditev: ROMEO IN JULIJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.30 in 14.10 TV V ŠOLI: Pravopis, Geometrija, Nemščina, Zrak, Reke in rečne doline, Srbohrvaščina
11.00	Velika šolska ura, prenos iz Kragujevca
18.00	OBZORNIK
18.15	Od zore do mraka:
Na belem poligonu
18.45	Narodi in pisava
19.30	DNEVNIK
20.05	E. Koš: NESREČA TV drama Beograd
21.05	Sodobna oprema, nasveti
21.15	Kulturne diagonale
21.45	Mozaik kratkega filma:
ZAKAJ TEČETE?
22.20 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Otroški kotiček:
Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	LEV, dokumentarni film iz serije Enciklopedija živali
21.00	ZELENI NAČRT, dokumentarna oddaja
21.30	ZLATA ROŽA PORTOROŽA Zabavno glasbena revija
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 10.15 Napoved programa; 11.15 Mladinski oder «V družini»; 12.00 Nabožna oddaja: 12.30 Glasbena skrinja:
13.30	Glasba po željah; 15.45 Orkestri; 16.00 šport in glasba:
18.00	Nedeljski koncert; 19.00 Znani motivi; 19.30 Zvoki in ritmi;
20.00	Šport; 20.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.30.
19.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Orkester; 10.00 Z nami je...;
10.30	Dogodki in odmevi; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Yellow point; 14.40 Mini ju-ke box; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.30 Glasba po željah; 18.15 Nedelja in šport;
18.45	Jugoton plošče; 19.00 Prenos RL; 19.30 Večer v glasbi;
20.45	Rock party; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala;
12.00	Plošče; 14.30 OmeUa Vano-ni v «Brasil»: 15.10 Hit Parade;
15.30	športne vesti ; 17 00 Glas-
beni program z Milvo; 18.00 Koncert; 19.20 Varjetejski program; 20.20 Ponovno na sporedu, 22.10 Pianist Dino Ciani.
II. PROGRAM
7.50, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Popevke; 9.35 Veliki variete; 11.00 šaljiva oddaja; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 16.30 Nedelja v športu; 21.00 Operetna glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 15.00, 19.00, 22.00 Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke - Leopold Suhadolčan: Pepelka; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 - 18.00 Nedeljsko popoldne; 18.05 Felicien Marceau: V čast si štejem; 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Priv-ška; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Se-renadni večer; 23.05 V. Popovič: Pozabljenje; 23.15 V lučeh sema forov.
TRST A
7.15, 8.15,	13.15, 14.15	20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baročni orkester;
19.10	Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20 35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba v noči.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma;
10.10	Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Longplay club; 15.15 Program za otroke; 16.45 Mozaik melodij in ritmov; 17.15 športni pregled; 17.30 Prunorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Iz zborovskega arhiva; 19.00 Prenos RL; 19.30 Večer v glasbi; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15 00, 19.00
Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkestri; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Pro-
gram za mladino: 16.00 Sončnica,
17.40	Program za mladino,
II PROGRAM
7.30, 8.30,	13.30, 15 30, 19.30
Poročila; 7.40 Jutranja glasba:
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimen to»; 13.35 Dva komika; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spo red; 17.50 Telefonski pogovori.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00,	12.00,
15.00, 19.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje; 9.40 Orkestri in zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 - 12.20 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Poje Akademski
pevski zbor iz Ljubljane; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 Interna 469; 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Ti in opera: 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 22. DO 26. OKTOBRA 1974
TOREK, 22. oktobra
8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli; 17.35 M. Golar: Okrogle o Veržen-eih; 17.05 Risanka; 18.00 Obzornik: 18.15 Življenje v gibanju: 18.45 Arheološka razstava v arkadah; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Mi med seboj: Naša interesna skupnost; 21.05 M.de la Roche; Whiteoaki z Jalne; 21.55 Dnevnik.
Koprska barvna TV
19.55 Otroški kotiček: risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Grbavec, film; 22.00 Panama, dokumentarni film.
SREDA, 23. oktobra
8.10, 10.50 in 15.25 TV v šoli; 16.55 Nogomet Hajduk - St. Etienne; 18.45 Zgodba o deklici Margareti; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna; Trije o-
brazi ljubezni; 21.45 Dnevnik; 22.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki, posnetek iz Varne.
Koprska barvna TV
20.00 Otroški kotiček: risanke;
20.15	Dnevnik; 20.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki; 22.00 Španska zabavno-glasbena oddaja.
ČETRTEK, 24. oktobra 8.10, 14.10 TV v šoli; 9.15 in 15.35 Francoščina; 16.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki; 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba; 18.00 Obzornik; 18.20 Svet v vojni; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 F. Hečko: Rdeče vino; 21.20 Kam in kako na oddih; 21.30 Četrtkovi razgledi: Prosti čas na tujem; 22.00 Dnevnik;
22.15	Svetovno prvenstvo v gimnastiki.
Koprska barvna TV
19.55 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Strah in trepet Oklahome, igrani film; 22.00 Nepoznani : Anton Motika.
PETEK, 25. oktobra
8.10 in 14.10 TV v šoli; 10.50 Angleščina; 17.10 Obzornik; 17.30 Varna:	Svetovno prvenstvo v
gimnastiki; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 19.55 Propagandna reportaža; 20.10 Dobri sosed sam, igrani film; 22.15 TV kažipot; 22.35 Dnevnik.
Koprska barvna TV
17.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Kmetje, dramatiziran roman; 21.35 Pot upanja, film iz serije o dr. Welbyju.
SOBOTA, 26. oktobra
9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli; 13.55 Nogomet Sloboda Hajduk; 16.25 Disneyev svet; 17.15 Obzornik; 17.30 Svetovno prvenstvo v gimnastiki; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 Človek, ne jezi se!; 20.30 Moda za vas: 20.40 Burt Bacharach, barvna zabavnoglasbena oddaja: 21.35 Obe šenec, film; 23.05 Dnevnik.
Koprska barvna TV
13.55 Nogomet Sloboda Hajduk; 17.30 Svetovno prvenstvo y gimnastiki; 19.45 Mladi gozdovni ki, serijski film, 20.15 Dnevnik; 20.30 Svet v vojni «Banzai», serijski film; 21.20 Nemogoči podvigi; 22.10 Nočni koncert R-Straussa.
-- Janko Perat
UMIRAJOČI __GAS s.
Ne vem zakaj, toda tisti dan, ob bregovih Sangra, ko se Li Dare ni več vrnil z akcije, ker ga je, kakor so mi povedala cosil rafal iz nemške brzostrelke, sem se najprej spomnil Toneta. In zavedel sem se, da sem med tujci čisto sam. Toda ali so bojni tovariši tujci? Saj ne more biti res. bri tovariši so in spoštujejo me. Spoštujejo zato, ker sem eoslovan, pripadnik junaškega naroda, kakor menijo. Am-k ali je to res? In vendar mi taka hvala godi. Strahopeten er res nisem, to lahko rečem brez domišljavosti.
Toda Dareta ni več. Koliko jih še bo, ki se ne bodo vrnili? ,liko se jih ni več vrnilo od tistih, s katerimi smo bili upaj na vajah. Morda se iz naslednje akcije tudi jaz ne m vrnil več.
A zdaj ni čas za mehkužnost. Najbrž bi me zlomilo, če začel o tem premišljevati. Na to ne smem misliti. In vendar vsa ta gmota izrinjenih misli gotovo kopiči v moji podza-sti, da se bo nekoč vrnila kot nema groza, čeprav prekrita prahom let.
Moja notranjost se temu že zdaj upira. Podobna je volku, ne more najti miru. Moral bi biti takšen kot Tone. Kdo kaj je z njim? Le zakaj se nisem bolj družil z Daretom? id je bil v moji družbi, le da ga jaz nisem spodbujal
Zdaj se ne morem z nikomer več pogovarjati o domačih krajih, o dekletih, ki sva jih poznala, o planinah, po katerih sva nekdaj hodila. Ostal sem sam, tujec med tujci. Morda pa je bolje tako. Na nikogar se ne smeš preveč navezati, kajti potem, ko ga ni več, ti je hudo. Navaditi se je treba, da si čustveno čimmanj prizadet. Navada je zdravilo, ki nam lajša ure in dneve.
Tako sem se bil navezal tudi na tistega	veseljaškega Francoza, ki je bil doma nekje iz Bretanje. Tudi	on	se nd več vrnil.
Ime’mu je bilo Jean Lambertière, toda v našem narodnostno tako pestrem vodu smo ga klicali samo «Lambert», z naglasom na prvem zlogu. Temu se nikakor ni mogel privaditi. A	čim bolj se je jezil, tem	bolj se ga je	to	ime prijemalo.
Menda sem bil jaz tisti,	ki sem ga začel	tako imenovati,
drugi pa so povzeli za menoj, brž ko so videli, da ga to jezi. Zato se mi je maščeval. Mene so klicali Frenck, tako so spremenili slovenskega Franca. Ampak Lambert me je klical Francois v najbolj čisti francoščini. Vendar se me to ime nd prijelo, najbrž zato, ker mi je bilo čisto vseeno, kako me kličejo. Lambertière pa je bil vztrajen: zanj sem ostal Francois.
Lambertière je bil naš Pavliha, izvedenec za ženske in za ljubljenje žensk, zato je imel vedno dovolj poslušalcev. Saj je znano, da se vojaki najrajši pogovarjajo o ženskah. Lambertière pa je s svojimi velikimi, čutnimi ustnicami in jezikom tudd rad nazorno kazal kakšna je tista ženska stvarca, ki moškim tako meša glavo.
Kadar je pačil svoje mesnate ustnice pri čemer si je pomagal tudi z jezikom in svojo mimiko spremljal z opolzkim pojasnjevanjem, je bilo vselej zelo zabavno.
«In takšno ima stara kurba,» je ponavadi zaključil dolgo vrsto svojih mdmičndh mojstrovin. Tedaj je razpotegnili usta po eni strani skoro do ušes, drugo polovico pa je zaokrožil v veliko rdečo luknjo iz katere je mlahavo visel jezik.
Neštetokrat nas je tako zabaval. Bili smo mu hvaležni,
saj je izvabljal iz nas smeh in sproščenost, kar smo vedno hudo pogrešali.
Potem pa se je zgodilo.
Naš vod je dobil nalogo da mora likvidirati nemško opazovalnico in štab na koti 837, v vasi Monte Ferranta, na griču, ki je obvladoval ravnino im reko Sangro.
Po podatkih, ki smo jih dobili, bi morala biti opazovalnica in najbrž tudi štab v kleti ali nekje v vili na robu vasi.
Zjutraj smo že navsezgodaj začeli z običajnimi pripravami. Zbrali smo se okoli makete vasi. Razni geometrični liki so ponazarjali hiše, šolo, cerkev, vilo in druge objekte, liki so bili razvrščeni na specialki. Potem smo gledali projekcijo fotografskih posnetkov vasi in neposredne okolice iz letala. Tolmačil nam je major, ki ga nisem poznal. Nato smo do zadnjih podrobnosti označili našo smer gibanja skozi vinograde, do hudourniške struge in po njej v neposredno bližino vasi. Od tod bi se morali ponoči priplaziti do vile zemljiškega posestnika. Potem smo še določili skupine za posamezne naloge, se pravi za napad, za varovanje, za zaščito umika in za rezervo. Končno smo se natančno zmenili, katere bodo glavna in dve pomožni smeri umika in kje bo po umiku zborno mesto.
Vila je bila skoro na vrhu kote, ob robu vasi. S treh strani jo je obkrožal vrt, zaraščen z eksotičnimi drevesi in grmičevjem, na četrti strani, iz smeri naših položajev, pa Je bil nekaj metrov globok skalnat prepad. Ravno nad njim so bila majhna kletna okna, kot nalašč primerna za opazovalnico. Od tam so se lepo videli vsi položaji daleč v zaledje, vse do Agnone in še naprej do Campobassa. Iz te opazovalnice so lahko hitro opazili vsak naš premik. Ni čuda, da je začelo topništvo tolči po naših položajih vsakokrat, brž ko smo se le malce premaknili. Zaradi te opazovalnice je bila tudi cesta, ki pelje iz Isemie do Vasta, nenehno pod sovražnikovim top-
niškim ognjem, brž ko so se na njem pojavila vozila. Sklepali smo, da je opazovalnica prav v kletnih prostorih vile in da so ti najbrž močno ojačeni z betonom.
Po vsej verjetnosti se je v stavbi zadrževal tudi štab. Mi bi morali napasti zgodaj naslednje jutro, že ob šestih. Razstrelili naj bi klet, potem pa se čimprej umaknili za naše linije v smeri Rosella.
Po predvidenem načrtu naj bi se, potem ko bi vilo pognali v zrak, začel splošen napad na koto. Naša naloga je bila torej uničiti štab, oslepiti sovražnika in mu onemo-čiti komunikacijo z zaledjem, predvsem z njegovo artilerijo, da bd iz opazovalnice ne dobila podatkov, kam naj med napadom naših enot na koto usmerja ogenj.
Če bi načrt potekal, kot je bil zamišljen, bi morale naše čete zavzeti koto pol ure potem, ko bi vila obmirovala. Mi pa bd se morali prebiti, kakor vemo in znamo. Če bi napad našega voda na vilo popolnoma uspel, preden bd se Nemci znašli, bi se mi z lahkoto umaknili v smeri Rosella.
Z zavzetjem te kote bi padel tudi sovražnikov poslednji, strateško pomembni položaj na južni strani reke Sangro, zato je štab menil, da je naša naloga izjemno važna.
Za to akcijo so moštvo posebej izbrali. Zanjo smo bili določeni: poročnik Stanislawski, seržant Mac Cane, Jegorov, Staszynka, Lambert, Jirszyn. Kanadčana Bowman in De Coty, Indijca Sahir in Idriz ter jaz.
Potem ko so nas izbrali, se nas je lotila znana drhtavica nestrpnosti. Kot vselej pred podobnimi akcijami se nas je začela polaščati omama preteče nevarnosti. Toda to traja samo toliko časa, dokler se akcija ne začne. Izraža se v nemiru, v neki negotovosti pred neznanim in neizbežnim. Srh, ko te oplazi smrtna nevarnost, pa je skorajda prijeten. Prevzame te nekakšna omotičnost. Ko pa je nevarnost mimo, se ti zdi, kot da bi se prebudil iz transa, iz nekega neresničnega sveta.	(Nadaljevanje sledi)
PnmčriličrSnevnifc
7
SPORT SPORT SPORT
20. oktobra 1974
ODBOJKA
Na svetovnem prvenstvu
ITALIJA NI V BOJU ZA ČASTNO MESTO
Premagali so Panamo - Kubanci presenečajo
NOGOMET
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH LIGAH
CIUDAD MEXICO. 19. - Na sve-tovnem odbojkarskem prvenstvu v Mehiki je v tekmi, veljavni za u-vrsitev na mesta od 13. do 24., Italija premagala Panamo s 3:0 (15:1, 15:7 in 15:13).
Kot kaže izid tekme Italijani s svojimi nasprotniki niso imeli velikih težav. Potem, ko so brez vsakega napora odpravili nasprotnike v prvem setu in po izdatnem vodstvu v drugem, je trener poslal na igrišče mlajše igralce, da bi si nabrali dovolj izkušenj. To so izkoristili nasprotniki, ki so pritisnili nekoliko močneje, vendar so morali predati «azzurrom» tudi ta niz.
V	ostalih današnjih tekmah so dosegli še te izide:
MOŠKI
POLFINALE
Kuba - Brazilija	3:0
Skupina za uvrstitev od 13. do 24. mesta
Tunizija ■ Kanada	3:2
Kitajska - Dominikanska rep. 3:0
ŽENSKE
POLFINALE
Kuba - ZDA	3:0
Skupina za uvrstitev od 13. do 24. mesta
Bolgarija - Francija	3:0
Brazilija - Dominikanska rep. 3:0 Filipini - Portoriko	3:0
Kitajska - Bahamski otoki 3:0
V	teh srečanjih presenečajo zlasti Kubanci in to tako v moški kot ženski konkurenci. Njihova odlično pripravljena moška ekipa je (po skoraj senzacionalni zmagi nad NDR) zdaj v polfinalu gladko odpravila tudi Brazilijo, ki ima veliko tradicijo v tem športu, poleg tega pa so se v tem delu tekmovanja izkazale tudi Kubanke s čisto zmago nad ZDA.
telovadba
v VARNI, v BOLGARIJI
Danes začetek svetovnega telovadnega prvenstva
VARNA, 19. — Jutri se bo v bolgarskem turističnem kraju Varni pričelo 18. svetovno telovadno prvenstvo, ki se bo zaključilo čez teden dni. Vsi nastopi bodo v veliki novi dvorani, kjer je prostora za 3.500 gledalcev. Nastopalo bo rekordno, število tekmovalcev (preko štiristo) iz 36 držav. Jugoslovanska reprezentanca, ki bo tudi nastopala, nima velikih ambicij, saj preživlja te šport v Jugoslaviji precejšnjo krizo. Med moškimi računajo na uvrstitev od 12. do 14. mesta, kar Bi že bil uspeh, medtem ko je pri dekletih vsako predvidevanje skoraj nemogoče, ker je ekipa na novo sestavljena. Med posamezniki bi bil že velik uspeh, če bi se jugoslovanski prvak Vratič uvrstil _ __	r__	=
med 36 najboljših posameznikov nizko. Koper je s sedmimi točkami
namiznoteniškega prvenstva nepričakovano premagala Švedsko s 4:3 in zabeležila izreden uspeh.
SMUČANJE
MILAN, 19. — V Milanu so včeraj predstavili smučarsko tekmovanje «Euroloppet», ki združuje smučarske maratone v Avstriji, Italiji, Švedski, Nemčiji in na Finskem. Prireditelji so si to kombinacijo smučarskih maraton zamislili kot nekako tekmovanje za evropski pokal.
KOLESARSTVO
CIUDAD MEXICO, 19. — Danski kolesar Ole Ritter se je odločil, da bo 3. novembra skušal izboljšati na dirkališču v mehiški prestolnici svetovni rekord v enourni vožnji, ki pripada svetovnemu prvaku Ed-dyju Merckxu s 49,431 km.
Naraščajniška ekipa Brega na prvem mestu lestvice
Dobro igra tudi Vesna, ki je trenutno druga
MLADINCI
Po štirih odigranih tekmah vodi na lestvici A skupine Fortitudo. Milj-čani so z Roianesejem edina nepremagana ekipa. Kaže, da imajo «rde-
či» izvrsten napad, saj so njihovi	Izidi zadnjega kola:	
napadalci bili uspešni enajstkrat. Na	A skupina	
šestem mestu je Union, ki res nima	Muggesana — Giarizzole	0:0
dovolj sreče. Podlonjerci so v treh	De Macori — Roianese	1:2
odigranih tekmah zbrali le tri točke,	Union — Rosandra	1:1
medtem, ko so osemkrat zatresli mre-	Zarja — Fortitudo	2:4
žo. Najboljši strelec je Colja s šti-	B skupina	
rimi goli. Za Unionom je Zarja, ki	Primorec — Libertas Trst	1:1
ima doslej najslabšo obrambo izmed	Inter SS — Barcola	2:1
vseh slovenskih mladinskih ekip, saj	Cremcaffè — Primorje	5:0
je prejela 13 golov.	Costalunga — CMM	0:5
V B skupini sta dve ekipi na prvem	Vesna — Edera	1:2
mestu in sicer Edera ter Inter SS.	LESTVICI	
Edera je odigrala tekmo manj od	A skupina	
ostalih ekip in je v vsaki tekmi odnesla po dve točki. Kriška Vesna je s štirimi točkami na sredini lestvice. Od Križanov pričakujemo nekaj več, saj je njihov napad precej u-činkovit (bil je sedemkrat uspešen). S točko zaostanka sledi Primorec,
iiimiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiimiiiiiiiiunruiiiiiiiiiiii
NOGOMET
Primorci v slovenskih ligah
Že tretjič zaporedoma osvojili samo dve točki
Poraz Vozil, Jadrana in Renč
Že tretjič zaporedoma sta primorskim predstavnikom v slovenski ligi pripadli samo dve točki. Ekipi Kopra in Vozil v osmem kolu nista za dovoljili. Koprčani prav ne morejo zmagati doma in so tudi tokrat samo remizirali. Njihov nasprotnik, moštvo letos precej povprečne Ljubljane, ki je krepko v spodnji polovici lestvice, je celo večji del tekme vodilo in šele 14 minut pred koncem je Stojanovič izenačil. Novogoriška Vozila so v srečanju z zadnjeuvrščenim Železničarjem iz Maribora nepričakovano izgubila. Mariborčani so zmagali samo v prvem kolu, potem pa niso več osvojili točke, z nedeljsko drugo zmago pa so se že rešili zadnjega mesta, na katerem je sedaj Nafta. Edini zadetek, so Vozila prejela dokaj nesrečno v 23. minuti, saj je imel vra tar Pišlar po močnem strelu veterana slovenskega nogometa Toliča žo go. že v rokah, a se mu je potem po nesporazumu s Pinijem izmuznila v mrežo. To je bil prvi gol Železničarja po štirih tekmah «suše» (brez golov). Po vsem tem je bila v tem kolu edinole uspešna Izola, ki je po treh zaporednih porazih remizirala v gosteh. V Rušah so Izolani že v 21. minuti povedli preko Žlogarja in šele v 63. minuti so potem domačini izenačili.
Po zadnjih ne preveč uspešnih rezultatih so primorski ligaši dokaj
v mnogoboju.
BOKS
RIM, 19. — Argentinski boksar srednjetežke kategorije Oscar Bo-navena je v Rimu premagal Oliverja Wrighta (ZDA) s k.o. v 9. krogu.
namizni tenis
ZAGREB, 19. — Iz Kopinga na Švedskem se je vrnila jugoslovanska namiznoteniška moška reprezentanca, ki je v okviru evropskega
»iiiiliiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiuiMiuiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
deveti, Vozila z enakim številom točk deseta, Izola p« s petimi točkami dvanajsta. V derbiju leader-jev, Mercatorja in Mure, so Ljubljančani prepričljivo zmagali s 5:3, potem ko so celo vodili že s 5:1. Mercator, ki je doslej vseh osem tekem zmagal, ima sedaj štiri točke naskoka in ga na proti k naslovu jesenskega prvaka bržkone ne more nihče več prehiteti.
Ajdovsko Primorje je v sedmem kolu zahodne conske lige spet zaigralo tako kot v prvih treh tekmah prvenstva. Spet je bila tu visoka
BOKS
PO IZREDNIH USPEHIH
Jugoslovan Mate Parlov sklenil zapustiti ring
Kot amater si je pridobil vsa najvišja boksarska odličja sveta
Najboljši jugoslovanski boksar vseh časov, Mate Parlov, je protrdil vesti, pro katerih naj bi zapustil aktivni šport. Dvakratni evropski prvak, olimpijski zmagovalec in svetovni amaterski prvak v pol-težki kategoriji je to svojo odločitev sproročil ob srečanju v Zagrebu, kjer se je pred 1.800 gledalci boril za pomoč obolelim na mišični distrofiji. Sloviti jugoslovanski boksar je še enkrat javno proudaril, da je bil nastop na prvem amaterskem svetovnem boksarskem prvenstvu in zmaga v finalu proti Katajevu njegov zadnji dvoboj. Pred časom je Parlov že govoril.
K'
U

Mate Parlov
da ne bo več boksal med amaterji, vendar pa je bil neodločen, če naj prestopi med profesionalce, potem ko je med «čistimi» dosegel vse, kar se je doseči dalo. Sedaj pa je svetovni prvak izjavil, da ne zapušča ringa zaradi prestopa med profesionalce kjer je kruh mnogo trši, pač pa se je dokočno odpovedal boksarskim rokavicam, da bi dokončal svoje študije na gospro-darski fakulteti.
Na vprašanje časnikarjev, zakaj tako nenadoma prekinja svojo sijajno kariero, je odvrnil: «Nekaj časa sem bil neodločen, če bi zapustil ring ali ne. Sedaj pa sem se dokončno odločil, vendar pa ne prenagljeno, kot bi si lahko kdo predstavljal. Po dolgem premišljevanju sem prišel do zaključka, da sem kot amaterski boksar dosegel vse, kar se je doseči dalo. Štiri, pet let sem bil v samen svetovnem vrhu. Lahko bi se tu obdržal še kaka štiri leta, vendar pa bi moral v to vložiti dvakrat toliko truda in naporov. Nikdar nisem obžaloval, da sem se toliko mučil, toda sedaj ne bi mogel osvojiti še kaj novega. Moja prot bi začela drseti navzdol, kar ne bi prizadelo le mene, pač pa veliko število mojih navijačev, ki so vedno navdušeno proslavljali osvojitev raznih naslovov prvaka.»
zmaga in spet so bili navijači zadovoljni. Vujkovič je v 8. minuti našel mrežo škofjeločanov (iz 11 m), ki sta jo protem zatresla še Fegič in dvakrat Kopatin. Sicer pa je tekma potekala v znamenju hude burje, ki j ; igralce močno ovirala.
V	Mirnu so nogometaši domače Adrie težko, nekoliko srečno, a vendarle zasluženo premagali tradicionalno neugodnega nasprotnika, moštvo Triglava, s katerim so vseh prejšnjih šest srečanj izbubili. A-dria je nastopila v zdesetkani postavi, saj je v moštvu manjkalo kar pet standardnih igralcev (Beč, B_.gi, Ivčev, Pregelj in Piščanec). Kljub temu je že od začetka krenila v napad, vendar so bili napadalci v zaključnih akcijah neiznajdljivi. Tako je zmagoviti zadetek Rupnika padpl šele v 78. minuti. Triglav po prikazani'Igri'' ne žaSIužf''predzadnjega mesta. Imel je kar štiri stoodstotne priložnosti. Enkrat je žoga zadela vratnico, trikrat pa jo je izpred praznih vrat izbil odlični Valentinčič. Fair tekmo je povsem solidno vodil ljubljanski sodnik Marko Ilešič.
Sežanski Tabor je končno spet v polni meri razveselil navijače, saj je zabeležil svojo drugo zmago. Prvič so Sežanci zmagali že v prvem kolu, žal pa so vseh naslednjih pet tekem ali remizirali ali izgubili. Nedeljski nasprotnik Tabora Kamnik se je do odmora še upiral, potem pa je doživel visok poraz s tremi goli razlike, ki so jih dosegli Čebo-hin, Bezek in Može.
Renčani in Dekančanl so nastopili na Gorenjskem in oboji sklonjenih glav zapustiti igrišče. Renče so v Tržiču izgubile z dvema goloma razlike, medtem ko je Jadran v Kranju prestal pravo katastrofo v tekmi z zadnjeuvrščeno Savo. Vsekakor vzbujajo Dekančani za sedaj med vsemi primorskimi ekipami največ skrbi. Upajmo, da bo v nadaljevanju bolje.
Tudi danes bo na Primorskem vrsta zanimivih spopadov. V Novi Gorici gostuje ptujska Drava, ki se je po slabem startu močno popravila in se prebila že na peto mesto. Nasprotnik Izole bo zelo dobra oziroma tretjeuvrščena Ilirija, ki se v Izoli ne bo kar tako predala. Koper se bo pomeril s sedmouvrščeno Slavijo. Bo tudi četrto gostovanje Koprčanov uspešno?
V	zahodni conski ligi bosta dva primorska derbija: Jadran — Primorje in Adria — Tabor. Renče gredo še enkrat v goste, tokrat k Triglavu v Kranj.
Lestvica strelcev zahodne conske lige:
7 golov: Janežič (Lit.)
6 golov: Vujkovič (Prim.), Kolman (Lit.)
5 golov: Medmeš (Kam.)
4 gob:	Uršič (Ren.), Batagelj
(Prim.), Železnik, Pahor (o-
	ba Tab.),	Brinovec	(Lit.),
	Ipavec, LTH)	Poljanec	(oba
3 goli:	Kopatin	(Prim.),	Klanj-
	šček (Ad.), Kos (Lit.), Nikolič (LTH), Joveškovič		
	(Us.)		
2 gola:	Furlanič,	Kodarin	(oba
Jad.), Lesizza (Ren.), Piščanec, Rupnik (Ad.), Do-Ijak, Fegič (oba Prim.), Tišler (Lit.), Kos, Slapničar (oba Kam.), Šemrl, Nosan, Vidič (vsi Sa.), Ranko, Črnilec (oba Trž.), Starče-vič (Us.).
B. P.
ATLETIKA
BEOGRAD, 19. — Tudi letos bo jugoslovanski atlet Peter Svet nastopal na tradicionalnem silvestrskem polnočnem teku v brazilskem mestu Sao Paulo. Jugoslovanska atletska zveza, ki je prejela vabilo za nastop na tem tekmovanju, je zanj takoj določila celjskega tekača, ki bo kmalu pričel s posebnimi pripravami za nastop.
ki polagoma prihaja z dna lestvice. Primorje zelo drago plačuje neizkušenost svojih igralcev, saj je ekipa premlada, da bi se krepkeje zoperstavila močnejšim nasprotnikom.
Fortitudo 7, Muggesana in Roianese 5. Rosandra in Giarizzole 4, Union 3, Zarja 2, De Macori in Esperia SA 1.
B skupina
Inter SS in Edera 6, Cremcaffè 5, CMM, Costalunga in Vesna 4, Primorec in Libertas Trst 3, Primorje 1. Barcola 0.
NARAŠČAJNIKI
V	A skupini zaseda prvo mesto O-picina Supercaffè, ki je glavni favorit za prestop v finale. Openci so v štirih tekmah zbrali kar 8 točk. Zanesljivo drugo mesto zaseda kriška Vesna, ki je odigrala le tri tekme in in ima 6 točk. Primorje je tudi med naraščajniki v težavah, saj je doslej zbrala le eno točko.
V	B skupini je položaj slovenskih ekip ugodnejši. Brežani vodijo na lestvici s šestimi točkami in so doslej najbolj aktivni v napadu, saj so bili uspešni 10-krat. Tudi Union se prav dobro bori. S štirimi točkami zaseda tretje mesto in ima veliko mož-
TOČNOST ALI VARČNOST?
V nasprotju z dejstvom, da tudi pri nekaterih naših amaterskih društvih plačujejo igralcem določene vsote za vsak trening in vsako pridobljeno točko, vlada pri brežanih drugačno pravilo. Igralci so sklenili z novim trenerjem Mondom nekakšen «disciplinski pakt». Stvar je namreč v tem, da vsak zamudnik na treningu ali tekmi plača lažjo denarno kazen (katere ni oproščen niti trener). Ta denar seveda ne gre v društveno blagajno, pride pa v poštev za večerjo, ki naj bi bila ob koncu prvenstva. Zaenkrat nismo zabeležili niti ene (neupravičene) zamude ...
Ist
nosti, da se povzpne na vrh lestvice Vsekakor je za naši ekipi najnevarnejši Libertas Trst, ki se je v zadnjih kolih dobro izkazal.
V C skupini izstopata Giarizzole in Triestina, ki sta že po štirih kolih dokazala, da sta za razred boljša od ostalih ekip, saj tej dvojici sledi CGS kar s tremi točkami zaostanka.
IZIDI A skupina
Opicina Supercaffè — S. Giovanni 4:8 Libertas SM — Esperia SA 3:2 Vesna — Ponziana	2:1
Cremcaffè — Primorje	4:0
B skupina
Union — Montuzza	1:2
De Macori — Domio	1:1
Libertas Trst — Rosandra	2:2
Breg — Libertas Rocol B	3:0
C skupina
Zaule — Giarizzole	0:2
Costalunga — CGS	0:1
Muggesana — Libertas Rocol A 2:3 Triestina — Fortitudo	3:0
LESTVICE
A skupina
Opicina Supercaffè 8, Vesna 6, S. Giovanni 5, Cremcaffè in Libertas SM 4, Primorje in Ponziana 1, Esperia SA 0.
B skupina
Breg 6, Libertas Trst 5, Union, Montuzza in Domio 4, Rosandra 2, Libertas Roeol B in De Macori 2.
C skupina
Giarizzole in Triestina 8, CGS 5, Libertas A 3, Zaule 2, Muggesana in Costalunga 0.
Začetniško prvenstvo, ki je bilo prekinjeno prejšnji dve kob (zaradi pomanjkanja sodnikov) se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo prihodnji teden. Zato bo verjetno večina tekem odigrana ob sobotah. Predlog federacije, da bi vsako društvo dalo na razpolago po enega sodnika, je šel po vodi, ker so bili predstavniki društev temu soglasno nasprotni.
JOLO
Znanega brazilskega nogometaša Jairzinha (na levi, pod puščico) je ob njegovem prihodu v Francijo sprejela velika množica ljubiteljev no gometa. Jairzinho bo letos nasto pai za marsejski nogometni klub
Olimpique
liiiiiniiiiiilliiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiililililllMiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiliiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiimiiimiiiitiiiimiliiiuiiiliHiiiiiiiliiliiiilliiiiiiitiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliililiiiilliiHiiiMi
šahovski dvoboj Korčnoj — Karpov se je že prevesil v drugo polovico. Prvih dvanajst partij je za nami. Karpovu je uspelo zmagati v drugi in šesti partiji, to je v partijah, ko je Korčnoj preveč tvegal v otvoritvah in izbral sicilijansko, oziroma rusko obrambo. V četrti, šesti, osmi, deseti in dvanajsti partiji pa se je Korčnoj vrnil k svoji specialnosti, to je francoski obrambi in uspešno reševal vse probleme,
, •	__	____J	__ r*~l------.4^
linije, ker bi prišel v težave po: 23 . . . Lc5 24.Tdel Td6 25.Te8. 24.Sf5 Že drugič v partiji Karpov ne sprejme žrtvovanega kmeta. Po nadaljevanju: 24.Te8:+ Te8: 25.Sc6: bc6 26.DaS: Lc5 27.Sd4 Te6 28.Se6: Dg3+ ima črni iniciativo na kraljevem krilu.
24 ... Te2: 25.De2: Lf4 26.Tel g6 27.Se7+ Se7: 28.De7: Db6 29.Kg2 Kg7 30.Tdl IMG Korčnoj je v časovni stiski, vendar opaža, da bi
ki so bili pred njim. Žal pa je do- bilo zelo neprijetno 30 . . . Td6 bra igra s črnimi figurami le poi 31.Td4 in grožnja 32.Tb4 je odločilna.
uspeha. Korčnoju ni uspelo z belimi figurami nadigrati nasprotnika in prav v drugi polovici dvoboja bo moral več tvegati, če hoče vzpostaviti ravnotežje. To pa bo težka naloga, če vemo, da igra Karpov zelo sigurno in ne dela večjih napak, ki bi imele hujše posledice.
8. PARTIJA
A. KARPOV — V. KORČNOJ Francoska obramba
l.e4 e6 2.d4 d5 3,Sd2
Nadaljevanje Tarascha, ki včasih ni bilo priljubljeno, ker so uporabljali ostrejše nadaljevanje 3.Sc3.
3 . . . c5 4.ed5 ed5 5.Sgf3 Sc6 6.Lb5 Ld6 7.de5 Lc5: 8.0—0 Se7 9.Sb3 Ld6 10.c3.
Poznana je verijanta 10.Lg5 0—0 U.Lh4 Db6 12.Ld3 a5! ua. etmkp igro.
10 .. . Lg4 ll.Sbd4 0—0 12.Da4. V četrti partiji je Karpov nadaljeval 12.Le2. Poteza 12.Da4 je poznana iz partije A. Matanovič: L. Portisch 1959 dvoboj Jugoslavija -Madžarska. Portisch je nadaljeval 12 . . . Sd4:	13.Sd4: Sg6 14.f4 a6
15.	Ld3, vendar je ostal beli v prednosti, zato so komentatorji predlagali odgovor na 12.Da4 Dd7.
12 . . . Lh5
Korčnoj ponuja kmeta 13.Lc6: bc6 14.Sc6: Sc6: 15.Dc6: Lf3: za kar bi oslabil belo kraljevo krilo. Karpov ne sprejme ta dar in raje skrbi za svojo postavo kmetov, ki mu daje več možnosti v končnici.
13.Tel Dc7 14.h3 Lg6 15.Lg5 a6
16.	Lfl h6 17.Le7: Se7: 18. Tadl.
Beli je zamenjal lovca za skakača in tako utrdil točko d4.
18 . . . Sc6 19.Ld3 Lh5 20.g4 Lg6 21.Dc2. K prednosti črnega bi vodila nadaljevanja:	21.Lg6:	fg6
22.Se6 Df7! 23.Sf8: Df3: ali 21.Sf5 Lf5: 22.Lf5: Tad8.
21... Ld3: 22.Dd3: Tad8 23.Te2 Tfe8. Korčnoj ne sme prepustiti e
31.De2 Lc7 32.Td3 De6 33.Ddl Lb6 34.Td2 De4 35.b3.
Osamljeni črni kmet na d5 je tarča belega. Grozi c3—c4 prav tako pa tudi pomanjkanje časa za razmišljanje postavljata Korčnoja v težak položaj.
Nadaljevanje partije:
35 .. . Td6 36.c4 h5.
Pravilna rešitev. Nevarno bi bilo 36 . . . d4, zaradi 37.b4. Manj nevarno je 37.g5, ker črni igra 37 . . . d4 38 b4 Ld8 ali pa pripravi žrtev figure 37 . . . d4 38.b4 d3? ! 39x5 Td5 40.cb6 Tg5: + 4LKfl Td5. Zato je nadaljnja reddkdija materiala najboljša rešitev za črnega.
37.Td5: Td5: 38.Dd5: Dd54- 39xd5 ligi 40.hg4 Kf6 41.KH,
V tem položaju je bila partija prekinjena. Korčnoj je kuvertiral: 41. .. Ke7
Njegov kralj je aktivnejši, kar mu odtehta kmeta na damskem krilu.
42.Sd2 Lc7 43.Se4 f5 44.gf5 gf5 45.Sc5 Kd6 46.Sb7:+ Kd5: 47.b4 Kc4 Korčnoj je za žrtvovane kmete prodrl na damsko krilo in vzpostavil ravnotežje. Remi je neizbežen.
48.Sc5 Lb6 49.Sa6: Kb5 50.Sc5 Kb4: 51.Sb3 Ka3 REMI.
Komentar: SILVO KOVAČ
KONJSKI SPORT
NEWMARKET, 19.	-	Italijanski
konj Grundy je zmagal včeraj na dirki «William Hill Dewhurst sta-kes» in je tako postal favorit prihodnjega tekmovanja v Angbji za dirko «2000 gvinej» s 3:1. Grundy, ki ga je vodil Pat Eddery, je z lahkoto zmagal, potem ko je sprintai v zadnjih 200 metrih in si tako zagotovil četrto zmago na štirih dirkah.
N 0(50 MET
V PRIMORSKI LIGI VISOKA ZMAGA VODIC
V	sedmem kolu primorske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati:
Vodice — Transport	7:0
Pivka — Hrvatini	2:6
Piran — Bilje	0:0
Brda — 2. junij	3:2
Branik — Tolmin	2:1
Vipava — Komen	1:3
Prost: NK Galeb
LESTVICA
Tolmin in Vodice 10, Branik 9, Piran in Komen 8, Bilje 7, Hrvatini in Brda 6, Transport 5, Pivka 4, Vipava in 2. junij 3, Galeb 1.
V	naslednjem kolu se srečajo: Tolmin - Vipava, 2. junij - Branik, Bilje - Brda, Pivka - Piran, Trans-pot - Hrvatini in Galeb - Vodice; prost NK Komen.
PRIMORSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
V	7. kolu primorske mladinske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati:
Vodice —	Transport	1:4
Proleter -	- Hrvatini	2:3
Piran —	Bilje	5:0
Branik —	Tolmin	2:1
Vipava —	Komen	2:2
LESTVICA
Branik 10, Piran 8, Tolmin in Bilje 6, Komen in Vipava 5, Transport 4, Proleter in Hrvatini 2, Vodice 0.
V naslednjem kolu se srečajo: Tolmin - Vipava, Proleter - Piran, Transport - Hrvatini.
r. velie
• * *
MILAN, 19. — V preteklem tednu prekinjeno in odgodeno nogometno prvenstveno srečanje Taranto - Brescia bodo odigrali 30. t.m.
• * *
Prvenstveno nogometno tekmo 1. lige v Santiagu de Chile si je v nedeljo ogledalo le 84 gledalcev. Prebivalci Santiaga očividno ne o-I iskujejo radi športnih prireditev v bivših koncentracijskih taboriščih...
CIUDAD MEXICO, 19. - NA svetovnem kajaškem prvenstvu se je iz ponovitve v kategoriji K 1 na progi 4x500 m uvrstila v polfinale tudi Italija.
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIllllUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllflllllll

SPORT NA ZNAMKAH

SLONOKOŠČENA OBALA
Slonokoščena obala je nekdanja francoska kolonija in leži na sever-nozapadnem delu Gvinejskega zaliva. Na tem ozemlju so bile do leta 1892 v veljavi znamke namenjene francoskim kolonijam. Med leti 1892 in 1941 so pa nastale prve samostojne serije. Do leta 1959 so bile v veljavi znamke Francoske zapadne A-frike, ko pa je kolonija leta 1959 postala samostojna republika, so se-
SLONOKOŠCENA OBALA:	dokaj
zanimiva serija ob priliki olimpijskih iger v Tokiu leta 1964
veda začeli tiskati tudi samostojne znamke.
Poštna uprava samostojne republike se do danes še ni podala na pot lahke filatelistične špekulacije. Izšlo je sorazmerno malo serij in te so tiskali v glavnem ob priliki kakega važnega dogodka v svetu. Zaradi tega je tudi športna zbirka številčno zelo skromna, čeprav je dokaj zanimiva in lepa.
Od 24. do 31. decembra 1951 so bile v Abidjanu afriške športne igre. Izšli sta dve seriji športnih znamk, ena frankovna in ena letalska. Prvo serijo sestavljajo tri znamke in sicer: plavanje (5 Fr), košarka (20 | Fr) in nogomet (25 Fr). Letalska serija pa sestoji iz ene same znamko za 100 Fr, na kateri je prikazan atlet med skakata v višiao.
Ob priliki olimpijskih iger v Tokiu je izšla serija dveh znamk. Na obeh je narisan simbol iger, stilizirana zemeljska obla ter grške mitološke figure.
Leta 1968 sta za igre v Mehiki izšli še zadnji znamki. Na znamki za 30 Fr so prikazane tekme v kanuju, to se pravi športu, ki je zelo blizu prebivalcem te dežele; na znamki za 100 Fr so pa prikazani atleti pri startu teka na 100 metrov.
Celotno zbirko te države sestavlja torej le osem znamk, ki so sicer lepe, vendar brez velike tržne vrednosti. tako da si jih vsak filatelist nabavi z lahkoto.
GANA
Sedanja republika Gana je bila pred drugo svetovno vojno angleška kolonija z imenom Zlata obala. Del tega ozemlja pa je bil pred letom 1914 celo nemška kolonija. Leta 1957 je postala samostojna, a je obdržala status britanskega dominjona, leta 1960 pa je bila končno proglašena za samostojno republiko Gana.
Pod angleško upravo ni izšla nobena znamka s športno tematiko, tako da smo dobili prvo serijo leta 1959.
1959 - Nogometno prvenstvo zap. Afrike (zemljevid v seriji iz Gane)
Serijo so tiskali za nogometno prvenstvo zapadne Afrike. Na petih znamkah so prikazani zemljevid zapadne Afrike, pokal in žoga (0,5 p.), prizori iz tekem (1, 3, 8 p.) ter zlat pokal (2, 6 p). Zanimivo je, da se je tega prvenstva v športni filatediji spomnila le Gana. Afriški nogomet je dobil svoj prostor v filateliji leta 1965. Izšle so tri znamke, ki prikazujejo vratarja in akcije na polju. V ozadju je na vseh znamkah pokal. E-kipa Gane je postala afriški prvak. V čast tega dogodka so znamke omenjene serije leta 1966 izšle z dodatnim napisom «Black Star Retain A-frica Cup — Ist Nov., 1965».
Svetovnemu nogometnemu prvenstvu so prav tako namenili dve seriji. Prva je izšla leta 1966 (London). Na štirih znamkah so prikazane akcije na igrišču, v desnem kotu pa je pokal Rimet. Letos sta tudi izšli dve seriji po štiri znamke za pokal v MUnchnu. Seriji sta popolnoma enaki kar se tiče figur (prizori iz tekem), razlikujeta pa se v nazobčanosti. Prvo serijo sestavljajo znamke, pri katerih pride na vsak centimeter 15 zobčkov, v drugi pa le 13,50. Razlika je sicer majhna, vendar pa velikokrat prav te razlike spreminjajo vrednost znamk.
Ob koncu bomo omenili še štiri o-limpijske serije. Prva je izšla leta 1960 za Rim. Na dveh znamkah je olimpijska bakla, na dveh pa olimpijski krogi, tekač in zemljevid Afrike. Na Tokio je leta 1967 izšlo 7 znamk in blok. Na vseh znamkah so prikazani olimpijski krogi in športne panoge (tek. skok v višino, tek čez ovire. boks. nogomet) in nosilec o-limpljske bakle. Za Mehiko so tiskali leta 1969 štiri znamke in
5"
^ «iiirL
Gnana
B GHANA 1°
«Sl
iSilll

Olimpijski seriji iz leta 1960 Rim in leta 1964 za Tokio

Prikazane so razne športne panoge, v ozadju pa olimpijski krogi in državna zastava. Končno so na vrsti še igre iz leta 1972 v MUnchnu. Na petih znamkah z napisom «Miinich 1972 — XX Olimpisa» so prikazane športne panoge.
Tudi zbirka Gane je precej skromna. Ustvarjalci niso pokazali prevelike fantazije, saj je večinoma prikazan nogomet (tudi na štirih olimpijskih serijah). Povsem pozitivno pa je dejstvo, da se je športna uprava spomnila na pristna afriška tekmovanja, ki so nam popolnoma neznana in se ni omejila le na svetovno znane športne dogodke. Zaradi sorazmerno nizke nominalne vrednosti znamk pa lahko sodimo, da serije blok. j niso bile tiskane zaradi špekulacije.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDEjJA, 20. oktobra 1974
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
9.45	Ul. Flavia
S. Anna — Vesna * « *
14.30 pri Sv. Sergiju
Edera — Juventina * * *
14 30 na Proseku
Primorje — Giarizzole • * *
14.30 v Št. Petru
Isonzo — Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Štandrežu
Sovodnje — Fogliano * * *
14.30 v Tržiču
Romanj; — Mladost * » •
14.30	Villaggio del Pescatore LS Marco — Breg
* * *
10.30	na Proseku
Olimpija — Gaja * • *
14.30	na Padričah
Primorec — L. Prosek
MLADINCI
10.30	v Dolini
Rosandra Z. — Zarja * * *
12.45	v Žavljah
Giarizzole — Union * * *
13.00	na Padričah
Primorec — Cremcaffè
* * *
11.30	v Križu
Vesna — Primorje
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Štandrežu
Juventina — Azzurra * * *
10.15 v Križu
Vesna — Primorje • * *
9.00	v Dolini
Domio — Union * • *
8.00	pri Sv. Sergiju
De Macori — Breg
KOLESARSTVO
POKAL MESTA TRST
10.30	v Zgoniku
Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30 v Dolini
Bor — Viilesse
KOŠARKA
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Uspešna igra Robija Klobasa
V	zadnji prijateljski trening tekmi v okviru priprav za promocijsko prvenstvo, ki se bo pričelo danes, so se Borovi košarkarji v petek v Dolini spoprijeli s peterko Libertasa iz Barkovelj.
Bor — Lib. Barkovlje 112:70
BOR: Ambrožič 18, Škrk 16, Baraz-zutti 4, Klobas 32. Kralj 6, Pertot 8, Sosič 18, Guštin 4, Koren 6.
SODNIKA: štokelj in Hrvatič.
Borovci so predvsem zaradi boljše telesne priprave nadigrali nasprotnike. ki bodo letos nastopili v isti skupini kot borovci.
V	Borovih vrstah je v napadu dokaj uspešno zaigral Robi Klobas. Kljub visoki zmagi, pa borovci še niso povsem zadovoljili (predvsem v napadu) saj so bili v znatnih težavah proti nasprotnikovi coni.
OLIMPIJSKE IGRE
Lord Killian, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora je izjavil, da imata Los Angeles in Moskva enake možnosti za pridobitev organizacije letnih olimpijskih iger 1980. «Pri tem ne bomo upoštevali dogovora, ki naj bi ga pred časom sklenila v Moskvi Nixon in Brežnjev» je dejal predsednik MOO. Ji Nortoua, Fraziera in druge deta
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2,— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
20. oktobra 1974
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/II nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
GOVOR DR. DOLHARJA V OBČINSKEM SVETU
HUDA PROMETNA NESREČA NA AVTOCESTI TRST-BENETKE
Dosledno je treba i z va j a t i >7 vtobus iz Svetozare va zgrmel s ceste pri Portogruaru: določila posebnega statuta štirje jugoslovanski delavci mrtvi in petdeset ranjenih
Do nesreče je prišlo, ker je razneslo prednjo desno pnevmatiko - Avtobus je zgrmel s ceste in se zakotalil po nasipu na polje - Sest ponesrečencev v življenjski nevarnosti, od katerih sta dva na oddelku za oživljanje v Videnški bolnišnici
Občinski odbornik, svetovalec Slovenske skupnosti, dr. Rafko Doihar je v petek na seji tržaškega občinskega sveta prečital zanimiv govor, ki je odjeknil že na seji sami. Govor zaradi zanimivosti in aktualnosti objavljamo v celoti.
Gospod župan,
gospodje svetovalci!
Prihodnjo soboto, 26. t.m., bo tržaška občinska uprava slovesno proslavila 20. obletnico italijanske administracije v bivši coni «A» Tržaškega svobodnega ozemlja. Prav je, da se dogodka tolikšnega zgodovinskega pomena dostojno spomnimo.
Ne bi bilo pa pravično, če bi pozabili, da je tolikšen zgodovinski dogodek bil mogoč na podlagi med narodnega sporazuma, ki je bi pbdpisan nekaj tednov prej v Londonu. Dne 5. oktobra t.m. je namreč preteklo 20 let od podpisa londonskega memoranduma, ki je napravil konec žgočemu vprašanju razmejitve med Italijo in Jugoslavijo in ki je zastrupljal ozračje v teh krajih več kot pol stoletja. Londonski memorandum je bil brez dvoma salomonski akt modrosti in stvarne politične presoje, ki je sicer deloma nezadovoljil obe nasprotni stranki, pač pa je privedel do rezultatov, ki jih po 20 letih brez dvoma lahko smatramo za pozitivne, čeprav določbe tega sporazuma še niso bile dokončno izvedene.
Konec prerekanja o mejah med Italijo in Jugoslavijo je imel za posledico ponovno odprtje osebnega in blagovnega prometa med dvema meječima ozemljema, kar je prebivalstvo zainteresiranih področij sprejelo z zadovoljstvom. Ureditev vprašanja bivšega tržaškega svobodnega ozemlja je pomirilo večino prebivalstva, čeprav ne vse, kar pa tudi nihče ni pričakoval.
Tudi slovenska etnična skupina v tržaški pokrajini je sprejela memorandum s preudarnim zaupanjem, ker je zaznala v njem priznanje in uzakonjenje v podrobnostih svojih pravic narodnostne skupine.
Moramo pa resnici na ljubo povedati, da se je že v drugič zgodilo, da je prebivalstvo slovenskega jezika pričakovalo z zaupanjem, da bo italijanska država spoštovala svoje obveze do etnične skupine. Že v davnem letu 1919 (pred nekaj leti je bila proslavljena 50. obletnica aneksije Trsta k italijanski kraljevini) je namreč generalni guverner Petitti di Roreto nalepil v novembru po zidovih našega mesta proglas, v katerem je bilo rečeno: «Slovenci, Italija, ki je država velikih svoboščin, vam bo zagotovila iste pravice kot drugim državljanom! Dala vam bo šole v vašem jeziku, ki bodo številnejše od tistih, ki vam jih je dala Avstrija!»
Kako so se potem dogodki odvijali vemo, četudi se ne oziramo na fašistično 20-letje.
Toda povrnimo se k londonskemu memorandumu. Njemu je priložen posebni statut, ki v svojem 5. členu predvideva točne in obvezne norme za izvajanje dvojezičnosti na vsem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci na eni strani in Italijani na drugi strani. Nekateri so hoteli tolmačiti tudi besedilo tega člena zlohotno ter so trdili, da ta člen predvideva izvajanje dvojezičnosti samo na tistih področji : ozemlja, kjer pripadniki manjšine dosegajo vsaj 25 odstotkov celotnega prebivalstva. Ta trditev je lažna, ker omenjeni odstotek zadeva samo namestitev dvojezičnih napisov na javnih uradih, kot je izrecno navedeno v posebnem odstavku.
Cesto se trdi, da memorandum nima zakonske veljave in da zato, kadar Slovenci zahtevajo njegovo izvajanje, trdijo nekaj, kar bi bilo skoraj bogoskrunsko. Vprašam se torej, zakaj je italijanska republika izvajala glede londonskega memoranduma klavzole, ki so ji omogočile ponovno vzpostavitev njene u-prave na ozemlju bivše cone «A» tržaškega svobodnega ozemlja. Italijanska republika ni prav nič čakala, da bi parlament ratificiral londonski sporazum ter ga izoblikoval v državni zakon. Uporabila ga je «sic et simpliciter».
Toda obstajajo številni in vplivni italijanski viri, ki potrjujejo veljavnost londonskega sporazuma. V nekem sporu, ki je zadeval pred leti davčno zadeve, je tedanji fi-nančni minister Restivo poslal krajevni prefekturi pismo, v katerem je izrecno dajal navodila za rešitev spora v smislu sporazuma samega.
Toda obstajajo še dogodki, ki so nam bližji. Ob sporu, ki je nastal v letošnji pomladi zaradi nekaterih napisov, ki so jih jugoslovanske oblasti namestile na meji med Italijo in Jugoslavijo, je ministrski predsednik Rumor izjavil v poslanski zbornici med drugim:	«Naša globoka želja
je. da bi se odnosi še nadalje razvijali na prijateljski način kot v preteklosti, ob polnem spoštovanju z o-beh strani pravnih in ozemeljskih implikacij, ki izhajajo iz sporazumov, ki sta jih obe državi podpisali, vštev-ši tu londonski memorandum o soglasju.» In še naprej: «S svoje strani italijanska vlada, sklicujoč se na obstoječe sporazume, ki jih namerava strogo spoštovati, ponovno poudarja itd.»
Podobne izjave je ob isti priložnosti podal tudi minister za zunanje zadeve Moro.
Popolnoma jasno je zato, da lon-
donski sporazum ni zamrl, kot so nekateri skušali vsiliti določeno prepričanje, potem ko je bila obnovljena italijanska oblast v Trstu, temveč ta sporazum še vedno živi in mi Slovenci imamo vso pravico, da zahtevamo njegovo integralno izvajanje, saj gre za zadevo «de jure condito» in ne za «de jure condendo»!
Na drugi strani pa italijanska republiška ustava, ki ima za seboj že četrt stoletja in ki predvideva izrecne pravice za narodnostne manjšine, ni bila še v najmanjši meri izvedena. Prav tako ni bil še izveden 3. člen deželnega statuta, ki predvideva:	«V deželi se priznava enako-
pravnost pravic in ravnanja z vsemi državljani, katerisibodi jezikovni skupnosti pripadajo, ob zaščiti zadevnih etničnih in kulturnih značilnosti.»
Né smemo pozabiti, da se je naša dežela porodila v okviru posebnega statuta prav zaradi navzočnosti slovenske etnične skupine.
To glede preteklosti. Vemo pa, žal, da bodoče perspektive niso boljše, ker je opaziti s strani strank, ki so na vladi v deželi in v državi, pomanjkanje politične volje. Ni nobena tajnost za nikogar, da KD nasprotuje globalni zaščiti manjšine, temveč je naklonjena vrsti o-menjenih zakonov, katerih ugodnosti, če bomo šli naprej s sedanjim tempom, niti naši pravnuki ne bodo deležni. Če je namreč v 20 letih parlament odobril samo zakon Belci - Škrk, ki pravzaprav samo uzakonjuje slovenske šole, ki jih je o-snovaia zavezniška vojaška uprava ter k temu dodamo še zakon, ki preklicuje prepoved, da se slovenski otroci poimenujejo s slovenskimi imeni, nam preostaja zelo maio upanja za bodoča stoletja.
In da ne gre za neko našo zve-riženo in pesimistično predvidevanje dokazuje tudi nedavno pismo poslanca Mora predsedniku tržaške pokrajine Zanettiju glede rezultatov konference o manjšinah, ko glede samih manjšin priporoča ne samo previdnost, temveč premišljeno previdnost, kar naj bi v slabi italijanščini označili kot previdnost na kvadrat. Lahko si predstavljamo, kaj naj pomeni to, če slovar italijanskega jezika piše glede besede previden dobesedno: «gre za človeka, ki zelo tehtno presoja o tem, kaj je treba storiti, ali pa čemur se je treba izogniti».
Na srečo je predsednik Zanetti v svojem govoru ob odprtju jesenskega zasedanja izjavil vsaj, da londonski sporazum, glede vsega kar vsebuje pozitivnega, mora biti še korektno izvajan ter nadalje razširjen v prizadetih ustavnih ureditvah. Mi upamo z vsem našim srcem, da bo izvajal londonski sporazum vsaj v upravi, ki ji načeluje.
Kar pa se tiče naše občinske u-prave moram reči, da je bilo nekaj storjenega in ne razumem, zakaj naj bi nam lažna sramežljivost in bojaznost preprečevala, da bi šli naprej po poti, po kateri se je pravilno napotila koalicija levega centra. Mi smo namestili dvojezične napise v treh krajih na Krasu ter ne obstaja noben pravni razlog, ki bi preprečeval nekaj podobnega tudi za druge kraje, kjer živijo Slovenci. V tem svetu smo odobrili pravilnik za rajonske kon-zulte, ki so prav tako uradna tvorba te občinske uprave, kar potrjuje dejstvo, da smo mi tisti, ki imenujejo svetovalce. Ta pravilnik predvideva, čeprav v zelo zaviti obliki, skoraj skrivnostni, uporabo slovenskega jezika. V verifikacijskih sporazumih se nadalje izrecno predvideva uporaba slovenskega jezika v zdravstvenem konzorciju, ki bi ga bilo treba ustanoviti. Proglasi tržaškega župana v slovenskem jeziku so že nalepljeni na zidovih polovice občinskega ozemlja. Vse to se je doseglo, ker je bilo očitno popolnoma zakonito. Zato ne razumem, zakaj bi bilo treba oporekati uporabo slovenskega jezika v odnosih z oblastmi v celoti, začenši s sedežem tega občinskega sveta, kjer so navzoči občinski svetovalci slovenskega jezika. Gre za pravico, ki jo londonski sporazum zagotavlja in katere se bom jaz posluževal pri delu v svojstvu občinskega svetovalca.
Ko govorimo o manjšinah, ne moremo zamolčati simptomatičnega dejstva. Že nekaj tednov se v de-mokristjanski skupnosti govori o težkem položaju v katerem naj bi živela italijanska narodna manj šina v Jugoslaviji. Prvi je govoril tem vprašanju deželni odbornik Coloni, ko je na študijskem srečanju slovenskih intelektualcev v Dragi v septembru letos, na neroden način ko je, kot gost, dajal lekcije nekakšne fizične politike. Coloni je namreč izjavil, ko je govoril o težavah Italijanov v Istri, čeprav je zavračal koncepcijo reciprocite-te v neki obmejni pokrajini, da neka akcija vedno lahko povzroči nasprotno akcijo, oziroma reakcijo. Teh malo besed je dovolj za kogarkoli jih razume.
Mora Pa biti jasno, da se mi zavzemamo za to, da bi italijanska manjšina v Jugoslaviji uživala vse pravice, ki ji pritičejo, in ki jih mi na drugi strani zahtevamo zase, toda na vsak način zavračamo, da bi se z nami delalo kot talci, ali kot subjekti reciproci-tete med dvema državama.
Tudi pokrajinski tajnik tržaške KD Rinaldi je govoril o težavah Italijanov v Istri, kot sporoča tisk, in podobno definicijo je uporabil pred kratkim pokrajinski predsednik Zanetti. Da ne bi bilo nespo-
razumov, ponavljam, da mi menimo, da bi morali Italijani v Istri uživati vse pravice, toda mnenja smo, da tudi, če bi imeli vse dvojezične napise, vse formularje in naslovne napise javnih uprav v dveh jezikih, možnost, da se redno uporablja italijanski jezik v parlamentu slovenske republike, da se lahko uporablja, čeprav z motnjami, svoj jezik na sodiščih ter v javnih uradih, ter poleg tega še z ustreznim številom šol z italijanskim učnim jezikom, potem pa sem prepričan, da bi bila slovenska etnična skupina v Italiji zelo zadovoljna, da bi bila deležna takega težavnega stanja.
Menim, da ni prav korektno, da se kritizira ravnanje, ki ga je deležna italijanska narodna manjšina v Jugoslaviji, ko slovenska manjšina, kot taka, ni deležna niti desetega dela takega ravnanja.
Kar se tiče sporazumov, ki smo jih skupaj z drugimi strankami koalicije ugotavljali v preteklih ted-r n lahko rečem, da imajo še vedno isto veljavo, kot tistega dne, ko smo jih podpisah. Lahko trdim, da bo Slovenska skupnost še nadalje dosledno in lojalno spoštovala podpisane in verificirane sporazume, kot je to vedno delala, tudi ko so drugi člani izpodkopavali tla koaliciji.
Izrecno trdim, da naša pripadnost koaliciji levega centra ni v nasprotju z našo zahtevo po integralnem izvajanju londonskega sporazuma. Sporazumi levega centra, ki so bili podpisani in verificirani, so namreč sad pogajanj za izvajanje politično - upravnih programov na krajevni ravni, medtem ko ne more biti pravica do integralnega izvajanja memoranduma predmet pogajanj, ker je bila predmet pogajanj že pred dvajsetimi leti v Londonu.
K zaključku, gospod župan, Vas pozivam, da mi s prihodnjo sejo daste na razpolago učinkovito službo za prevajanje, ker se nameravam poslužiti, pri izvajanju svoje dolžnosti občinskega svetovalca, da govorim v svojem materinem jeziku. V nasprotnem primeru bom primoran, da se pritožim na pristojne državne in mednarodne organe.
Pripominjam še, da boj, ki ga vodimo mi pripadniki slovenske narodne manjšine, ni samo naša stvar, temveč zadeva demokracijo, svobodo ter državljanske pravice vseh državljanov.
PORTOGRUARO (Benetke), 19. — Štirje jugoslovanski delavci so izgubili življenje in 49 je bilo ranjenih v strahoviti prometni nesreči na avtocesti Trst - Benetke, pet kilometrov po odcepu za Portogruaro. Avtobus izletnikov iz Svetozareva je zaradi okvare na prednji desni pnevmatiki zgrmel s ceste in se zakotalil po deset metrov visokem nasipu nadvoza. Trije potniki so bili pri priči mrtvi, četrti pa je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico v PortoiTuaro. Od ranjencev je šest v smrtni nevarnosti, dva, ki sta v brezupnem stanju, pa so dopoldne prepeljali na oddelek za oživljanje Videnške bolnišnice.
Nesreča se je pripetila zgodaj zjutraj, ko na avtocesti ni bilo skoraj nikogar. Bilo je okrog pol šestih, ko je avtobus podjetja Jagodina Ekspres, ki ga je vozil 32-letni Rajko Lazič, pribrzel na nadvoz pri Portogruaru, kjer se cesta lahni vzpenja. Nepričakovano je bilo slišati močan pok in avtobus, ki je vozil s hitrostjo nad 80 km na uro, je začel «nihati» od enega kraja cestišča do drugega, dokler ni podrl zaščitne ograje in se zakotalil po strmem nasipu. Potniki, ki so dremali na svojih sedežih, so se nepričakovano znašli na mokri travi in v blatu, kajti med kotaljenjem je avtobusu odneslo streho. V pol
ložljivo zdravstveno osebje in krvodajalce.
Tuljenje siren rešilnih avtomobilov, ki so peljali ranjence v bolnišnico, se je zarezalo v megleni poimrak, za štiri nesrečne delavce pa ni bilo več pomoči. Žrtve nesreče so 50-letna Mirošinka Stanojevič, 51 letni Milorad Koprivica in 40-letni Milašin Stojadinovič, ki so bili pri priči mrtvi, 41-letni Vojislav Lukič pa je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico.
Lažje ranjeni so ostali še nekaj časa na kraju nesreče in nemo strmeli v razbitine avtobusa. Kar niso mogli verjeti, da se je izlet, na katerega so se odpravili s takim navdušenjem, končal tako tragično.
Kdor je znal nekaj besed italijanščine je skušal pojasniti policiji in karabinjerjem, kako in zakaj se je pripetila nesreča, skušal je dobiti telefonsko zvezo s Svetozare-vom, da čimprej obvesti svojce o tragediji.
«Odpotovali smo v tako veselem vzdušju — pripoveduje Slobodan Zonjič, ki se je edini rešil brez praske — pa je bilo kar v trenutku I vsega konec. Dremal sem v pol-
«Guard-raii», ki ga je podrl avtobus, ko je zavozil s ceste mraku, ko sem slišal pok in šoferja, i >oiimiMiMiiNiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiii!iitiMiiiiiiiiiuiiii!iiiiiMiiiiniii]iiiiii!u'"'uiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiMiiiiiHiiu»
ki je jeknil: "Počila je guma”. Avtobus je zaplesal. Vrgel sem se I na tla. Ne bi vedel povedati, kaj j se je zgodilo. V trenutku smo se |
TRŽAŠKI DNEVNIK
mraku, sredi mokre in neprijazne | znašli na mokrih tleh. Ranjenci so
pokrajine, je po strahovitem tresku zavladala za nekaj trenutkov strahotna tišina, ki jo je nato paralo ječanje ranjencev.
Kmetje, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče in nudili ranjencem prvo pomoč, so bili priča strahotnemu prizoru: sredi polja nedaleč od ceste je bil razkrit avtobus, po nasipu so tavali kot brez glave lažje ranjeni potniki, vse naokrog pa je bila razmetana prtljaga ponesrečencev. Najhuje ranjene so kmetje naložili na svoje avtomobile in jih odpeljali v bolnišnico v Portogruaro, medtem ko so drugi tekli do najbližjega telefona in poklicali pomoč. Kmalu nato so na kraj nesreče pribrzeli avtomobili prometne policije in rešilni avtomobili vseh okoliških bolnišnic, ki so nemudoma mobilizirale vse razpo-
«imiiimiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiinfniiiiiiiiiiiimiiiiriiiimimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPORT SPORT SPORI
KOŠARKA
V 1. jugoslovanski ligi
Olimpija premagana tudi v drugem kolu
Tekmo s Partizanom je zgubila s 14 točkami razlike
BEOGRAD, 19. — V prvenstveni moški košaršarski ligi je danes v Beogradu, kot je bilo pričakovati, Partizan premagal ljubljansko Olimpijo s 14 točkami naskoka. Olimpija v tem srečanju praktično ni imela možnosti za presenečenje. Borila se je le za čim tesnejši poraz, katerega je v glavnem tudi uspela obdržati v takih mejah, da v bistvu ne predstavlja katastrofe. Če bi Ljubljančani dosegli vsaj še nekaj točk, bi lahko celo rekli, da bi bil tak poraz proti tako slovečemu moštvu, kot je beograjski Partizan, celo uspeh.
Danes so odigrali pet tekem 2. kola tega prvenstva, srečanji Rad-nički - Rabotnički in Jugoplastika -Crvena zvezda pa bodo odigrali jutri.
Srečanje med Jugoplastiko in Zvezdo bo prenašala tudi jugoslovanska televizija, in sicer z začetkom
ob 16.40.		8.
Današnji izidi: Partizan - Olimpija	109:95	9.
Borac - Zadar	72:91	
Istravino - Vojvodina	85:77	10.
Metalac - Bosna	70:76	
Lokomotiva - Beograd	78:90	
Lestvica:
Partizan in Zadar 4; Crvena zvezda, Jugoplastika, Metalac, Radnič-ki, Borac, Istravino. Bosna in Beograd 2; Olimpija, Vojvodina, Lokomotiva in Rabotnički 0.
NOGOMET
BEOGRAD, 19. — V anticipirani tekmi 11. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva je Crvena zvezda danes v Nišu doživela svoj drugi poraz v letošnji nogometni sezoni in je s tem verjetno tudi zapravila trenutno vodilno mesto na prvenstveni lestvici. Zmagal je Rad-nički z 2:0 (1:0).
V drugi tekmi pa je Partizan pred domrčim občinstvom odpravil Vardar iz Skopja s 3:0 (2:0). Ostale tekme 11. kola bodo na sporedu jutri.
MOSKVA, 19. — Korčnoj in Karpov sta se sporazumela za pat v 13. partiji finala izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka. To parti-
jo sta prekinila včeraj, danes pa je nista nadaljevala, ampak sta takoj oba predlagala delitev točk.
14. partijo bosta igrala v ponedeljek.
AVTOMOBILIZEM
Končna lestvica avtomobilske dirke po Italiji je taka:
1.	Andruet - «Biche» (lancia stra-tos)
2.	Pianca - «Christine» (abarth 030 Pininfarina) po 4’9r’9
3.	Covoni - Angelelli (de tomaso pantera) 5’29”
4.	Pinto - Bernacchini (fiat 124 abarth rally) e’OS"
5.	Finotto - Colzani (ford escort) G’STS
6.	Monticone - Coggiola (porsche carrera) 6’59”
7.	Moreschi - Bini (de tomaso pantera) r33”4
Gottifredi - Zorzi (de tomaso pantera) 7’34”5
Parpinelli - Grassetto (de tomaso pantera) 8’03”7 Ghislotti - Galimberti (alfa romeo GTA) 8’04”2
ATLETIKA
Čehoslovak Stanislav Hofman med posamezniki in atleti celjskega Kla-divarja v ekipni konkurenci so zmagovalci 25. tradicionalnega teka po ulicah Beograda, prirejenega ob 30. obletnici osvoboditve glavnega mesta Jugoslavije. V konkurenci 69 atletov iz 13 držav je 29-letni Stanislav Hofman pretekel 5,1 km dolgo progo v 15’08”2. Peter Svet, član Kladivarja iz Celja, je bil tretji s časom 15’11"6.
PLAVANJE
RIM, 19. — Novella Calligaris, ena največjih plavalk vseh časov, se bo posvetila trenerskemu poslu. Calligarisova bo namreč trenirala v rimskem klubu Canottieri Aniene.
WOLVERHAMPTON, 19. — Vezni igralec škotske državne nogometne reprezentance, 24-letni Willie Carr je zapustil svoj matični klub Co-centry City in se preselil k Wol-verhamptonu
ječali.
Zonjič, ki ima še okrvavljene hlače, ker se ni utegnil še očistiti, je bil ves dan v San Donà di Piave, nekaj časa v bolnišnici, večidel pa na poveljstvu prometne policije, kjer so ga zasliševali o vzrokih nesreče, j o istovetnosti tovarišev, o vrsti manj pomembnih stvari.
«Človek spozna svojo nemoč pravi — ko se znajde, v takem položaju: prijatelji mu umirajo in ga kličejo na pomoč, sam pa ne more narediti ničesar, da bi jim olajšal bolečine, ali da bi jim rešil življenje.» Zonjič je že odpotovai z večernim vlakom v Beograd s težko nalogo, da pove tistim, ki so ostali doma, kaj se je pripetilo njihovim svojcem.
Izletniki so bili vsi zaposleni pri tovarni električnih kablov Moša Pi jade iz Svetozareva. Delali so vsi v enem oddelku. Na izlet so se pripravljali že dalj časa, na pot pa so se odpravili sredi oktobra, ko so se izleta lahko udeležili vsi. ker so se vrnili z dopustov. Iz Svetozareva so odpotovali včeraj ob 15. uri. Po kratkem oddihu v Sežani so jo danes zjutraj mahnili proli Benetkam, kjer bi morali preživeti ves dan. Na povratku bi prespali v Postojni in si nato ogledali še nekaj jugoslovanskih mest pred povratkom domov. Tragična usoda jim ni dovolila niti, da bi si ogledali Benetke.
Ranjene delavce je v portogruarski bolnišnici obiskal jugoslovanski konzul v Trstu, konzulat pa je bil v stalnem telefonskem stiku s Svetoza-revom, da bi sproti obveščal tamkajšnje prebivalstvo o usodi ponesrečencev. Popoldne je iz Svetozareva odpotoval avtobus, s katerim se bodo jutri lažje ranjeni vrnili domov.
Na koncu še kritična pripomba na račun avtomobilistov: na kraju nesreče so se ves dan ustavljali radovedneži, ki so ovirali delo osebja Rdečega križa in policije in ki bi s svojim nerazsodnim vedenjem lahko povzročili tudi marsikatero nesrečo.
Na občnem zboru Slovenske skupnosti
(Nadaljevanje z 2. strani)
0 Ministrstvo za šolstvo je v teh dneh izdalo dovoljenje za nadaljevanje pouka v četrtem poskusnem razredu tržaškega trgovskega tehničnega inštituta «S. de Sandrinelli». Dovoljenje se omejuje na letošnje šolsko leto in pod pogojem, da bo razred o-biskovalo manj dijakov kot predvidevajo pravila. To je včeraj sporočilo ravnateljstvo šole, potem ko je prejelo brzojavko glavnega ravnateljstva za poklicno izobraževanje.
mesta, dežele, obmejnega ozemlja itd.» Kot tipičen primer je navedel referendum o razporoki, kjer je bilo negativno politično stališče, ki je Slovence vleklo iz borbe, češ da gre za tipičen italijanski problem. S takim stališčem se niso dvignili nad italijansko stvarnost, temveč so se objektivno znašli med redkimi političnimi formacijami, ki se niso izrekle za «ne», to se pravi med desnico. Ker se nismo spustili v boj za nove, bolj odločne in demokratične odnose znotraj italijanskega naroda, smo izgubili zaupanje tudi pri svojih lastnih slovenskih volivcih.
Zanimivo je tudi stališče, ki ga je zagovarjal Lokar glede odnosov z matičnim narodom, o katerih je dejal: «Drugo važno dejstvo naše prostorske razporejenosti je, da živimo vzdolž državne meje, ozko naslonjeni na celotno telo slovenskega narodnostnega ózemlja, kar nas sili, da čim bolj krepimo in gojimo stike z matičnim narodom. Zavedati se moramo dejstva, da bi brez različnih sokov — človeških, idejnih, kulturnih, športnih in ne nazadnje gospodarskih — ki prihajajo z on stran meje, naš zamejski organizem kaj kmalu usahnil. Zato moramo te stike čimbolj krepiti. Prav s temi stiki in zaradi njih smo zamejski Slovenci tudi most med narodoma, ki živita ob tej meji.»
Glede časovnega vidika pa je Lokar dejal, da bo prisotnost Slovencev učinkovita čim manj bodo upoštevali preživelo miselnost in čimbolj bodo zaznavne silnice demokratiziranja in socializiranja družbe. Izkušnja in razum dokazujeta, da se naši problemi rešujejo prav v funkciji izboljševanja demokratičnega vzdušja in socializacije v državi. Pod fašizmom nismo smeli niti obstajati, v današnji državi, ki je izšla iz odporniškega gibanja, obstajamo in smo priznani, čeprav nimamo še vseh pravic, v jutrišnjem svetu, ki bo — tako vsaj u-pamo — še bolj demokratičen in socializiran, se bomo lahko še bolje uveljavili. Iz tega izhaja, da so naravni zavezniki Slovencev vsa tista gibanja, stranke in tokovi, ki se borijo za večjo socializacijo in demokratizacijo v državi, medtem
ko so naši naravni sovražniki vsi | napeljavo, nakar so spravili metan nasprotniki takšnega gibanja.	pod navadni pritisk. Tako je po
Lokar se je v tej zvezi zavzel za | skoro 24 urah dobavljanje plina za

avtonomen nastop Slovencev in za to, da ohranimo svojo identiteto. Pri tem pa je podčrtal, da se mora Slovenska skupnost povezovati s celotnim družbenim in političnim delovanjem ostalih državljanov, posebno še s tistimi sonarodnjaki, ki pripadajo drugim političnim grupacijam in njihovimi predstavniki. Od usklajenega delovanja vseh slovenskih političnih predstavnikov je namreč precej odvisno, če bomo lahko rešili najosnovnejše probleme. Slovenska skupnost pa se ne bi smela odreči tem stikom, temveč bi morala zanje najti obliko, ki bi bila v novi perspektivi najbolj u-činkovita za dobrobit vseh Slovencev.
V nadaljevanju je dr. Aleš Lokar obdelal nekatera specifična vprašanja in predvsem gospodarske osnove narodnostnega obstoja ter se je pri tem skliceval na poglobljene raziskave v okviru gosoodarsko-so-cialnega oddelka manjšinske konference. Nato je govoril o kulturi iz vidika ljudsko-prosvetnega in predvsem množičnega delovania, ter kulturnega delovanja na višii ravni. Posebna poglavja je še posvetil šolstvu, šoortu. mladinski problematiki, sredstvom javnega obveščanja in religiji.
Na Proseku ustanovili odbor staršev otrok vrtca ONAIRC
V sredo popoldne je bil v prostorih otroškega vrtca ONAIRC na Proseku sestanek staršev. V otvoritvenem govoru je upraviteljica vrtca učiteljica Bianka Tinta seznanila starše o pravilniku, delovnemu urniku učnega in neučnega o-sebja in priporočala staršem, da bi se pravil držali in s tem pripomogli k boljšemu uspehu vrtca. Učiteljica Tinta je tudi natančno orisala kako preživljajo otroci svoj dan v vrtcu in s tem v zvezi pozvala starše, da bi tesno sodelovali, saj je vzgoja otrok uspešnejša, če se tudi starši prizadevajo in zavedajo važnosti tega sodelovanja, ki je iz vzgojnega vidika koristno in potrebno. Prav zaradi tega je prišlo do predloga, da bi ustanovili odbor združenja staršev, ki bi precej pripomogel k temu. Po kratkem posvetovanju so prisotni izvolili odbor, ki je tako sestavljen: predsednik | Bruno Rupel: podpredsednik Vojka ’ Sterni;7 tajnica Zvonka Rupel; odbornice Jolanda Perini. Majda Per-tot, Laura Rupel in Vera Garbini. V glavnem odboru ONAIRC bosta odbor zastopala Bruno Rupel in Vojka Sterni.
B. R.
kuhanje in ogrevanje spet normalno. Uprava Acegata se zahvaljuje vsem potrošnikom, ki so po njenih navodilih zmanjšali uporabo plina med obdobjem okvare na napeljavi. Ugotovili so namreč za 30 odstotkov manjšo porabo.
Zaradi popravil pri električnih napeljavah mestnega vodovoda, bodo danes od 9. ure do poldneva zmanjšali dobavo vode.
Predsedniki konzult za večje sodelovanje z občinsko upravo
Predsedniki vseh dvanajstih rajonskih konzult ter predstavniki raznih komisij v posameznih konzul-tah so se v teh dneh sestali v občinski palači z odbornikom za urbanistiko De Luco ter nekaterimi funkcionarji in strokovnjaki istega odborništva. Predmet sestanka je bila razprava o varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu.
Predsedniki konzult so izrazili popolno pripravljenost za sodelovanje s tehničnimi uradi pri urejevanju in uresničevanju dejanskih potreb prebivalstva posameznih področij ter nakazali razne načine, po katerih naj bi konzulte najbolj konstruktivno pristopile k izdelavi variant regulacijskega načrta. Iz --> sameznih izvajanj je posebej izšla zahteva, da bi moralo biti to sodelovanje vsekakor boljše kot doslej in da bi morala občinska uprava nato tudi dejansko spoštovati mnenja posameznih konzult, ki so obenem r—redna mnenja prebiva^ a.
Ob pogledu na tako razdejanje se človek vpraša, kako je šofer avtobusa
sploh še živ
Ciri;us Orfei predstavil nov izreden spored
Sinoči je mednarodni cirkus Moire Orfei prvič prikazal v Italiji, in sicer prav v našem mestu, svoj novi spored, s katerim je pred kratkim doživel izreden uspeh na turneji po Madžarski. Predstava, ki je privabila veliko število obiskovalcev. je bila na visoki ravni, saj so žonglerji in drugi cirkuški umetniki prikazali res izvrstne točke, pa tudi smeha in zabave ni manjkalo — za to pa so poskrbeli posrečeni klovni.
Veliko navdušenje so vzbudile tudi cirkuške živali, to je konji, sloni, levi, tigri in pa opice oziroma šimpanzi, ki so na trenutke celo zabavali občinstvo.
Cirkus bo ostal v Trstu, točneje v Naselju sv. Sergija, do srede. Predstave pa bodo vsak dan dvakrat: popoldan ob 16.30 ter zvečer ob 21.30.
Popravljen metanovod pri Repcntabru
Že v prvih popoldanskih urah so tehniki podjetja Snam iz Padove pod vodstvom inž. Rivettija popravili metanovod pri Repcntabru, kjer je v petek cev popustila in je plin začel uhajati ter se vnel. Ugotovili so, da se je sicer debela in odporna cev preluknjala zaradi elektrolize, ker je v neposredni bližini zakopan tudi vod visoke napetosti in elektrika je večkrat «preskakovala» na cevovod.
Že ponoči so z buldožerji odkopali cev in zjutraj so jo nadomestili z odpornejšo. Kmalu po poldnevu so dela končali in preizkusili novo
Na zebrastem prehodu z avtom v žensko
Kmalu po 15. uri se je na križišču med Ul. Coroneo in Ul. Zanetti pripetila prometna nesreča, pri kateri se je hudo ranila ženska, za katere ime niso vedeli do poznega večera, ko jo je prepoznal mož. Gre za 74-letno Giuseppino Otto por. Godina iz UL Soncini 120, ki jo je na zebrastem prehodu za pešce podrl s svojim fiatom 22-letni študent Gianfranco Francia iz Ul. Cutaneo 4. Pobila se je po glavi in trupu, da so jo nezavestno sprejeli v oddelku za o-življanje v glavni bolnišnici s pridržano prognozo.
Ker Godinova ni imela pri sebi dokumentov. so morali na podlagi i-men znancev, ki jih je imela zapisane v beležki, poiskati sorodnika, ki bi jo prepoznal.