Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 12. JANUARJA 1961 Leto XIII. — Štev. 2	Cena 15 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Pred občinskimi konferencami SZDL
Nekako pred letom dni, v času priprav na V. kongres, je postalo življenje v organizacijah Socialistične zveze neprimerno bolj živahno kot prej. Izvajanje sklepov in tudi prilagajanje organizacijskim spremembam, ki jih je sprejel Kongres, pa je politično delo organizacij in tudi samo razpoloženje med člani še neprimerno bolj razgibalo. Konference krajevnih organizacij so že pokazale, da se je v delu Socialistične zveze marsikaj spremenilo in da je začela postajati tisti družbeni forum, v katerem najširši krogi delovnih ljudi lahko razpravljajo, o vseh vprašanjih našega življenja ter odločajo o stališčih, ki jih bodo zavzemali pri reševanju določenih družbenih problemov.
Te forum, te najširši parlament delovnih ljudi, se iz dneva v dan jasneje oblikuje v vsakem našem kraju in tudi čedalje bolj uveljavlja kot tisti faktor, mimo katerega ne bo mogoče reševati nobenih pomembnejših vprašanj občine in posameznega kraja. Osnovo in tudi vsebino so mu dale konference krajevnih organizacij SZDL. Sedaj pa prehajamo neposredno v drugo obdobje formiranja tega parlamenta, v čas občinskih konferenc Socialistične zveze, ki bodo temu organizmu dale tudi dokončno obliko in hkrati tudi v a osnovi razprav v krajevnih organizacijah odločale o stališčih, ki jih bo zavzela organizacija.
Teh vprašanj, o katerih bodo morale razpravljati občinske konference, je mnogo, za konkretno razpravo gotovo preveč. • V ospredju je predvsem perspektivni plan našega gospodarskega in družbenega razvoja. Pri sestavljanju plana so še pojavili razni problemi in ponekod tudi zelo škodljive težnje. Tako bi ponekod radi imeli nizke planske obveznosti, da se jim ne bi bilo potrebno prizadevati za razvijanje gospodarstva, drugod pa so si zamislili take stvari, ki jih ob naših možnostih ni mogoče uresničiti. Ti pojavi kažejo, da v marsikaterem forumu ali gospodarski organizaciji ne razmišljajo dovolj realno o planu, ki pa za vso našo družbeno skupnost predstavlja eno izmed najbolj jasno začrtanih smeri vsega razvoja in hkrati tudi oceno tega, kar smo zmožni napraviti danes in kar bomo lahko napravili v
kasnejših letih. Zato bodo pa občinske konference Socialistične zveze morale take težnje ostro zavrniti ter se zavzeti za tako planiranje, ki bo vsklajeno z možnostmi. Taka stališča bodo omogočala članom, da bodo lahko aktivneje sodelovali pri sestavljanju planov in se kasneje tudi borili za izpolnitev sprejetih nalog.
Nadalje bodo občinske konference morale analizirati in tudi obširneje razpravljati o organizacijskih vprašanjih ali bolje o metodah dela Socialistične zveze. Na konferencah krajevnih organizacij so člani večkrat ugotavljali razne slabosti v metodah dela. Ugotavljali so, da so premalo ali sploh ne obveščeni o reševanju svojih pobud, o delu ljudskih odborov, svetov, da je politično delo večkrat le kampanjsko, najčešči pa so primeri, da so obveščeni le o sprejetih sklepih ter da se njihovi predlogi ne upoštevajo. V razpravi o teh problemih bodo morale občinske organizacije Socialistične zveze poiskati take oblike dela, ki jim bodo omogočale, da bodo ustvarjale o posameznih problemih javno mišljenje ter tako vplivale na oblastvene in samoupravne organe, da bodo sprejemali take rešitve, ki bodo v skladu z družbenimi in individualnimi potrebami.
Kot eno izmed asnovnih vprašanj iz tega obsega problemov se v zadnjem času pojavlja vprašanje informiranja in- informiranosti državljanov v komuni. Nadaljnjega razvoja našega sistema družbenega samoupravljanja Si namreč ne moremo zamišljati brez seznanjanja državljanov o vseh problemih, ker jim bo le tako mogoče soodločati VM reševanju. Tem vprašanjem smo doslej posvečali mnogo manj pozornosti kot marsikje, drugod. Kot neposredno posledico pa smo često ugotavljali, da se državljani ne zanimajo za delo v raznih organih in tudi ne za dogajanje v komuni, ampak le bolj za svoj kraj.
Pred delegati, ki bodo na občinskih. konferencah razpravljali o vseh teh problemih, pa je še ena izmed zelo odgovornih nalog, katere rešitev bo tudi izredno vplivala na delo občinskih organizacij. Posvetiti bodo morali namreč neprimerno večjo pozornost kot doslej sestavi novih občinskih odborov.
Letna občinska mladinska konferenca v Murski Soboti
IZOBRAŽEVANJE MLADINE -MED PRVIMI NALOGAMI
Minulo nedeljo so imeli v Murski Soboti občinsko mladinsko konferenco, kateri so razen 12f delegatov prisostvovali tudi številni gostje. Predsednik in sekretar Občinskega komiteja LMS Peter Gumilar in Janez Kučan sta v svojih poročilih analizirala delo mladinskih aktivov v minulem letu.
Iz podanih poročil povzemamo le nekatere pomembnejše podatke. Zlasti 10 podčrtali prizadevanje mladine v MDB, v katerih jo sodelovalo 3SS mladincev in mladink, ter nenehno povečevanje števila članov. Omenili so, da se jo lani blizu 619 mladincev vključilo v organizacije SZDL, nad (I pa jih jo bilo sprejetih v Zvezo komunistov. Mladina se jo uveljavila tudi v enoletni akciji mladih zadružnikov.. Poročilo nadalje ugotavlja, da delavska mladina ni dovolj aktivna: premalo je zanimanja tudi za delo' organov drvžhenega in delava skega samoupravljanja. V organih samoupravljanja sodeluje v soboški občini 59, mladincev in mladink. Delo mladine v organih samoupravljanja bi bilo boljše, če bi imeli v podjetjih dobre klube mladih proizvajalcev, ki jih kažo šo marsikje ustanoviti. Novousta-
novljeni krajevni komiteji bodo morali skupno s komisijami pri občinskem komiteju širiti izobraževalne delo in to v povezavi a Ljudsko univerzo in ideološkimi sekcijami in komisijami SZDL.
Delegati v razpravi niso samo osvetljevali problemov, ampak dali nekatere predlagate, kako delo izboljšati. Predvsem so poudarjali vlogo in orgahizacije pouka na šolah. Pri tem se ugotovili, da jo treba idejnost pouka izboljšati predvsem na učetiljišču, kakor tudi na ostalih srednjih šolah, saj bodo prav od tam prihajali kadri, ki bodo poučevali in vzgajali
mlado ljudi. Ko so omenili vlogo razrednih in šolskih skppnosti, so ugotovili, da le-te nimajo pravo vsebine dela.
Snažen ostalih oblik izobraževa-
nja na seminarjih, predavanjih in političnih šolah, so se zavzemali predvsem za klubsko izobraževanje v raznih krožkih in skupnih razpravah, kakor tudi za popestritev društveno-zabavnega dela mladine. Tako naj bi organizirali več glasbenih prireditev, kakršna jo bila v Murski Soboti v soboto, priredili pa naj bi tudi literarne večere, na katerih naj bi nastopali domači literati in se hkrati predstavljali skriti mladi talenti
VSI VOLIVCI- ČLANI SZDL
Krajevnemu odboru SZDL v Cezanjevcih je v lanskem letu uspelo vključiti v Socialistično zvezo vse volivce. Zaradi precejšnje aktivnosti odbora SZDL, se Cezanjevčarti zanimajo za vse vaške probleme.
Glavno, o čemer največ razpravljajo, je kanalizacija, Vodovod, ureditev učilnic v šoli ter gradnja stanovanj za učitelje. Računajo, da bi bilo po-trelino zgraditi v Cezanjevcih 4 stanovanja, pri čemer naj. bi pomagali Trgovsko podjetje »Zarja« 'Ljutomer, ki ima v Cezanjevcih švojo poslovalnico, Mlin Tlezanjevci in kmetijska zadruga. Prebivalci Ceza-njevec kalice bodo prispevali predvsem gradbeni material, prav tako pa bi pomagali tudi s prostovoljnim delom.
Člani Socialistične zveze v Cezanjevcih skupno z odborom računajo, da jim bo pomagal tudi občinski ljudski odbor. K. F.
OS PRIREDITVI »MLADINSKIH 90 MINUT V MURSKI SOBOTI
DOBRA ZAMISEL IN IZVEDBA
Ne samo najboljša (očka sporeda, ampak tudi zamisel in pobuda za organizacijo prireditve »Mladinskih 90 minule, ki je bila minulo soboto v Murski Soboti, zasluži vseh osem desetic. Ta zamisel Občinskega komiteja LMS je zelo posrečena, vendar jo bo treba še nekoliko izpopolniti. Vredna pohvale je tudi odločitev mladine, da je domala vse dohodke iz te is podobnih prireditev namenila za gradnjo kulturnega doma v Murski Soboti.
Soboško občinstvo je zlasti navdušil duet Alfreda Šebja-niča, mizarskega pomočnika iz Bodonec in dijakinje Jožice Šprajcer iz Lendave, katerima sta komisiji za zares odlično izvedbo pesmi »Za povratak tvoj« prisodili z osmimi deseticami prvo mesto. Delila sta si tudi drugo in tretje mesto; Jožica za popevki »Quando vin sera« in »Čamac na Tisi«, Alfred pa za »Prodajalca časopisov« in »Prišla je pomlad«. Obe komisiji sta jima prisodili 78 točk, občinstvo pa ju je nagradilo z burnim aplavzom.
Lepo se je izkazala recita-torka Slavica Čurič, dijakinja iz Murske Sobote, ki je s 78 točkami osvojila četrto mesto. Precej navdušenja je pri občinstvu dosegel tudi duet Marjete Horvat in Marije Serdt iz Tišine s popevko »Rožnato pisemce«. Izvedba bi bila brez dvoma še boljša, če bi imeli glasbeno spremljavo. No, pa kljub temu sta osvojili peto mesto z nič manj kot 72 točkami. Anica Plohl, dijakinja z Vinških vrhov je na tej prireditvi nastopila s pesmico »Glej«. Čeprav ima prijeten glas, pa tudi izvedba je bila dobra, sta ji komisiji prisodili šesto mesto. Sicer pa je dobila kar 71 točk.
Svoje literarno delo je recitirala tudi dijakinja Marija Balažič in dosegla 69 točk. Tudi ostale točke so bile uspešne in so prispevale k še večji pestrosti prireditve. Predstavili
MURSKA SOBOTA
Pred dnevi je bila v Murski Soboti seja predsedstva občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o pripravah na bližnjo konferenco občinskega odbora Socialistične zveze.
sta se namreč kar dve mladinski folklorni skupini iz Mo-ščaneč in Tišine. Kvaliteten je bil tudi duet Alojz Flegar in Avgust Horvat iz Tišine iri recitacija Elke Kovačič iz Gornje Radgone. K izpopolnitvi programa je prispeval orkester Baranja, mladinski glasbeni kvartet soboške Glasbene šole in napovedovalca Erna Mencinger in Janez Kučan.
Čeprav je bila to prva tovrstna prireditev, zasluži pohvalo, zadovoljno je bilo tudi občinstvo. Upajmo, da ni bila zadnja in da bo na prihodnjih tekmoval tudi kak mladinski ansambel iz naših mladinskih aktivov.	-ko
Aktivnost izven društva
Ta teden so bile seje občinskih odborov Ljudske tehnike, katerih se udeležujejo tudi člani okrajnega odbora LT. Razpravljajo o širjenju tehnične vzgoje v društvih LT, kar je potrebno osvojiti na občnih zborih teh društev, ki bodo še v tem mesecu. Ob tem je
zlasti važna ugotovitev, da Je potrebno prenesti tehnično-vzgojno klubov in društev LT tudi izven samega kluba odnosno društva.
Tako je na primer že doseženo sodelovanje med druš-
tvom LT na gimnaziji in učiteljišču v Murski Soboti in avto-moto društvom M. Sobota. Slednje bo prevzelo skrb za-delovanje avto-moto sekcije društva na gimnaziji in 1 u-
čiteljišču. Radioklub v Ljutomeru je je odločil, da bo ustanovil svoje sekcije za radio-tehniko, na obeh osnovnih šolah in morda tudi v DLT »A-groservis« in tako omogočil na šolah ustanovitev DLT, v kolikor bodo tamkaj pripravljena ustanoviti sekcije tudi druga društva - avto-moto društvo, DLT »Agrotehnika« in bodoče društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov.
Na splošno je ugotovljeno, da je potrebrip tako delovanje še nadalje širiti in tako omogočiti ustanavljanje novih društev LT v industriji, na šolah in v kmetijstvu. Menijo, da bi bilo mogoče ustanoviti društva še v Panoniji, Agro-, servisu 'in pri Blisku v Murski Soboti, v Mehaniki in pri Nafti v Lendavi, pri Elradu v Rad-goni„_potem pri Gradu in v drugih večjih krajih v Pomurju, za kar pa je potrebno zagotoviti aktivne občinske odbore — slednje seveda s primerno aktivnostjo celotnega OOLT. Zlasti pereče pa je delovanje teh-nične vzgoje v društveni obliki predvsem tam, kjer so o-semletke. Za to je potrebno, da komisija za tehnično vzgojo šolske mladine spozna probleme z neposrednimi stiki s šolami na vsem področju Po-murja, česar se doslej še ni lotila.
Ob očitni, močni podpori vodstev Socialistične zveze v vseh občinah je hiter razvoj tehnične Vzgoje omogočen, zla-sta zategadelj, ker je zanimanje zanj med prebivalstvom precejšnje.
Posnetki s sobotnega javnega mladinskega nastopa >Mladin-skih 90 minuti v Murski Soboti. Na levi Jožica Šprajcer iz Le dave in Alfred Sebjanič iz Bodonec, ki sta jima komisija iz gbčinstva (spodaj) in strokovna komisija prisodila za popevko
>Za povratak tvoj< kar osem desetic. V sredini: mlada ljubitelja športa odgovarjata ra nekatera vprašanja, na desni pa so nastopajoči, ki so za uspel nastop prejeli praktične nagrade nekaterih soboških podjetij. (Posnetki: Janko Stolnik.)
TRGOVINE NOVEM LETU
Pred dnevi smo obiskali nekatere- soboške trgovine. Po podatkih, ki smo jih dobili, so zabeležile trgovine v decembru rekorden promet.
NAJVEČ SO PRODALI MOŠKIH PLAŠČEV
Najprej smo obiskali trgovino varaždinske tovarne tekstila »Varteks« v Murski So-
boti. Tu so nam povedali, da so v mesecu decembru prodali največ moških in otroških zimskih plaščev in sicer 132 moških in 128 otroških plaščev. Zimsko blago so prodajali z 10 do 25 odst. popustom. Promet pa se je v decembru povečal za 60 odst.
TUDI VOLNENO BLAGO
JE ŠLO DOBRO V PROMET
Velik promet so dosegli tudi v tekstilni trgovini Trgovskega podjetja »Plavica«, kjer se je v zadnjem mesecu lanskega leta povečal promet za 40 odst.
V	tej trgovini je »Zavzelo« važno mesto volneno blago, predvsem volneni ženski plašči. Tudi »bunde« so šle dobro v promet. Prodali so tudi mnogo srajc, kravat in vseh vrst boh gavic. 
V	BOROVEM NI ŠLO
Ko smo povprašali v soboški trgovini »Borovo« po decembrskem izkupičku, smo se začudili, ko so nam povedali, da pri njih skoraj ni bilo čutiti novoletnih praznikov. Potrošniki so si sicer zaželeli kupiti te ali one čevlje, vendar v trgovini ni bilo dovolj izbire. Blago so v kombinatu sicer pravočasno naročili, toda naročenega blaga niso dobili, zato je bila tudi realizacija prodaje le 85 odst. in ne 120 odst:, kakor so predvidevali.
VELIKO POVPRAŠEVANJE
PO NALIVNIH PERESIH
V	soboški knjigami se je v lanskem decembru promet povečal za 20 odst. Zanimivo je to, da so ljudje največ kupovali nalivna peresa — seveda za novoletna. darila. Promet s knjigami je bil tokrat nekoliko manjši, čeprav so jih prodajali z 10 odst. popustom, NAJVECJI PROMET V
TRGOVINAH S ČEVLJI
V	vseh soboških trgovinah s čevlji je bil v decembru rekorden promet. V prodajalni »Planika« se je v tem mesecu povečal promet za 200 odst. Precej so prodali otroških čevljev.
MNOGO SO PRODALI TUDI
TEHNIČNIH PREDMETOV
Ko smo se oglasili v nekaterih trgovinah s tehničnimi predmeti, so nam povedali, da so ljudje kupovali vse vrste tehničnih predmetov. Prav gotovo pa so v decembru zabeležili naj večji promet v trgovini »Opremotehna«, kjer so presegli povprečni mesečni promet za 150 odst. Samo v decembru so v tej trgovini prodali 10 televizorjev, mnogo radioaparatov, hladilnikov itd. »Opremotehna« se je za konec leta dobro založila, saj jim razen manjših hladilnikov ni ničesar zmanjkalo. V trgovini so v zadnjih dneh v lanskem letu komaj še zmagovali velik pritisk potrošnikov.
In zakaj so ljudje kupovali? Povsod Isti odgovor: v glavnem za novoletna darila!
Tudi v soboški knjigarni ob Novem letu “precejšen porast prometa za novoletna darila
NA PODRUŽNICI DOZ V M. SOBOTI PRESEGLI PLAN VPLAČIL
Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Murski Soboti je presegla v minulem letu plan vplačil za 24,731.000 dinarjev. Planirano vsoto so prekoračili predvsem na račun povečanega zavarovanja živine na družbenem sektorju in v pogodbenega zavarovanja, posevkov in življenjskega zavarovanja. Število izplačil pa se je gibalo okrog 118 milijo-
nov. Največ so v minulem le-tu izplačali za nastalo škodo na posevkih in vinogradih ter za razna druga zavarovanja.
Tudi za življenjska zavaro-vanja so imeli precej izplačili. Kakor ugotavljajo, so življenj sko zavarovani pretežno delavci in uslužbenci, medtem ko' je kmečkih proizvajalcev znatno manj.	-ko
MARTJANCI - Minulo nedeljo je v Martjancih gostovala z veselim večerom mladima iz Tešanovec. Program je bil precej pester, izvedba dobra. Prireditev si je ogledalo precej ljudi.
RADMOŽANCI — Mladinski aktiv v Radmožancih je ob Novem letu kupil gramofon. Kupili so ga v glavnem s prostovoljnimi prispevki, ki so jih zbrati skupno z organizacijo
SZDL. Gramofon jim bo koristno služil za razne zabavne
Statistika
govori
REKORDNO ŠTEVILO PISEMSKIH POŠILJK, PAKETOV IN POGOVOROV
Na »pošti v Murski Soboti so imeli v decembru rekorden promet. Sodeč po zbranih podatkih, na pošti v tem času ni bUo posebno rožnato. To radi priznajo tudi dostavljači, ki so v decembru s precejšnjimi bremeni prehodili in prevo-ziU kar 2565 kilometrov, dostavljači brzojavk pa 527 kilometrov. Tudi ostali uslužbenci niso imeli malo de-la: na pošti je bilo oddanih ali odvrženih v nabiralnike 170.160 navadnih pisemskih pošiljk, med temi blizu 25.000 čestitk, ki so letos še posebno »deževale«. V tem času pa, so za območje pošte prejeli iz drugih krajev nad 192.000 pisemskih pošiljk, od tega okrog 30.000 čestitk. Tudi vrednostnih pisem je bilo precejšnje.
V decembru so prevzeli na pošti tudi 1190 paketov ter dostavili 748 brzojavk, v telefonski centrali pa so zabeležili 7.637 medkrajevnih ter nad 50.000 lokalnih pogovorov.
Čeprav ne omenjamo še število priporočenih še števila 
tistih pošiljk, ki so jih na pošti odpravili za ostale pošte Pomurja, smo povedali dovolj. Promet je bil zares rekorden. Podobno pa je bUo tudi drugod.
V POMURJU
79.000 ZAVAROVANCEV
Število zavarovancev se iz leta v leto veča. Tako se je število aktivnih zavarovancev v našem okraju lani povečalo za 1.552. Število kmečkih zavarovancev pa se je od 30. junila do konca novembra lani povečalo za 245. Sedaj imamo v našem okraju že okrog 62.000 kmečkih zavarovancev ter 16.766 zavarovancev po Splošnem zakonu o socialnem zavarovanju.
-ko
USPEŠNO DELO UKV SEKCIJE
Predlani je bila pri soboškem Radioklubu ustanovljena UKV sekcija, ki šteje 9 članov. Na nedavni seji upravnega odbora radiokluba so analizirali delo te sekcije in ugotovili, da je dosegla sekcija v lanskem letu lep uspeh, kljub temu, da v sekciji ne sodeluje noben strokovnjak, ki bi dajal članom tehnična navodila.
Člani UKV sekcije so si naredili 4 manjše in en večji primopredajnik. S temi aparati so sodelovali pri prenosu Titove štafete in na tekmovanjih »Lov na lisico« v Radgoni in Lendavi.
OBČNI ZBOR SD »JOVO
JURKOVIČ« PRI VIDMU
Strelska družina »Jovo Jurkovič« pri Vidmu je imela v nedeljo letni občni zbor. Za družino je značilno, da prireja razen strelskih tekmovani tudi igre. Lani so uprizorili na domačem in okoliških, odrih »Vdovo Rošlinko«, letos imajo v programu igro »Pričarani ženin, uredili pa bodo tudi strelišče. Zemljišče imajo že pripravljeno, o gradnji pa je včeraj raznravljal tudi novi upravni odbor.
Iz razprav o strokovnem šolstvu:
Pomurje dobi nova izobraževalna središča
Po sprejemu Resolucije o strokpvnem izobraževanju v Zvezni ljudski skupščini so se tudi v Pomurju začele živahne razprave o bodoči, organizaciji strokovnega šolstva. Sedanje strokovne šole vajenske šole raznih strok obrtne smeri v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru, G. Radgoni, šola učencev v trgovini, ekonomska srednja šola in šola za zdravstvene delavce v Murski Sob-ti ter srednja kmetijska v Rakičanu in srednja tehnična v Lendavi se bodo namreč morale v marsičem spremeniti ter tako prilagoditi novim oblikam strokovnega izobraževanja.
Največje težave pri tej reorganizaciji nastajajo pri vajenskih šolah raznih strok. Razen soboške namreč nobena druga nima strnjen 3-mesečni periodični pouk, šoli v Radgoni in. Ljutomeru pa imata tudi oddelek raznih strok, kar sploh ni v skladu z resolucijo in zahtevo, da mora šola izobraževati neposredno za poklic. Kot
drug problem pri vseh štirih šolah pa se pojavlja premajhno število učencev za posamezni oddelek. Tako imajo samo-. stojni oddelki namesto 15 tudi le 1 ali 2, 4, 6 učencev v posameznih letnikih.
Zaradi tega se razumljivo pojavlja vprašanje, koliko je sploh upravičeno vzdrževanje teh oddelkov in tudi vajenskih šol samih. To je še toliko bolj pereče, ker tudi nobena, šola nima zadosti strokovnega- in vzgojiteljskega osebja. Toda namesto treznega in preudarnega reševanja teh probliemov, se pojavljajo težnje, za vsako ceno ohraniti te šole take, ka-kršne so. Da čeprav je očitno, da v dosedanjih pogojih ni mogoče doseči take kvalitete pouka, kot bi bilo potrebno. Take težnje so zlasti močne v Radgoni za lesni oddelek in v Ljutomeru ter Lendavi za kovinski oddelek. Med temi težnjami je upravičena le len-
davska, manj pa po številu učencev v posameznih letnikih in tudi žaradi potreb ljutomerska. Zaradi takih mnenj se je reševanje strokovnega izobraževanja obrtne smeri silno zapletlo in zašlo v slepo ulico!
Za ostale šole pa je po po-sebnem
 predlogu, o katerem se je že razpravljalo na več posvetovanjih in tudi sejah pristojnih organov, predvideno, da bi se razvili v izobraževalne centre. Tako bi se šola za učence v trgovini razvila v center za izobraževanje de-lavcev v blagovnem prometu, ekonomska srednja šola pa ima že sedaj vse pogoje, da se lahko razvije v center za izobraževanje ekonomskega kadra, poleg teh centrov se bodo še formirali izobraževalni' center za zdravstvene delavce, v Rakičanu kmetijski center in v Lendavi izobraževalni, center pri srednji tehnični šoli. Vsi ti centri bodo v razliko od dosedanjih šol imeli poleg oddelkov za redne slušatelje-, učence in vajence tudi oddelke za izobraževanje odraslih.
Za delo vseh centrov, posebej pa za izobraževalni center delavcev in vajencev v obrti, pa je potrebno še izdelati profile posameznih poklicev, ker si brez tega intenzivnejšega izobraževalnega dela ni mogoče zamišljati.
Poleg teh centrov pa se uspešno razvijajo tudi centri
za; izobraževanje na delovnem mestu. Doslej je bilo ustanovljenih pet takih centrov in sicer v Tovarni perila »Mura«, KG Rakičan, Zdravilišču Slatina Radenci, SGP »Sograd«, opekami v G. Radgoni, ustanovitev takih centrov pa še pripravlja Proizvodnja nafte, Panonija In Pomurski tisk. Vsi ustanovljeni centri imajo že izdelane pravilnike izobraževanja, usposobljene inštruktorje, nekateri pa so že začeli tudi z delom. Najboljše se doslej razvija center za izobraževanje delavcev v kmetijstvu pri KG Rakičan. V okviru centra je bilo že več tečajev za živinorejce. Za center je predvideno, da bi postal republiškega značaja. V zimskem času bo prirejenih še več tečajev za ostale poklice v kmetijstvu.
Zelo dobro se razvija tudi center za izobraževanje tekstilnih delavcev pri »Muri«. Center bo pripravil tudi delavce za nove obrate. Za svoje potrebe so opekarn iška podjetja ustanovila svoj. center pri radgonski opekami, gradbena pa zopet pri SGP »Sograd« v Murski Soboti. Pri podjetju Slatina Radenci imajo sedaj center za izobraževanje delavcev podjetja, a kasneje bi naj skrbel za izobraževanje gostinskih delavcev Pomurja.
Za ustanavljanje in tudi delo teh centrov je v vseh večjih gospodarskih organizacijah opaziti veliko pripravljenost. Tako so skoraj za vse centre pripravljeni in tudi opremljeni prostori, učni pripomočki kakor tudi v glavnem kader, čeprav se prav pri tem po j avli aio največie težave. Ponekod namreč nočejo inštruktorjev, ki so večinoma tehniki, razbremeniti in jih zaposliti za izobraževalno delo.
S predvidenim razvojem strokovnega šolstva in oblikovanjem izobraževalnih centrov pri gospodarskih organizacijah bo v prihodnjih letih gotovo mnogo laže reševati pereče probleme zaradi pomanjkanja primernega strokovnega kadra, take oblike izobraževanja pa bodo omogočile, da bo tudi veliko ljudi prišlo do primernih poklicev.
nc
PO M URJE PO PETIH LETIH
Nekaj zanimivosti iz predvidevanj uspeha petletnega plana gospodarski-ga razvoja Pomurja

Kakšna bo podoba naše pokrajine po petih letih? -Ali bodo reke še prestopale bregove? In tovarniški dimniki, koliko jih bo več? Pa naša mesta, ulice in ceste? Bo se še potrebno prebijati skozi oblake prahu? In tudi polja sama. Kakšno podobo bodo imela: bodo pisana kot doslej ali pa bodo na njih valovile širne površine bitnih klasov? Tudi vasi bodo postale drugačne. Ponekod bodo imeli otroške vrtce, kjer bodo mnogi puščali svoje otroke, ko bodo odhajali na delo, na polje, v tovarno ... Drugod bodo zrastla visoka šolska poslopja z rdečimi strehami, vaški domovi in kdo bi še vedel kaj vse.
In mi? Kakšno bo naše življenje? Marsikdo računa, da bo v teh letih že napočil čas, ko si bo lahko
kupil avtomobil ali motorno kolo, mnogi tudi mislijo, da bo moped v teh letih že skoraj zamenjal kolo. Tudi televizijski sprejemniki so predmet mnogih tihih, pa tudi že povedanih želja. Mnogo je tistih, ki ob razpravah o vprašanjih družbenega standarda v teh dneh gojijo skromno željo, da bi bila njihova prošnja za stanovanje, ki že morda leto ali dve pa tudi več leži v uradnih mapah, končno le ugodno rešena.
Mnogo je teh želja in težko bi jih bilo zajeti, še težje pa povedati, komu se bodo izpolnile in komu ne. Tega tudi ne najdemo med formulacijami, ki govorijo o našem bodočem razvoju. Podatki pa nam omogočajo, da si lahko tudi vsaj približno predstavljamo, koliko želja se nam bo v okviru možnosti tudi lahko izpolnilo.
Doslej je že zbranih toliko po-
datkov, da si lahko tudi vsaj približno odgovorimo na vsa ta vprašanja. Po predvidevanjih in načrtih naših gospodarskih organizacij in tudi organov ljudske oblasti, ki skrbijo in spremljajo gospodarski razvoj, bomo v prihodnjih leti i porabili za gradnjo novih tovarn, obnovo in modernizacijo sedanjih, za kmetijstvo, obrt, gostinstvo ter ostale gospodarske panoge in za gradnjo stanovanj, zdravstvo in socialno dejavnost ter za kulturo in prosveto 33 milijard 340 milijonov dinarjev. Novi industrijski objekti ter razširjene proizvodne možnosti naših gospodarskih organizacij pa nam bodo omogočile, da bo vrednost družbenega bruto proizvoda 1965. leta znašala 64,6 milijarde dinarjev,
medtem ko je lani znašala 31,9 milijarde dinarjev.
Ker bomo v petih letih torej vrednost naše proizvodnje podvojili, se bo naravno povečal tudi osebni dohodek in sicer od 100 000 dinarjev na 205.000 v letu 1965. Toda ob tem je potrebno dodati, da bomo kljub tolikemu povečanju po petih letih v primerjavi z zveznim, še bolj pa republiškim povprečjem osebnega dohodka na enega prebivalca še bolj pod povprečjem. Tako je lani znašalo to povprečje v zveznem merilu 210.000 din, leta 1965. pa bo znašalo 360.000, v republiškem merilu pa bomo to povprečje povečali od 248.870 na 397.300 dinarjev.
O vzroki, zakaj je naš narodni dohodek tako nizek, bi bilo skoraj odveč razpravljati. Pri tem namreč že dolgo ugotavljamo, da smo pokrajina z nerazvitim gospodar-
stvom, premalo industrije ter z izrazito kmečkim obeležjem, pregosta naseljenost in pa tudi pretežno zasebna lastnina v kmetijstvu, ki ne omogoča ustvarjanje večjega dohodka. To si lahko najbolj predstavljamo, če ugotavljamo, kakšen dohodek dosegajo prebivalci, ki so zaposleni v industrijskih podjetjih. Le nekaj podatkov iz soboških podjetij: v devetih mesecih lani je vsak zaposleni v Tovarni mlečnega prahu ustvaril 671 tisoč dinarjev dohodka, v Tovarni perila Mura 402, v Pomurki 485
itd. Ob tem pa je pri nas mno takih vasi, ki s svojimi davčni in ostalimi obveznostmi v ob ske proračune ne prispevajo toliko sredstev, da bi z njimi zadostili svojim potrebam.
Iz tega lahko zaključimo, bo narodni dohodek tako hitro rastel, kakor se bo spreminjal cialni sestav prebivalcev Pomu Koliko več jih bo zaposlenih v dustriji in v drugih gospodar organizacijah, toliko večji bo tudi dohodek. Po dosedanjih predvide vanjih bo čez pet let že prevar valo nekmečko prebivalstvo, ki ga
bo 52,6 odst., medtem ko se bo delež kmečkega prebivalstva zmanjšal od 63,4 odst. v letu 1960 na 47,4 odst. v letu 1965. To pomeni, da se bo povečalo število zaposlenih. Po planskih predvidevanjih bi se naj število zaposlenin povečalo za bližno 8.000, na zmanjšanje deleža 1 mehkega prebivalstva v naši so-cialni 
strukturi pa bo gotovo vplivalo tudi zaposlovanje v podjetjih izven Pomurja. Že nekaj let namreč lahko opažamo, da se čedalje več Pomurcev izseljuie v večje industrijske centre, kjer tudi osta-
nejo. Tako se je po statističnih podatkih od leta 1953 do leta 1960 zmanjšalo število prebivalcev v Pomurju za 2.140 in to predvsem pri kmečkem prebivalstvu. Po predvidevanjih pa se bo število prebivalcev v prihodnjih petih letih povečalo le za 1.900. Toda kljub temu bo to število ljudi čez pet let ustvarjalo dvakrat večjo vrednost družbenega brutoproiz-voda in tudi dvakrat večji narod-dohodek na posameznega prebivalca.
Nove gara , ki jih gradi avto-moto društvo v Lendavi
TEKMOVANJA ZA »ZLATO PUŠČICO«
Decembra in januarja so po vseh strelskih družinah v Pomurju strelska tekmovanja za Zlato puščico, ki jo dobijo vsi najboljši strelci v družinah, kasneje pa tudi na občinskih in okrajnem strelskem tekmovanju.
Strelci, ki na tekmovanjih družin dosežejo 240 od 300 možnih točk, bodo 28. januarja tekmovali na občinskih tekmovanjih. Pogoj za okrajno tekmovanje, ki bo spomladi, pa je 310 točk od 600 možnih.
Tekmovanja Strelčevi v strelskih družinah so bila zaključena te dni.
POMURSKI VESTNIK, 12. I. 1961
Predsednik Gvineje v Jugoslaviji 
OBISK V BEOGRADU LJUBLJANI IN ZAGREBU - ENAKI NAZORI OBEH DEŽEL V ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJiH — ODRAZ ENOTNOSTI V OZN
Predsednik republike Gvineje Seku Ture je prispel v petek ob 15. uri na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Na letališču v Batajnici ga je sprejel predsednik Tito z visokimi državnimi in partijskimi voditelji. Prebivalci jugoslovanskega glavnega mesta so mu priredili veličasten sprejem.
V soboto si je visoki gvinejski gost ogledal jedrski inštitut v Vinči, nato pa se udeležil svečanosti v LO Beograda, kjer so mu izročili zlato plaketo
mesta. Zvečer je predsednik Tito njemu na čast priredil svečan sprejem. Med sprejemom je izročil visokemu gostu Red velike jugoslovanske zvez-
de, predsednik Seku Ture pa njemu najvišje gvinejsko odlikovanje — Red neodvisnosti.
V nedeljo je gvinejski gost prispel z. modrim vlakom v Ljubljano, kjer so ga meščani slovesno sprejeli. Obiskal je muzej narodne revolucije in
vodogradbeni inštitut. Opoldne je predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko priredil svojemu gostu kosilo v skupščini. Zvečer je visoki
gost sprejel delegacijo afriških študentov. V torek se je visoki gost mudil na obisku v Zagrebu.
Jugoslavija pozdravlja gvinejskega . gosta kot predstavnika dežele, ki si je izbojevala popolno neodvisnost oktobra 1. 1958, ko je prekinila vsakršne stike z dosedanjo matico — Francijo ne glede na represalije užaljenega »tutorja«, ki bi utegnile slediti. Ljudstvo je bilo dovolj pripravljeno in zrelo za tako dejanje. Pod vodstvom svojega predsednika se je zatem odločilo za temeljito obnovo zamujenega, za odpravo revščine in zaostalosti, za boljše in pravičnejše življenje gvinejskih ljudi.
Nič Čudnega ni, če so jugoslo-vansko-gvinejski stiki globoki in Tiristni, predeti s prijateljskimi čustvi in najboljšimi željami. Predvideni razgovori obeh predsednikov, ki so se že pričeli v soboto, bodo odprli najširše možnosti dvostranske zamenjave na vseh področjih. Že tudi dosedanja pomoč, ki jo Jugoslavija nudi mladi republiki, je velika, na to resnico opozarjajo gvinejski predstavniki na vsakem koraku.
Obe deželi združujejo načela miroljubnega sožitja, zato se njuni nazori v mednarodnih vpraša-niih ujemaio. To enotnost smo lahko zasledili posebno na zasedanju Generalne skupščine. Toda to še ni vse. Tudi Gvineja namerava v svojem notranjem življenju odločno stopiti po poti socialistične preobrazbe in načrtnega gospodarstva. »Cenili smo vse uspehe, ki ste jih dosegli prav spričo pravilnosti vaše poti,« je dejal predsednik Ture v govoru na slovesni seji LO Beograda. »Vemo, da je ljudstvu mogoče vsiliti vse, razen zaupanja. Ljudstvo je mogoče prisiliti, da dela, mogoče ga je izkoriščati, mogoče je človeka zatirati, ni pa ga mogoče prisiliti, da lju-
bi.
Tako zaupanje in ljubezen uživa jugoslovansko' vodstvo, takega zaupanja je deležna vlada predsednika Tureja v Gvineji.
Prihod gvinejskega gosta — Predsednik TITO in predsednik TURE ha letališču v Batajnici
REFERENDUM
Francozi v metropoli so v velikem številu odgovorili z »da« na de Gaullov predlog o »samoodločbi Alžircev in organizaciji oblasti v Alžiru pred referendumoma. Število glasovalcev v Alžiru je bilo manjše, toda tudi tu so nabrali več pritrdilnih glasov kakor odklonilnih. Tuji reporterji vedo povedati, da je vojska delila glasovalne lističe, da kmetje marsikje niso volili na vasi, temveč v mestnih središčih, da so vojaki streljali na domačine, ki so se pojavili z zastavami alžirske osvobodilne fronte itd.
In vendar je značilna ugotovitev, da je bilo število glasov za de Gaullov referendum
v metropoli manjše kakor v času referenduma za peto republiko ... Predstavniki začasne alžirske vlade pa izjav-Ijajo, da so rezultati referenduma v Alžiru — ponarejeni.
Malokdo je sodil, da bodo v Franciji odgovorili po večini z »ne«. Sam predsednik je namreč obljubil, da se bo v primeru take nezaupnice umaknil s svojega položaja na svoje imetje, od koder se je pred leti vrnil v politično življenje. In ta grožnja je brez dvoma vplivala na tiste, ki so doživljali pisano politično življenje po različnih strankah razcepljene povojne Francije in se je boje. V De Gaullu vidijo utelešeno osebo, ki bo vrnila Franciji spet nekdanji ugled. Menda v strahu, da bi se ne vrnili časi stalnih vladnih kriz, so izpolnili glasovalni listek z "da", ne da bi se pri tem zavedali, da s tem v resnici ne glasujejo za dejansko alžirsko neodvisnost.
Neodvisnost, kakršno si zamišlja de Gaulle, četudi v treh različnih možnih oblikah, je »rešitev«, ki jo boreči se Al-
žir odklanja. Taka neodvisnost, ki bi jo pripravili v obliki referenduma potem, ko bi se obe boreči se stranki pomirili, s primernim »vmesnim prehodnim obdobjem«, pomeni »temeljito pripravo« pod nadzorstvom francoske vojske. Kakšno mnenje pa lahko ima alžirski narod o francoski solda-teski, posebno o padalcih, pa si spričo prelivanja krvi in nasilja v Alžiru lahko mislimo.
Del francoskih politikov o-pozarja, da je de Gaulle le najprimernejša oseba za pogajanja s Fer fiatom Abasom, predsednikom začasne alžirske vlade. Vendar si uspeh takih pogajanj lahko zamišljamo samo v primeru, če bi de Gaulle tudi omilil svoj »alžirski načrt«. Nihče namreč ne trdi, da ne pomeni njegov načrt v primerjavi z desničarskimi in ul-trakolonialističnimi krogi, pristaši tako imenovanega »francoskega Alžira«, vendarle korak naprej, vendar ta ne zadošča, da bi alžirski problem odpravili z dnevnega reda tako, kakor si alžirski narod zares želi. Na to bo moral misliti tudi de Gaulle navzlic sedanji »zmagi v noči referenduma«.
UPORNIKI SE UMIKAJO
Vientian — Čete, zveste laoški vladi Suvana Fume, in enote Patet Lao so razbile enote upornega generala Nosavana, predstavnika Bun Umovega režima, in jih sedaj pode. Poročajo, da tudi vse bolj stiskajo obroč okrog Luanga Prabanga. Kot je znano, so upornikom pomagale tudi kitajske enote, oborožene z ameriškim orožjem. Obtoževanje ZDA, češ da se tuje sevemovietnamske čete neposredno vmešavajo v laoške notranje zadeve, so zanikali celo predstavniki zahodnega tiska, medtem ko je ameriška pomoč v svetovalcih in tajskih enotah več kot očitna. Takega ravnanja ZDA ne odobravata Velika Britanija in Francija. 
PREKUJEM AMERIŠKO—KUBANSKI DIPLOMATSKI STIKI
Tisti, ki so zadnje mesece zasledovali ostre izjave uradnega Washingtona in sestavke v ameriškem tisku, so to novico sprejeli brez posebnega presenečenja. Kubansko-ame-riški odnosi so pričeli doživljati resno krizo od dne, ko je režim Fidela Castra pregnal daktatorja Batisto in pričel v deželi izvajati socialne, gospodarske in politične reforme. Podržavljenje tujih veleposestev in agrarna reforma sta razburila ameriške finančnike -lastnike, poznejša nacionalizacija podjetij z ameriškim kapitalom zaradi odkrite sabotaže in gospodarskega pritiska pa so položaj še bolj zaostrile.
Prav zaradi tega je sledila ameriška gospodarska blokada in zatem še vse močnejši politični in diplomatski pritisk. Kubanska vlada se je obrnila za pomoč na Vzhod in navezala stike z mnogimi drugimi deželami. Tesna povezanost z ZDA je s tem prenehala, Kuba pa je lahko svobodneje zadihala. Dobila je pro-stejše roke za dejansko samostojna zunanjepolitična in zunanjetrgovinska dejanja brez tujega nadzorstva in vsiljevanja.
V	ZDA so kot poglavitni razlog za prekinitev diplomatskih stikov navedli kubansko zahtevo, naj število članov a-meriškega veleposlaništva zmanjšajo na 11, kolikor šteje tudi kubansko veleposlaništvo v Washingtonu. V Havani so svojo odločitev pojasnili s tem, da so se mnogi člani veleposlaništva ukvarjali z vohunsko in protidržavno dejavnostjo. Tako obsežna ameriška garnitura je vsekakor bila potrebna v času diktatorja Batiste, ki je imel sila prijateljske stike z ameriškimi finančniki in jim tudi dajal popolno koncesijo za izkoriščanje naravnih bogastev, posebno plantaž. Nova Kuba je več ve potrebuje.
V	Washingtnnu izjavljajo, da so Kubanni »hudo razžalili a-meriško čast in ranili ameriški ugled v svetu«. O tem, da je podcenjevalni odnos ame-
BRAZILTJA JE

POSREDOVATI
Rio de Janeiro — Brazilski parlamentarni krogi se ogrevajo za to, da bi Brazilija posredovala med ZDA in Kubo in dosegla, da bi obe deželi spet uno-stavHi redne diplomatske odnese. Najbrž bodo zaprosili predsednika Kubička, da ponudi kot poglavar dežele brazilsko pomoč.
riškega kapitala žalil čast in ugled onih Kubancev, ki se zavzemajo za dejansko neodvisnost brez vsakršnih pogojev, seveda ne govori nihče. Pričakovanja, da bodo ameriškemu zgledu sledile tudi druge ameriške vlade, so se izjalovila. Odnose s Kubo so prekinili tisti režimi, ki jih očitno podpirajo v Washingtonu. Tudi pretirani očitki, češ da se je Kuba povezala z vzhodnim blokom, ne morejo nikogar
preslepiti. Od tod v ameriškem tisku tudi tolikšno razpihovanje izjav premiera Hru-ščeva, da bo SZ branila Kubo pred morebitnim napadom. Značilno je tudi, da je Kuba že obtožila ZDA za priprave na napad nanjo in da v Was-hingtonu tega niso zanikali z oflločno izjavo ali obljubo. Razprava o kubanski pritožbi pred VS se je zaključila s priporočilom, naj bi obe deželi uporabili za rešitev spora miroljubna sredstva v duhu U-stanov-e listine OZN. Ta pot je vsekakor najboljša, četudi vanjo v teh dneh in trenutnih okoliščinah skoraj nihče ne verjame.
KONFERENCA V CASABLANCI
Konferenca šefov držav nekaterih afriških dežel — ZAR,
Maroka, Gvineje, Gane in Malija — v Casablanci je v soboto zaključila svoje delo. Sprejela je resolnoijo o Alžiru.
Kongu in Mavretaniji ter obsodila francoski jedrski poizkus v Sahari, Prav tako je osvoiila »Afriško ustanovno listino«, s katero se zavzema za ohranitev neodvisnosti in suverenosti afriških dežel, za podporo afriškim osvobodilnim gibanjem in za prepoved razmeščanja tujih čet na afriškem ozemljil.
Resolucija o Alžiru se zavzema za pomoč boreči se začasni alžirski vladi. Afriške dežele, ki te vlade doslej še niso priznale, naj bi to čimprej storile. Znova naj prouče svoj odnos do Francije. Odločno
podpira načelo alžirske samoodločbe in zavrača vse oblike, ki to načelo krše v prikriti ali neprikriti obliki.
V resoluciji o Kongu je rečeno, da bodo države — udeleženke konference po soglas-
nem sklepu umaknile svoje e-note iz sestava sil OZN v Kongu. Zahtevajo od OZN, da stori vse, da bi čimprej razorožili ilegalne tolpe polkovnika Mobutuja, izpustili iz zapora zakonite kongoške predstavnike, sklicali izvoljeno skupščino in odstranili tuje osebje iz Konga.
Resolucija proti francoskim atomskim poizkusom v Sahari obsoja nedavno atomsko eksplozijo, ker predstavlja tako ravnanje stalno nevarnost za Afriko in ves svet.
„VZTRAJATI DO KONCA . ..“
BELGIJSKA STAVKA, KI TRAJA ŽE DVAJSET DNI O BOJ ZA SPREMEMBO SEDANJEGA STANJA, A NE ZA VIŠJE MEZDE O POVOD: VLADNI »ENOTNI ZAKON«, KI JE NAPERJEN PROTI MALEMU ČLOVEKU O RAKOVA POT BELGIJSKE PREMOGOVNE INDUSTRIJE
Velika stavka v Belgiji po svojem pomenu presega nacionalne okvire. Nad glavami stavkajočih se ne vijejo transparenti, s katerimi bi zahtevali višje plače. Program je drugačen, prav tako gesla. Neredko lahko prebereš tudi napise »Tovarne delavcem!«. V spopadih s policijo in vojsko, ki je prevzela nadzorstvo po ukazu vlade, je padel doslej le en član sindikata, zato pa toliko bolj uporabljajo solzivec in vodne curke.
In vendar nameravajo stavkajoči tokrat iti do konca. Tisti — med njimi je bil tudi predsednik vlade Eyskes —, ki so sodili, da bodo novoletni prazniki »pomirili prehudo razburkano kri«, so se zmotili.
V Belgiji dobro vedo, kaj je stavka. O tem govore statistike. Vzemimo samo leto 1951! Tedaj so našteli skupno 163 stavk. Naslednje leto so jih našteli 122. Nato se vrste številke: 115 stavk leta 1953, 107 stavk leta 1954 ... Pravih rezultatov pa ni bilo. Zaman je kakih 50.000 delavcev korakalo 14. decembra lani po mestu Liege. Funk-.cionarji sindikatov niso še dobili zaupanja vase, kajti do-slei se je dogajalo, da so prihajali k njim sindikalni voditelji iz krajevnih organizacij in povpraševali, ali bodo stavkajoči, v primeru stavke prejeli odškodnino...
Toda že dva dni pozneje je vrelo po vsej Belgiji. Delavci in študenti, rudarji, kovinarji in poštarji ne nameravajo odnehati. Vsem tistim, ki predlagajo kakršno koli kompromisno rešitev, odgovarjajo z besedami: »To bi bila izdaja! Gremo do konca!«
Že več kot dvajset dni traja stavka. In to je v deželi, kjer sindikalno gibanje ni enotno zelo mnogo. Medtem, ko so socialistični sindikati, ki štejejo približno 700.000 članov, stavko sprejeli, jo vodstvo druge, po velikosti prav tako močne sindikalne organizacije krščinske sandikalne centrale — ostalo ob strani. Toda tudi pristaši te centrale se vse bolj priključujejo stavkovnemu gibanju. Sedaj namreč no gre za to, da si s stavko pribore kak frank na uro več, temveč za mnogo več.
Ni dvoma, da je vplival na odločitev delavcev znani vladni »enotni zakon«, s katerim naj bi rešili težave v belgijskem gospodarstvu s povečano ekspanzijo. To naj bi dosegli s programom »strogosti, discipline in varčevanja«. Delavci so v predvidenih ukreniti takoj spoznali protidelavsko ost.
Seveda bi s tem ali onim manevrom utegnili doseči nekak kompromis, posebno še, če bi vladni krogi pridobili zanj kakega višjega sindikalnega funkcionarja. Toda razvoj kaže, da se to ne bo zgodilo. Skupščina je namreč pred dne-
vi sprejela omenjeni zakon, četudi so ulice glavnega mesta odmevale od gesel stavkajočih. Stavkovno gibanje je zaradi tega dobilo širšo podlago: ne gre več samo za odstranitev omenjenega zakona, temveč za boj proti sedanjemu položaju, sedanjemu stanju.
Podatki govore o tem, da je poglavitna industrijska panoga -premogovništvo — v stalni krizi. Mnogi premogovniki s tanko plasti« premoga, ki ga morajo pone-
kod kopati tudi do 1300 m globoko v zelo neugodnih pogojih, so postali nerentabilni. Zato so jih pričeli počasi zapirati. Leta 1952 so jih našteli 136, leta 1959 samo še 100, leta 1962 pa jih bo samo 65. Razen tega se iz dneva v dan kopičijo zaloge premoga, posebno še, ko je Belgija prisiljena uvaža-
ti tudi ameriški premog. Na tisoče rudarjev je ostalo brez dela. Obljube, da jih bodo »prekvalificirali«, so povečini ostale samo na papirju.
Posebno prizadeta je rudarska Valonija, kjer žive francosko govoreči Valonci. Spremenila se je v osje gnezdo v nasprotju s severnim delom, kjer žive nekakšni nizozemsko govoreči Flamci in kjer je posebno razvita perspektivna predelovalna industrija. Na severu imajo Še velik vpliv konservativci, cerkev in liberali, na jugu pa socialisti. Na severu se čuti normalni dotok prebivalstva, medtem ko je na jugu število rojstev prav zaradi vse težjih prilik vse nižje.
Te razlike so našle svoj odmev tudi ob sedanji stavki. Pojavlja se namreč želja po federalistični ureditvi dežele, ki bi omogočila harmoničen razvoj vseh pa-
nog. Samo tako bi Valonija dobila spet zaupanje vase. Pravilo, da je gospodarski moment najožje povezan z nacionalnim, je spet dobilo svojo potrditev.
Stavkajoči na bruseljskih ulicah
POMURSKI VESTNIK, 12. I. 1961
3
V JUGOSLAVIJI 25. RAZSTAVA
V Murski Soboti smo imeli priložnost, da smo si v prejšnjem tednu ogledali zanimivo razstavo karikatur mednarodnega karikaturista Vladislava Kondorja. Razstava v Murski Soboti je bila 25. po številu med razstavami, ki jih je priredil mojster karikature v Jugoslaviji. Prav toliko razstav pa je zabeležil Kondor tudi v inozemstvu.
Razstavo sl je ogledalo okrog 1000 ljudi, pred> vsem mladine. Že to, da je Kondor v razstavnem prostoru naredil 150 novih karikatur, pove dovolj, da je bila razstava uspešna in privlačna.
Mednarodni karikaturist Vladislav Koador, katerega dela smo si po nekaj letih spet lahko ogledali v Murski Soboti, namerava še pred pomladjo prirediti razstave svojih karikatur v Lendavi ali v Celju.
Ljutomer
Združenja šoferjev v Ljutomeru jo v lanskem letu dobro gospodarilo in pokazalo vsestransko živahno dejavnost. Število članov so povečali od 19 na 120. Organizirali so vrsto predavanj v okviru Ljudske univerze, predvajali so poučne filme in usposobili 199 pionirjev — prometnih miličnikov, 29 visokokvalificiranih in 98 kvalificiranih šoferjev. Na nedavnem občnem zboru so šoferji razpravljali med drugim tudi o nagrajevanju po učinku.
NOTI OBRAT V LJUTOMERU
Ob novoletnih praznikih je Zavod za zaposlovanje invalidov v Ljutomeru odprl novozgrajeni kovinski obrat. Za to priložnost so pripravili tudi krajši Kultnimi program.
PRAVNI KOTIČEK
POMURSKEGA VESTNIKA
VPRAŠANJE: Ali lahko zahteva razvezo zakonska zveze tudi zakonec, ki je kriv razdora zakonske skupnosti in ali dolgoletno ločeno življenje opravičuje moža, ki živi a drugo žensko, da zahteva razvezo?
ODGOVOR: Načelom Izključno krivi zakonec na razdoru zakonske skupnosti ne more zahtevati razvezo zakonske zveze. Taka izključna krivda je podana, če mož zapusti ženo in vzpostavi izvenzakon-iko skupnost z drugo žensko, pri ženi pa ni ugotoviti takih okolnosti, ki bi tudi na njeni strani predstavljale enak ali kak drug razvezni razlog. Dolgoletno ločeno življenje pa pri vprašanju razveze zakona ima določeni pravni pomen. Prvotna krivda moža na razdoru zakona, ki je pripeljala do omajanja zakonskega razmerja in ločenega življenja, izgubi značaj izključne krivde, če dolgoletno ločeno življenje pokaže, da je nemogoča ali vsaj ni verjetna vzpostavitev zakonske skupnosti. Pri tem imata obe stranki pravico zahtevati razvezo zakona, ker omajanje zakonskega razmerja ni nastalo samo po krivdi ene stranke, ampak tudi po objektivni okoliščini dolgoletnega lsčenega življenja.
VPRAŠANJE: Dedna pravica nezakonskih otrok?
ODGOVOR: Dedna pravica nezakonskih otrok po Zakonu i dedovanju je urejena tako, da imajo do zapuščine svojega •četa enake dedne pravice kakor zakonski otroci, če je sodbo o očetovstvu izdalo kakšna sodišče FLRJ, ali če je oče priznal otroka za svojega pred matičarjem ali v javni. listini ali pa oporoki. Do zapuščine očetovih sorodnikov pa imajo nezakonski otroci dedno pravico, če je Bilo s sodbo ugotovljeno očetovstvo, poleg tega pa je oče nezakonskega otroka pred pristojnim organom priznal otroka za svojega, ali ga je vzel k sebi, ali kako drugače pokazal, da ga pripozna za svojega.
Vprašanje: Kaj je ara (za-davek)?
Odgovor: Ara je to, kar se da v naprej v znak, da je pogodba sklenjena in v varnost, da bo izpolnjena. Da se lahko v denarju ali v drugih nadomestnih stvareh. Če do izpolnitve ne pride ali pride do nepravilne spolnitve, pa zato nasprotnik odgovarja, lahko nekriva stranka zahteva dvojno aro ali sprejeto aro obdrži in brez naknadnega roka odstopi od pogodbe, ali pa zahteva spolnitev pogodbe in e-ventuelno. odškodnino, aro pa vrne ali vračuna. Ce nasprotnik ne odgovarja za neizpolnitev ali nepravilno špolni-tev, mota prejemnik aro vrniti ti. Vrnitev are in ne dvojno aro se lahko zahteva tudi v primeru, če pri sklenitvi pogodbe ni upoštevana obličnost, ki jo veljavni predpisi določajo. (Primer: pogodba o prenosu zemljišč ali stavb, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima nobenega pravnega učinka.)
Vprašanje: Radi bi napravili oporoko in Vas zanima, v kakšni obliki bi jo lahko napravili, da bo veljavna?
Odgovor: Oporočitelj lahko napravi veljavno oporoko sam, pred pričami ali pri sodišču. Prva, takozvana lastnoročna opbroka, je veljavna, če jo oporočitelj lastnoročno napiše in podpiše. Drugo, to je oporoko pred pričami, lahka napravi oporočitelj, ki zna brati in pisati in sicer tako, da oporoko, ki mu jo je sestavil kdo drug, v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše in hkrati pred njima izjavi, da je to njegova oporoka, priči pa se morata podpisati na sami oporoki. Končne lahko sestavi oporočitelju oporoko po njegovi' izjavi sodnik okrajnega sodišča, ki mora prej ugotoviti njegovo istovetnost (sodna oporoka). Oporočitelj mora tako oporoko prebrati in podpisati, nakar potrdi sodnik na sami oporoki, da jo je o-poročitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal.
Gospodinjski koledar 1961
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani se s svojim delom čedalje bolj uveljavlja v javnosti. Ena od vidnih dejavnosti zavoda je zlasti tisk. Tu nimamo namena, da bi obširneje razpravljali o raznih publikacijah, ki Jih izdaja, n. pr. razne diete (Di-
MARTJANCI — V ponedeljek je začela v Martjancih s poukom	kmetijsko-gospodarska
šola. Prijavljenih imajo 25 slušateljev, precej tudi iz okoliških vasi, predvsem iz Noršinec in Moravec. Šola bo trajala predvidoma dva meseca.
MURSKA SOBOTA — Pred dnevi se je sestal novo izvol jeni občinski komite LMS v Murski Soboti. Na sestanku so sestavil? 9-članski sekretariat. Za predsednika komiteja je bil nonov-no izvoljen Peter Gumilar, za sekretarja pa Janez Kiičan. ORAT) —V nedeljo bodo v T). Slavečih. Kruplivniku v Mo-tovilrih imeli gasilske letne obere zbore, na katerih bodo kritično ocenili delo društev v minulem letu ter dali nekaj predlogov za izpopolnitev društev.
eta pri želodčnih, jetrnih, žolčnih, ledvičnih itd. boleznih), prehrana predšolskega otroka, obrati družbene prehrane in številne druge publikacije, ampak bi — ker gremo v novo leto, spregovorili nekaj besed v Gospodinjskem koledarju, ki ga je doslej že petič založil
omenjeni zavod.
Letošnji Gospodinjski koledar je lepo urejen, vsebinsko pa bogat in poučen. Na približno 140 straneh besedila — sem niso všteti obrazci za Gospodinjsko knjigovodstvo, ki jih je tudi nekako 100 strani — te vrate različni član-
ki im prispevki a področja vzgojo, zdravitva, domačega gospodarstva, opremo, ročnih spretnosti, gospodinjskih pripomočkov itd. Največ je seveda gradiva, ki se posredno ali neposredno tiče gospodinjstva in gospodinjskih opravil (v koledarju. n. pr. mnogo jedilnikov in receptov, vzorci za pletenje in šivanje; pa tudi gospodinjsko knjigovodstvo je namenjeno predvsem gospodinjam).
V" kratkem članku ne moremo opisovati posameznih prispevkov, naštejmo le nekaj člankov s področja zdravstva in zdravstveno vzgoje. Zelo lepo je napisan prispevek Cite Boletove »Da bo naša družina zdrava«, v katerem razpravlja avtorica o -najvažnejših vprašanjih zakonskega življenja. Že zaradi tega članka bi si sleherna žena in mati morala kupiti koledar. Izpod peresa dr. Božene Klaič-Lušicky je članek »Tiste obtožujejo, ki od njih pričakujejo vse«. Avtorica razpravlja o spolni prosveti in vzgoji mladine. Bralcem prejšnjih koledarjev je avtorica že znana in tudi tokrat no bodo razočarani. Važen in zelo koristen je tudi članek dr. Danijelo Pogačarjeve »Akutna in nevarna obolenja pri otrokih«.
Tehtni in kvalitetni so tudi naslednji članki s področja vzgoje, družbenih vprašanj, gospodinjstva in z ostalih področij, tako da bodo bralke in bralci našli v njem odgovor na marsikatero vprašanje. Ne manjka tudi leposlovja in humorističnih prispevkov za dolgo zimske dni.
Koledarju Je priložena posebej vezana priloga za gospodinjsko knjigovodstvo.
Tišinska folklorna skupina
Tri prireditve na Tišini
Mladinski aktiv na Tišini, ki se je pred nedavnim združil z aktivom iz Tropovec, se uveljavlja na vseh področjih. Ima precej dobro dramsko sekcijo in folklorno skupino. Dramska sekcija se je lani predstavila z igro, s katero je gostovala v več krajih, za novoletne praznike pa je priredila veseli večer. Delo folklorne skupine je zaživelo šele v zadnjem času. Čeprav nima za sabo kakih večjih nastopov, saj se je predstavila le na domačem odru, se je zadnjo soboto dobro izkazala na javnem mladinskem nastopu v Murski Soboti.
Na občnem zboru aktiva so med drugim sklenili, da bodo v tej sezoni pripravili, dva vesela večera in dve igri. Pred kratkim so že začeli pripravijati prvo štiridejanko »Zaradi stanovanja«. Z njo in z veselimi' večeri nameravajo gostovati tudi v nekaterih okoliških krajih. Treba je še dodati, da ima mladinski aktiv na Tišini precej dobre stike tudi z DPD Svoboda in kmetijsko zadrugo.
Razen tega pa aktiv vzpo-
redno z ostalimi razvija tudi izobraževalno dejavnost. V decembru je na Tišini začel s poukom oddelek večerne 'mladinske politične šole. Pouk o-biskuje okrog 30 mladincev. Trajal bo predvidoma do konča marca, saj imajo precej obširen program. Radi pa bi organizirali še razna predavanja in tudi seminarje. Pri tem jim je obljubil pomoč občinski komite.	-ko
LJUTOMER — Zavod za zaposlovanje invalidov v Ljutomeru je ob novoletnih praznikih izročil namenu nove obrate. Tako bodo znatno razširili sedanji kovinski in oblačilni obrni. zaposlili pa bodo tudi precej novih delavcev. Ob otvoritvi so imeli tudi primeren kulturni program.
RADMOŽANCI — V Radmo-žnneih so imeli v minulih dneh dve seji odbora SZDL. Na prvi so izvolili predsednika in sekretarja organizacije, na drugi pa so ocenili dosedanje delo in sestavili plan dela za letošnje leto.
TOKRAT ZA LOVCE
LOV JE KONČAN
S starim letom se je končala lovna sezona. Gozd je prazen, tudi listja skoraj ni več. Za lovce in lovske družine se je začel primeren čas, ko pregledajo gospodarsko bilanco pretekle sezone in obudijo prijetna lovska doživetja ter ocenilo prizadevanja za napredek lovskega kolektiva. Pri tem so za lovca najvažnejša vprašanja, če je bil stalež divjadi zadovoljiv, kakšna je bila storilnost lovcev, nli je bil v gospodarskem pogledu dosežen učinkovit finančni uspeh, kakšno vrednost predstavlja plen itd. Vse to ni le prikazovanje osnovnih virov življenjskih razmer v naših loviščih, temveč odkriva tudi način upravljanja in udejstvovanja ter medsebojne odnose članov v lovskih družinah. Pravi smisel lova ni samo v iskanju gospodarskih koristi in tudi ne v športnem izživljanju. Lov je le združevanje prijetnega in koristnega. Pri tem pa ne smemo prezreti tega, da prav lov krepi telo in duha, saj povezuje človeka z naravo.
LOVSTVO V POMURJU
Na območju soboške okrajne lovske zveze je 38. lovskih družin z nekaj manj kot 700 člani. Dru-
žine gospodarijo na zelo različnih površinah in ima najmanjša družina 1200 ha, največja pa okrog 500C ha površin. Tudi po številu članov so družine dokaj različne, najmanjša ima 10, največja 50 članov. Vse lovske družine poslujejo
tako kot ostale družbene organizacije, saj je divjad splošno ljudsko premoženje. Izkupiček od lova namenijo predvsem za zaščite posevkov, divjadi, razplod, osvežitev krvi, za lovne potrebščine, kakor za pasti, razne strupe, visoke
ska zveza znatna sredstva za zaščitna sredstva in za uničevanje roparic, ki so škodljiva ne same lovstvu, marveč tudi kmetijstvu.
Vsaka družina ima svoj rezervat — prostor, kjer lovci ne streljajo divjadi. Posebnih prostorov, kjer hi gojili divjad, v Pomurju in edina lovska družina v Kup-šincih goji fazane.
Najbogatejše na divjadi so nižinske družine, saj je okrog Mure najboljše lovsko področje. Zanimivo je namreč to, da je tam, kjer je katastrski dohodek po hektarju največji, tudi največ divjadi. Med najboljše sodi lovska družina v Bankovcih, ki se odlikuje po smotrnem gospodarjenju, dobri organizaciji in najboljšem staležu divjadi. Slabše je stanje lovskih družin na Goričkem.
Omembe vredno je tudi to, da so se lovske družine v zadnjih letih močno osamosvojile in postavice temelje za razvoj.
V pretekli glavni lovni sezoni, ki je trajala do 31. decembra, je bilo v Pomurju tudi mnogo inozemskih lovcev in to največ Italijanov. Italijanski lovci so bili pri nas okrog 140 lovnih dni, za kar so dali okrog 2,5 milijona deviznih dinarjev. Nekateri tuji lovci prihajajo k nam že tretje leto. Vendar jih bo iz leta v leto še več, saj tulce privlačuje ne samo lov, marveč tudi naša pokrajina, naš turizem.
Pozimi posvečajo lovci divjadi vso skrb
TRAKTORIST ZAVOZIL V
POTOK
Traktorist Franc Abraham	iz
Hodoša je pred nedavnim vozil |§ traktor, last Kmetijske zadruge Salovci. Na cesti pred vasjo Ho-doš je zaradi izgube oblasti nad vozilom in neizpravnosti vozila — zavozil v potok. Pri tem je bil lažje poškodovan.
S	POLEDENELA CESTA
VZROK PROMETNE NESREČE
g	V minulih dneh je bila spolzka
poledenela cesta vzrok več pro-metnih nesreč. Zaradi tega sta med vasjo Renkovci in Turnišče trčila avtobus last PTT Ljubljana
in tovornjak Tovarne mlečnega prahu iz Murske Sobote. Škoda na obeh vozilih znaša 15.010 dinarjev.
NEZAVAROVAN TRAKTOR SAM NADALJEVAL VOŽNJO
Pred trgovskim podjetjem »Izvir« pri Vidmu ob Ščavnici je traktorist ‘ Stanko. Kocbek pustil traktor nezavarovan, ne da bi se predhodno prepričal, če ima traktor dobre ročne zavore. Tako je traktor sam nadaljeval vožnjo in se zaletel v cerkveni stolp. Materialna škoda na vozilu znaša 10.000 dinarjev.
ROJSTVA
Rodile so: Terezija Prkič iz Ba-kovec — deklico. Tatjana Bedič iz Gaberja — dečka, Jožefa Banifar-ti iz Gerlinec — deklico, Angela Lukač iz Bakovec — deklico. Marija Horvat iz Vanča vesi — dečka, Tvanka Vogrin iz Bogojine — dečka, Ana Koren iz Mostja — deklico. Marija Jerebic iz Crensovec — dečka Rozalija Varga iz Gaberja — deklico, Katarina Car iz Dobrovnika — dečka, Ana Prša iz
Bogojine - deklico, Marjeta Gom-boc iz Tešanovec - deklico želena Kranjec iz Murskih Petrovče — deklico, Marjeta Sobočan iz Lendave - dečka. Terezija Zadravec iz Lipe — deklico, Helena Hari iz Gerlinec — dečka, Terezija Cimerman iz Centibe - deklico. Anica Magdič iz Noršinec — deklico, Marjeta Vereš iz Kota — deklico, Julijana Nakaša iz Radmožanec — deklico. Terezija Sušeč iz Beiti-nec dečka, Marija Berden z Murskega, vrha — dečka. Frida Merklin iz Črnec — dečka. Verona Kavaš iz Sodišinec — dečka. Sari-ka Kučan iz Murska	-
dečka, Marta Holc iz Gornje Radgone — deklico Ana Lenčan Noršinec — deklico. Jožefa Kol-manko iz. Tronovecdeklico. Tre-na Koroni a iz Moščanec — devico, Marija Kardoš iz Murske So-bote — dečka Mirjana Zelko ‘ iz Mahkovec — devico. Manca Cer iz	sobote — dečka. Ange-
la Makoter s Cvena — devico. Marta Vukan iz Petanjec - dekli-ro. Ana Rašič iz Lendavskih go-
ric — dečka Marta Podan iz Rakičana 
iz Laškega — deklico. Marija Meo-

lic iz Satahovec — deklico, Ana Novak iz Bakovec — dečka, Fran- čiška Štuhec iz Logarovec — deč- ka izela Pestner iz Crensovec — dečka.
POROKE
Franc Poredoš, kmetovalec in Murske Sobote in Terezija Brat- kovič, poljedelka iz Murske Sobo- te: Ignac Zavrl, ortopedski moj- ster iz Ljubljane in Veronika Zver, učiteljica z Murščaka; Ludvik Kutoš, strokovni učitelj iz Raki- g čana in Marija Berden, uslužben- ka iz Murske Sobote; Franc Tišla- rič, elektrotehnik lz Kroga in Ma- rija Vrečič, uslužbenka iz Sodiši- g nec.
SMRTI
Umrli so: Verona Cervek, stara M 61 let. iz Beltinec; dr. Stefan Vu- čak. star 65 let. iz Murske Sobote; Barbara Tkalec, stara 60 let. iz Tr- nja. Amalija Guba iz Beltince, sta- g ra 73 let in Uršula Petkovič, stara g 90 let. iz Bakovec.
mreže, za hrano divjadi v zimskem času itd. Sredstva pa se lahko uporabljajo tudi za investicije v lovstvu. Tako je bil lani zgrajen Dom pomurskih lovcev v Murski Soboti, ki je edini te vrste v Sloveniji. Iz sredstev lovske družine Negova so lani zgradili tudi lovsko kočo nedaleč od lepega negovskega ribnika. Se letos pa bodo v bližini lovskega doma v Murski Soboti uredili poseben park — majhen zoološki vrt, v katerem bodo gojili divjad, ki živi v naših krajih. Mimo tega daje lov-
"Že stokrat sem ti rekel: ne nesi mi divjadi, dokler je ne ustrelim"
L0VFC IN NARAVA
Po nižinskem lovišču se še vedno klatijo nevarni roparji, na pri-dihur. Zoper te
a puško kaj malo opravimo. Edino ...podlasica kakšenkrat preseneti lovca, ko s svojo ozko predvsem iz trave, kakor periskop. Lovec seveda v takem primeru pripravi puško, pa čeprav se —jo o bila Navavadno čez trenutek zopet dvigne glavo in če je lovec uren, zadnjič. Sicer pa roparje največkrat lovijo s pastmi; dihurje pozimi tudi kmetje po gospodarskih poslopjih.
Ob takih mislih lovec tiho stopa po zeleneči ravnini ob Muri, po rahlo valovitih gričih Prlekije in Goričkega. Toda vsak trenutek je pripravljen, da pristavi puško k licu. Od časa do časa mu pride prav tudi dalinogled, da preveri sumljive predmete v daljavi. Ob tom pa posluha tisočere glasove okoli sebe, žvrgolenje škrjančkov pa mu razveseljuje srce. vse to pa ga seveda ne sme premotiti, da bi pozabil na dolžnost, ki jo je sprejel, ko je bil z »viteškim« udarcem sprejet v zeleno bratovščino. Spremila ga zadovoljstvo, v srcu pa čuti odgovornost za dejanja, ki jih naredi v naravi.
K. Jauševec
POMURSKI VESTNIK, 12. I. 1961
4
MAUČEC
V REPREZENTANCI SCL
Znani slovenski nogometaš in napadalec L moštva Sobote Franc Maučec je v novoletni športni anketi mariborskega "Večera" dobil največ glasov — 306 od skupne poslanih 746 — za uvrstitev v jesensko reprezentanco SCL. Anketiranci so ga uvrstili na kaj različna mesta v tem moštvu: 71 na desno krilo, 144 na desno zvezo, 184 na mesto srednjega napadalca, 268 na levo zvezo in 83 na levo krilo. Zanimivo je tudi, da ga je
manjše število anketirancev uvrstilo še na mesto v obrambi. V dokončni konkurenci je Maučec pristal z 268 glasovi na levi zvezi, kjer je njegov najresnejši konkurent Pirc dobil samo 190 glasov.
Podobno mesto je Francu Maučecu bilo prisojeno v slovenski jesenski nogometni reprezentanci tudi v novoletni anketi športnega tednika Polet. Vse kaže, da bo na pobudo Poleta do te tekme tudi prišlo spomladi pred začetkom tekmovanja za prvenstvo v SCL. Za najbolj zanesljivega nasprotnika reprezentanci SCL navajajo re-nomirana moštva iz I. zvezne lige: Partizana, Crveno zvezdo, Vojvodino, Hajduk ali Reko.
Uvrstitev Franca Maučeca v reprezentanco SCL ne pomeni samo priznanje njemu kot vzornemu Športniku in renomiranemu nogometašu, marveč tudi njegovemu matičnemu klubu in nogometu v Pomurju sploh. Zato k njegovo-mu uspehu v obeh anketah vodilnih časnikov tudi našo čestitko!
V PRIHODNJIH LETIH
MNOGI NOVI ŠPORTNI OBJEKTI
Svet za telesno kulturo pri ObLO Murska Sobota je na svoji prvi letošnji seji sestavil perspektivni načrt za razvoj telesne kulture v soboški občini za naslednjih pet let. Vse popolne osemletne šole bodo (dobile svoja igrašča ki telovadišča, manjše objekte' pa bodo zgradili pri vseh ostalih šolah. Nekaj dvoran v zadružnih domovih bodo preuredili v telovadnice, predvideno je pomožno igrišče za NK Sobota, skakalnica v Mačkovcih, strelišče itd.
Ureditev igrišč s telovadišči predstavlja velik korak naprej, saj pomeni, da smo problem telesne vzgoje začeli reševati tam, kjer je najbolj pereč: v šolah. Šole bodo tako končno le prišle do prepotrebnih igrišč, za katere predvideva načrt, da bodo vključevala: igrišča za odbojko, rokomet in perjanico, tekmovalno progo za 100 m, plezala, drog, jamo za skoke in strelišče za zračno
puško. Poleg vseh popolnih šol bo podobno igrišče dobil že Dijaški dom v Soboti.
Dvorane v zadružnih domovih so marsikje še nedograjene in neizkoriščene. V prihodnjih petih letih bodo za potrebe pouka telesne vzgoje u-redili dvorane v Puconcih, Kuzmi, Rogašovcih, pri Gradu irt na Tišini.
V načrtu je še pomožno igrišče za NK Sobota in ureditev
glavnega igrišča, 25-metrska smučarska skakalnica v Mačkovcih, strelišče in drsališče v Murski Soboti; za bodoči športni park in olimpijski bazen — prav tako v Soboti — pa bo izvršena lokacija in pripravljeni načrti. In še en važen sklep: povsod tam, kjer bomo gradili nove šole, bomo hkrati gradili tudi telovadnice.
Od zgoraj navedenih objektov bodo že letos prišli v poštev naslednji: igrišča pri petih šolah in Dijaškem domu, telovadnica v Puconcih (dograditev), pomožno igrišče za NK Sobota, strelišče; za skakalnico v Mačkovcih, ki bo prvi objekt te vrste v Pomur-
ju, pa bodo opravili vsa pri- , pravljalna dela (načrti, loka-cija in priprava gradbenega materiala).
Seveda pa na seji niso razpravljali samo o objektih, saj je pomanjkanje strokovnega kadra prav tako pereče. Zato bo treba več mladine usmerjati v telesno-vzgojne šole, posebno pozornost pa bo treba posvetiti pouku telesne vzgoje na Učiteljišču. Čedalje bolj se čuti potreba po pedagoškem svetovalcu za telesno vzgojo, ki bi lahko — posebno mladim učiteljem — zelo pomagal.
Nadalje je svet sprejel obširen program dela za leto 1961. Med drugim bo analiziral stanje telesne kulture v občini, pregledal in popisal vse telesnovzgojne objekte, nadaljeval z nabiralno akcijo, pomagal pri Organizaciji med-šolskih tekmovanj, se seznanil s poukom telesne vzgoje na šolah — zlasti, na Učiteljišču in proučil vprašanje rekreacije v podjetjih. Svet pa seveda pričakuje, da bo pri svojem delu užival vso pomoč in razumevanje pri občinskem ljudskem, odboru, saj bo le tako mogel zares uspešno delovati.
1 L.
Pomurski filmski barometer
MAIGRET NASTAVLJA PAST-Kdor pozna Georgeša Simenona, znanega pisca kriminalnih romanov in Jeana Gabina, prvaka francoskih filmskih igralcev, ta prav gotovo ne bo zamudil filma. Vprašanje je, kdo nas bolj zadovolji — ali inšpektor Maigret, kakor si ga je zamislil njegov literarni oče Georges Simeon, ali njegova filmska podoba v osebi Jeana Gabina. Bralcem Simeonovih romanov je nedvomno ostala v spominu neposredna človečnost, življenjska preprostost in modrost inšpektorja Maigreta, prav takega pa je skušal v filmu s svojo zrel« igralsko umetnostjo prikazati tudi Jean Gabin. V nekaterih prizorih in scenah zaživi njegov lik z neposredno prepričljivostjo in z malone neubranljivo sugestijo. Prepričljiv je tudi Jean Desailly v izredno težki vlogi zločinca. Skoda le, da zahtevna Simenonova povest ni bila osnovno vodilo filma, temveč so bili to le posamezni prizori, ki jih režiser seveda ni mogel strniti v uspelejš« celoto.
Film bo prihodnji teden v ponedeljek in torek na sporedu soboškega kina.
OD PEKLA DO TEKSASA -Obiskovalci kina so gotovo že -pazili, da je vestern že zdavnaj zapustil stari kliše in shemo: še-rif, revolveraši, napad na poštno kočijo. Sedaj so glavni junaki ljudje, ki sovražijo revolver, hrepenijo za mirnim življenjem in samo westernska psihoza jih zdaj pa zdaj prisili, da sežejo po orožju.
Tudi »slabi« niso več »črno-beli«. Postali so malce bolj humani in sensibilni. Tako v tem filmu preganjajo človeka stotine milj, nato pa mu gentlemanski odstopijo svojega konja (ker so njegovega ubili) in dajo štiri ure »prednosti«. Sicer pa so igralske ustvaritve v tem filmu v senci fizičnih akcij.
ŠPORTNA TRIBUNA
ENOTNI SMOTKI
- Razprava o enotni telesno-vzgojni organizaciji v Sloveniji že nakazuje prve obrise take organizacije tudi na našem terenu; 6 tem bo prav gotovo izrekel odločilno besedo tudi republiški Kongres zd telesno vzgojo, ki bo letos v Ljubljani in od katerega upravičeno pričakujemo pomembna napotila, predvsem še, da bo pomenil korenito prelomnico na tem družbenem področju in prinesel mnogo svežih inpulzov za ie očitnejši napredek telesne vzgoje kot nedeljive celote v prizadevanju socialistične družbe za dobro našega delovnega človeka.
Tudi pri nas v Pomurju bo potrebno slej ko prej prekiniti s skrajnostima, ki se še pojavljata v tem ali onem društvu, da se gremo same za >splošnv< telesno vzgoje ( v
telovadnici) ali pa zgolj za "čisti" športi čeprav je vse bolj očitno, da tako ločevanje ne vodi naprej — tako s - stališča zanimanja in interesnega vključevanja naše mladine kot s strokovnega stališča, saj se obe dejavnosti harmonično dopolnjujeta in tvorita v zaključni fazi enoten proces telesno-vzgojnega oblikovanja našega človeka.
Pravilno vrednotenje telesne vzgoje kot enotnega procesa izključuje tudi pri nas ozkost n ekaterih društev TV D Partizan, ki vidijo v telovadbi svoj edini in končni smoter, pri tem pa ocenjujejo šport kot nekakšno postransko, manj vredno dejavnost in mu v svojem delovanju — kljub velikemu zanimanju članstva in zlasti mladine — odmerjajo vlogo >pastorka<, kakor tudi tistih športnih organizacij, ki zopet ne vidijo dalje od "či-stena" športa in tudi v praksi negirajo vlogo splošne telesne vzgoje kot temelja za oblikovanje dobrega in vsestranskega športnika. Prva ali druga skrajnost je lahko tudi v vaših razmerah škodljiva, če bi dopustili, da bi se razbohotila in postala nravilo. Zato ju bomo izključili v vašem skupnem prizadevanju za enotna telesno-vzgojno organizacijo.
Vendar kažejo nekateri primeri na terenu, da se ta proces interesnega stapljanja skupnih smotrov že pričenja. Tako so n. pr. v ljutomerskem TV D Partizan ob istočasnem prizadevanju, da bi obdržali in še okrepili splošno telesno vzgojo v telovadnici, zavestno močneje odprli vrata, za vključevanje raznih športov v društveno delovanje, ker pač menijo, da je potrebno iti v korak z interesi mladine, ki se vsebolj nagiblje k športu. Tudi v soboškem TVD Partizan zavzema športno delovanje zelo široko področje, ki že nemara prerašča same zmogljivosti društva, pa se zato poraja "misel, da bi da kazalo % Murski Sobctu uveljamti določeno specializacijo s tem,
da bi ustanovili športno društvo, v katerega interesne sekcije bi se po svojem zanimanju vključevala predvsem mladina, pa tudi športniki iz delovnih kolektivov, medtem ko bi TVD Partizan skrbelo predvsem za splošno telesno vzgojo. Ta specializacija bi kajpak bila pogojena s tesnim sodelovanjem obeh društev; ki bi se po svgjem delovanju dopolnjevali in vsako na svo-jem področju uresničevali sicer enoten proces telesne vzgoje. Ustanovitev takega športnega društva zahtevajo tudi vse večje potrebe po rekreativnem izživljanju v delovnih kolektivih glede na rast industrije in števila zaposlenih delavcev. v pokrajinskerri središču. Pobuda za ustanovitev športnega društva s takimi smotri je prišla na letnem občnem zboru Kluba mladih proizvajalcev ČZP Pomurki tisk in jo kaže po temeljitih pripravah tudi uresničiti.
PRVA PIONIRSKA STRELSKA DRUŽINA V POMURJU
Pred dnevi je bila na pobu-do občinskega strelskega vodstva ustanovljena na soboški II. Osemletki prva pionirska strelska družina v Pomurju. Družina je dobila ime po narodnem heroju Štefanu Kovaču. Ustanovitev pionirske družine je omogočilo veliko razumevanje odgovornih činiteljev na šoli, predvsem še mladega učitelja Pavliča, ki se je osebno zavzel za ustanovitev. Družina šteje sedaj 39 članov, kmalu pa bodo to število še povečali, saj je med pionirji te šole veliko zanimanje za strelski šport.
Na ustanovnem občnem zboru družine je bil navzoč tudi predstavnik SZS tov. Jesenik, ki je mladim članom spregovoril o vlogi strelske organizacije in pomembnem deležu slovenskih pionirjev v NOB. Na zboru so izbrali upravni in nadzorni odbor družine ter disciplinsko sodišče. Za predsednika je bil izvoljen pionir Cvetko Damjanovič, ki je pred
nedavnim obiskoval lnštruk-torski tečaj v Soboti In prejel diplomo strelskega inštruktorja III. klase. Že dosedaj je bil zgleden strelec in je sodeloval na vseh tekmovanjih v družini ali v občinskem merilu. Mladi strelci so dobili na zboru brezplačno tudi članske izkaznice. Odslej bodo imeli vsak petek treninge v zimskem zračnem strelišču pod vodstvom Leke Brkiča.
Glede na to, da smo imeli že dosedaj precej pionirjev v družinah odraslih strelcev, vendar pa so bili ti, vključeni samo v posebne sekcije teh d-užin. pomeni' ustanovitev samostojne pionirske družine na snhoški IT. Osemletki velik korak pri širjenju strelskega športa med najmlaišimi. Podobno strelsko družino nameravajo že v bližnji prihodnosti ustanoviti tudi na soboški I. Osemletki. Priprave za u-stanovni občni zbor so že mimo.
Kapetan I. Peririič
V nedeljo, 15. januarja ob 9. uri dopoldne bo v restavraciji Hotelo Zvezda letni občni zbor Nogomet, nega kluba Sobota. Na občnem zboru bodo razpravljali o dosedanjih uspehih kluba in posameznih moštev, kokor tudi o perspektivah za prihodnost. Kot so nam sporočili, se bo prvo moštvo Sobote taikoj po občnem zboru začelo pripravljati na spomladansko tekmovanje za prvenstvo v SCI,. Priprave moštva bodo v telovadnici, če bo vreme dopuščalo, pa tudi na prostem. Predvidevajo tudi, da bodo spomladi prvo moštvo pomladili z nekaterimi domačimi igralci, ki jih bodo vključili tudi v zimske priprave.
NA SLIKI I. moštvo Sobote: od leve proti desni čepe: Potočnik. Msrčič. Vrdnjuka. Maučec. za njimi čepita: Si rotor. Miloševič, od leve proti desniotoje: trener moštva Zolkn, L. Norčič, Drvnrič, J. Norčič, Devet. Skalar, Sečko.
PO ČETRTEM KOLU POMURSKE KOŠARKARSKE LIGE
2 TOČKI PREDNOSTI - ZA ELAN
Zadnja dva tedna sta minila v znamenju košarke tudi v Pomurju. Mimo tekmovanja za prvenstvo šole na I. soboš-
ki Osemletki, d katerem smo že poročali v prejšnji številki, sta bili na sporedu tudi tretje
in četrto kolo Pomurske košarkarske lige. V tretjem kolu zlasti prešeineča visoka zmaga moštva Elana nad Rakičanom. Posežen je bil celo troštevilčni rezultat, kar je redkost v košarkarskih srečanjih. V četrtem kolu je proti pričakovanji! moštvo ESS zgubilo srečanje s tokrat zelo razigranim moštvom , Ljutomera, pa tudi moštvo Vajenca se je z zrnato nad Slogo izvleklo iz nevarnih voda. Zadnjo neder lio smo bili pričo tudi priia-jteljski ženski košarkarski tekmi, v kateri je Elan premagal Mladost z rezultatom 22 *7.
1 V Trj. kolu Pomurske knLirlrsr-ske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Grafičar: Akademik 51:27 ž
(29:18): Ljutomer : Vajenec (23:14)
 Sloga : FSŠ 25:37 Rakičan : Elan 38:104
(19:50).
ČETRTO KOLO GRAFIČAR : ELAN 54:81 (19:37)
S to zmago si je moštvo Elana zagotovilo vodilno mesto na lestvici. Ekipa Elana je bila ves čas v premoči, ker je moštvo Grafičarka nastopilo samo s 4 igralci. VAJENEC : SLOGA 77:37 (38:26) H prvem polčasu je bilo moštvo Sloge mnogo boljše kakor v drugem. Moštvo Vajenca si je razliko v golih in zmago priborilo šele v drugem polčasu.
LJUTOMER : ESS 89:61 (40:22) Igralci ESŠ niso bili kos razi-
granemu moštvu Ljutomera. Najboljša igralca sta bila Berce pri Ljutomeru in Sarotar pri ESS.
LESTVICA PO IV. KOLU
Elan	4	4	0	0	286:176	S
Ljutomer	4	3	0	1	230:164	0
ESS	4	3	0	1	216:180	6
Grafičar	4	2	0	2	187:197	4
Akademik	3	1	0	2	143:112	2
Vajenec	4	1	0	3	144:196	2
Bališčan	3	1	0	2	J 104:177	2
Sloga	4	0	0	4	126:226	0
Najboljši realizatorji po IV. komu vlado Roškar (Gr.) 105, Emil Miloševič (Elan) 98, Mitja Berce (Ljutomer) 92 košev.
Simone Signoret v filmu >Pot v visoko družbo<
OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA Znam francoski filmski režiser Andre Cayatte (»Pravici je zadoščeno«, »Vsi smo morilci«, »Pred potopom« itd.) je ostal tudi v tem svojem filmu zvest - svoji praksi, čeprav film izzveni dokaj bolj bledo kot ostali njegovi filmi. v filmu se je zavzel Cayatte za problem estetske kirurgije' oz. tega, alj lahko spreten plastični poseg kinirga odstrani nedostat-ke, ki kazijo ženski obraz. S pomočjo kirurga je postala Marie-Josče (Michele Morgan) lepa, njenega navdušenja pa mož ni razumel. Skušala je pobegniti od njega in od preteklosti, vendar ni uspela. Ljubila je moža Bourvll, ker mu je bila hvaležna. Ce ne bi bilo njega, bi težko prenesla mučno in samotno življenje »stare device«. Ko je postala mati, Je bila celo srečna. Mož pa Je videl glavnega krivca za svoj skaljeni mir le v kirurgu. Zato se odloči za usodni korak ...
Oba filma sta na sporedu ob koncu tega in sredi prihodnjega tedna v kinu Gornja Radgona.
POT V VISOKO DRUŽBO -Angleški film, v katerem se scenarij roga karierizmu, vendar z romantično reditvijo, kar nekoliko moti. Velja pa poudariti, da je dala Simone Signeret v tem filmu svojo življenjsko vlogo. Zanimive ie, da ni dosegla tega uspeha v francoski kinematografiji. Njena igra je subtilna in niiaiisirana s sto nijansami. Sicer pa preveva film moralno jasna logika, res pa je tudi, da je socialni koren scenarija po svoje zelo zanimiv.
Film bo na sporedu prihodnji teden v kinu Lendava.
VREZI NJENO IME S PONOSOM — Angleški vojni, pravzaprav vohunski film. ki v cjeloti izpareva iz najsodobnejših vzgibov pogojeni patriotizem, ki pozneje preraste v zavestno borbo. Zato ni v niem nobenih lažnih ali nabrekla potez.
Igra Virginie Mc Kena zasluži Igralka je u-stvaril a topel ženski lik, junakinjo z vsemi človeškimi črtami im tistim mladostnim ognjem, ki spreminja najbolj težke naloge v preprosto uresničiliva dejanja. Odlika filma je tudi ta, da je njegova akcijska stran vsklajena z nje-govo pretgresljivo humano poanto.
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu pri Vidmu ob Ščavnici.
KOŠARKARSKE VESTI
V sredo, 18. januarja 1961 ob 19. uri zvečer bo v Domu soboškega TVD Partizan ustanovni občni zbor Pomurske košarkarske podzveze. Z ustanovitvijo te podzve-ze bomo dobili organ, ki bo tudi v Pomurju sistematično skrbel za napredek košarke.
V nedeljo se bo pričelo v Pomurju tudi tekmovanje za prvenstvo v ženski košarkarski ligi. V tekmovanju bodo sodelovale ekipe Elana, Sloge in Mladosti. V prvem kolu se bosta po-merili moštvi Sloge in Mladosti. Pričelo pa se bo tudi tekmovanje v pionirski ligi. 
V nedeljo, 15. januarja so na programu tek-me za prvenstvo: ESS : Vajenec, Akademik Ljutomer, Slona : Flan, Rakičan : Grniičar. Tekme bodo dopoldne v
gimnazijski telovadnici
PO DVEH LETIH PREMORA SPET HOKEJ NA TRAVI
Pred dnevi je bilo v Ljubljani posvetovanje Podzvezde za hokej na travi za Slovenijo. Na tem posvetovanju so se dogovorili, da bodo letos spet osiveli med mladino ta priljubljeni šport — po dveh letih premora, ki je nastal predvsem- zaradi pomanjkanja ustreznih rekvizitov. Že spomla-di se bo predvidoma pričelo tekmovanje za republiško prvenstvo. v katerega bodo poleg dosedanjih moštev Sobote, Maribora, Celja in Senovega
posedli tudi novo ustanovljeni klubi v Trbovljah, Litiji in Ljubljani. Republiški prvak bo potem spet tekmoval v konkurenci moštev za državno prvenstvo. 
Že ta mesec bodo pričeli s treniranjem hokeja na travi tudi v Murski Soboti. V ta na-m*n so že dobili 25 novih, iz Indije uvoženih palic, ki so bije doslej glavna ovira, da ni ta šport napredoval v zadnjih dveh letih tudi v Pomurju. Hokejski odbor pri soboškem
TVD Partizan si prizadeva, da bi se v trening vključili vsi bivši igralci, razen temi pa vabi tudi novince, ki bi se že-leli posvetiti temu športu (člane, mladine in pionirje). Prijave sprejema vsa v dar prof Evgen Titan na ESŠ v Murski Soboti. Razen tega nameravajo ustanoviti nova hokejska žarišča tudi. v Liutomeru in Lendavi. Če ne bo moč v teh krajih sprva pridobiti za ta šport odrasljh, naj bi začeli vsaj s pionirji.
POMURSKI VESTNIK, 12. I. 1961
5
RADIJSKI PROGRAM
Radiotelevizija-Ljubljana
NEDELJA
Prvi program
na srednjem valu 327,1 m, 275 m, 212,4 m, 202 m in UKV frekvence 96.5 MHz, 92,9 MHz, 94,1 MHz, in 88,5 MHz.
8.00 Mladinska radijska igra — Josip Ribičič: Razbojnika Frice in Frače; 8.35 Iz albuma otroških skladb; 10.10 Se pomnite, tovariši Franc Dijak — Tone Svetina: Zimski boj pod mrzlim Triglavom; 11.45 Zabavni orkester Les Baxter;
13.30	Za našo vas; 14.15 Naši 
poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II;
15.30	Operetna in lahka glasba; 16.00 Humoreska tega tedna: Co-rinth Coulomb: Televizija; 17.00 Zabavni ansambli za nedeljsko popoldne; 17.30 Radijska igra — Paolo Levi: Zadeva Pinedus; 18.35 Veseli planšarji vam igrajo; 21.00 O Verdijevem življenju in delu — VII. oddaja.
Drugi program
na srednjem valu 202 m in UKV frekvence 93,5 MHz, 98,9 MHz, 95,3 MHz, 90,9 MHz 92,5 MHz.
12.00	Nedeljski simfonični koncert; 13.10 Melodije za vse; 13.45 Iz solistične in komorne glasbe; 14.30 Popevke in plesni- ritmi; 15.10—16.00 Popularen operni koncert; 19.00 Dve komorni skladbi Paula Hindemitha; 20.45 Mednarodna radijska univerza: Glasba narodov — Poljska ljudska glasba — H; 21.00 Španske, italijanske in južnoameriške popevke.
PONEDELJEK
Prvi program
8.05 Popularne orkestralne melodije; 9.00 Naš podlistek — Veliki mojster Cezanne — I; 10.40 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta; 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 12.15 Radijska kmečka univerza — Janko Simčič: Oskrba Slovenije ,s cvetjem; 16.00 Iz opernega sveta; 18.50 Človek in zdravje; 21.00 Vo-kalno-instrumentalni koncert stare slovenske glasbe — Jakob Petelin Gallus (1550-1591).
Drugi program
19.00	Dva velika zabavna orkestra; 20.00 Pol ure pri Albertu Rouselu; 21.30 Calypsov praznik z zborom Normann Luboff.
TOREK
Prvi program
8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Draga Zalaznik: Stavčni členi so oživeli; 9.40 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoš-ka; 11.00 Odlomki iz jugoslovanskih oper; 11.30 Deset minut,iz naše beležnice; 12.00 Stane Starešinič - poje belokranjske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti -inž. Rado LinznCr: Zaključki z republiške konferenqe o gnojenju; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo .— Srednjeveški plesi in balade; 14.35 Odlomki iz Gounodovih oper Mireille, Faust ter Romeo in Julija; 17.25 L. van Beethoven: Druga simfonija; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Novi izobraževalni obzornik; 20.00 Vokalni ansambel iz Stuttgarta dirigira Marcel Courand; 20.30 Radijska igra — Ephrain Kishon: Blaumilc-hov prekop.
Drugi program
19.00 Richard Strauss: Metamorfoze (Prva izvedba v RTV Ljubljana); 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana, dirigent Jože Privšek; 20.15 Mladim ljubiteljem popevk; 20.45 Za okroglo mizo o filmu.
Radijska šola za višjo stopnjo — Srednjeveški plesi in balade (ponovitev); 9.25 Med slovenskimi solisti in skladatelji; 11.00 Ruski tečaj Za začetnike — Ponovitev 2. lekcije; 11.15 Klavir in orglice;
12.00	.Štirje fantje igrajo; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Fer-čej: Strokovno delo v govedoreji leta 1960; 12.25 Iz komičnih oper; 13.30 Poje Slovenski oktet; 13.45 Klavir in hammond orgle; 16.00 Od popevke do popevke; 18.30 Četrt ure z ansamblom Moj mira Sepeta; 18.45 Ljudski parlament;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Po svetu jazza.
Drugi program
19.00	Majhen orgelski koncert; 19.30' Radijski dnevnik; 20.00 Dr. Burney pripoveduje; 20.55 Melodija, ples in jazz.
PETEK
Prvi program
8.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 8.30 Od Beograda do Moskve; 9.20 Poje zbor Glasbene matice iz Ljubljane p. v. Cirila Cvetka; 10.35 Plesni ritmi z orkestrom Erwin Lehn; 11.00 Arije in dueti iz oper »Evgenij Onjegin« in »Pikova dama«; 11.30 Človek in ' zdravje (ponovitev); 12.00 Narodne s klavirjem; 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. inž. Vilko Masten: Nova sredstva za varstvo rastlin; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.45 Od Pohorja do sinjega Jadrana; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kdo je našel Jurčka; 14.35 Naši mladi operni pevci vam pojo; 15.45 Radijska univerza — Vladimir Ribarič: Ljubljani astronom.-geofizikalni observatorij ; 18.00 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-poli-tični pregled; 20.30 Z violino skozi čas p 10. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Drugi program
19.15 Napolitanske pesmi poje tenorist Giusepe di Stefano; 20.00 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe; 20.25 Mednarodna radijska univerza; 20.40 Marij Kogoj: Črne maske.
SOBOTA
Prvi program
^ 8.05 Glasba ob delu; 10.15 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija; 10.55 Zabavni orkester Melachrino; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Pionirski . tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmice; 12.00 Veseli hribovci; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Ivanca Merhar: Reja kuncev in gospodarstvo; 13.50 O-perne melodije, ki jih radi poslušate; 14.20 Šport in športniki; 16.46 Planinski oktet iz Maribora; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Plesni orkester Ray Anthony; 18.00 Jezikovni Dogovori; 18.30 Pevca Anica Zubovič in Marko Novosel; 20.00 V izbi na toplem; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
Drugi program
19.00	Po mehiških pampah; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.20—23.00 Posnetki z zadnjega nemškega jazz festivala v Frankfurtu (1. večer).
Anketirani traktoristi
Kmetijsko-tehnična komisija O-krajnega odbora Ljudske tehnike v Murski Soboti je nedavno izvedla anketo med traktoristi Pomurja. Na anketo, ki vsebuje 32 vprašanj in je anonimna, je doslej odgovorilo že precej anketirancev. Odgovore pošiljajo skupinsko ali posamično. Ta anketa je le del delovanja društev traktoristov in kmetijskih strojnikov in je njen namen, da pokaže, kaj smatrajo traktoristi za najvažnejše v kmetijskem strojništvu in za kaj menijo, da se naj društva traktoristov in kmetijskih strojnikov v prvi vrsti zavzemajo.
Traktoristi so izrazili zlasti željo, da bi se društva traktoristov in kmetijskih strojnikov ukvarjala z vsemi vprašanji njihovih po-
odgovarjajo
klicev in tudi s vprašanji njihovega življenja, glede tehnične in splošne zaščite, plač, tudi stanovanjskih vprašanj, nesreč itd. Nadalje želijo dobiti možnost za strokovno izpopolnjevanje, za kar menijo, da bi jim zlasti koristil časopis za kmetijsko strojništvo, ki naj bi se ukvarjal z novostmi iz kmetijske mehanizacije, s stanjem v kmetijski mehanizaciji, z metodami dela, zlasti na izrazitih kmetijskih področjih, s vprašanji servisa in servisne službe in naj bi iz njega izvedeli tudi vse o delovanju društev traktoristov dru-
god in pri nas. O tem je razpravljala tudi komisija okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki proučuje možnosti izdajanja takega časopisa v Pomurju, kjer je zaradi tega, ker je kmetijstvo najmočnejše razvito, najprimernejše mesto za središče, kjer naj bi taka publikacija izhajala.
Odgovori v anketi odgovarjajo tudi na vprašanja o višini plač, o dolžini, delovnega dneva, o odnosih med vodstvom zadruge in traktoristi, o mnenjih traktoristov o agroservisni službi, o pomanjkljivostih, ki jih zapažajo v kmetijskem strojništvu itd. Anketa je izčrpna, vendar o njenih rezultatih v celoti še ni mogoče govoriti, kajti odgovorov je še premalo, da bi lahko našli primerno povprečje.
Sončni mrk bomo videli prvič po tri sto letih
V beograjskem astronomskem observatoriju končujejo
OBVESTILO
Nogometna podzveza za Pomurje vabi vse, ki imajo veselje do nogometa, da se pismeno prijavijo za sodniški tečaj do 25. I. 1961 na naslov: Nogometna podzveza Murska Sobota ali ustmeno tov. Kološi, frizerski salon v Murski Soboti.
Prijateljska ženska košarkarska tekma
ELAN : MLADOST 22:7
Prijateljska tekma se je končala z zmago igralk Elana. To je bila zadnja trening tekma teh igralk, ki bodo nastopile v nedeljo v Kranju proti moštvu tamkajšnje gimnazije.
Pri gimnazijkah sta se izkazali Nemeš in Cek, pri Mladosti pa Hajdinjak in Grmič.
RADIO
Murska Sobota
Nedelja, 15. 1. 1961
12.00	Razgovor z volivci, 
lokalna poročila.
12.20 Domači zbori ih ansambli.
12.30	Obvestila, reklame.
12.40	Oddaja v madžarskem jeziku.
13.05 Želeli ste, poslušajte. Ponedeljek. 16. 1. 1961.
17.00-17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. Torek. 17. 1. 1961.
17.00	Lokalna poročila — Z beležnico in mikrofonom med državljani.
17.20	Obvestila, reklame.
17.30	Oddaja v madžarskem jeziku.
17.40	Glasbeni spored.
Četrtek, 19. 1. 1961.
17.00	Lokalna poročila, obvestijo.
17.20	Oddaja v madžarskem jer.iku.
17.30	Želeli ste, poslušajte. Sobota, 21. 1. 1961.
17.00	Naš sobotni sprehod.
17.15 Obvestila, reklame.
17.30	Želeli ste, poslušajte.
Radio Murska Sobota prenaša
dnevno snored RTV Ljubljana od
05.00	do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od
06.00	do 23.00 ure.
s pripravami za opazovanje popolnega sončnega mrka, ki ga bomo 15. februarja prvikrat videli z našega ozemlja po skoraj 300 letih. Ekipe, ki bodo opazovale ta pojav, bodo imele na razpolago dve minuti časa.
Ekipa beograjskega observatorija bo odšla na Hvar, kjer je vreme v tem letnem času najugodnejše. Ekipa društva »Rudjer Boškovič« odpotuje na Jastrebac, kjer bo posnela fazo sončnega mrka in skušala posneti gibanje Lunine sence po Zemlji, da bi določili hitrost, s katero kroži Luna okrog Zemlje.
Razen teh bodo opazovala sončni mrk tudi amaterska društva Hrvatske (na Hvaru) in Bosne in Hercegovine (na Bjelašnici).
Sodijo, da bo z območja Jugoslavije najboljša vidljivost popolnega sončnega mrka. Zaradi tega pričakujejo več skupin tujih astronomov. Doslej so prispele prijave iz Nizozemske, Belgije, Francije, Nemčije in Grčije.
AEROKLUB V LENDAVI?
V krogih Ljudske tehnike v Lendavi govorijo o tem, da bi ustanovili tamkaj Aeroklub. To zategadelj, ker je Lendava znana kot močno -središče padalcev, razen tega je tamkaj tudj; razvito letalsko modelarstvo. Avto-moto društvo bi bilo pripravljeno dati za avto-vlek močan, še zelo ohranjen motor 10-tonskega avtomobila. S skupnim prizadevanjem bi zgradili šupo za hranjenje jadralnega letala. Tudi inštruktorja letenja bi si lahko zagotovili. O podrobnostih se nameravajo pogovoriti z upravo Aerokluba v Murski Soboti.
FOTOKLUB V RADGONI
Po razgovoru o Ljudski tehniki v Radgoni je bilo sklenjeno, da bodo tamkaj ustanovili fotoklub, ker je za to a-matersko dejavnost vedno večje zanimanje. Istočasno pripravljajo ustanovitev primopredajne sekcije radiokluba, ki že deluje.
CANKOVA
RADIOAMATERJI TUDI NA CANKOVI
Društvo Ljudske tehnike na Cankovi se je lepo razvilo, ima televizor, ozvočevalno napravo, fotokrožek in tudi radioamaterje, ki so nedavno dobili primopredajno postajo. Ko bo ta aparatura pripravljena za delo, bodo ustanovili primopredajno sekcijo.
DRUŠTVO TRAKTORISTOV TUDI V LJUTOMERU
V	Ljutomeru doslej še niso ustanovili društva traktoristov in kmetijskih strojnikov, veh-dar so tudi tamkaj lani izvedli tekmovanje traktoristov. V teh dneh pripravljajo ustanovitev tega društva tudi v Ljutomeru.
ZOPET TATVINA
V	LJUTOMERU
Minulo nedeljo sta dva obiskovalca kina — kolesarja v Ljutomeru ostala brez prednjih koles, ugotovili pa so tudi tatvino diname. Organi Ljudske milice so storilca odkrili že v ponedeljek. Vse tri tatvine je napravil trgovski pomočnik Ernest Mesarič, zaposlen v Ljutomeru.
ZADNJE VESTI
PLENUM OKRAJNEGA
SINDIKALNEGA SVETA
Prihodnjo soboto bo v Murski Soboti plenum okrajnega sindikalnega sveta. Med drugim bodo razpravljali tudi o nagrajevanju po učinku v gospodarskih organizacijah.
USTANOVLJENO DRUŠTVO UČITELJEV STROKOVNIH ŠOL
Predvčeraj so imeli v Murski Soboti ustanovni občni zbor društva učiteljev in profesorjev strokovnih šol. Društvo šteje 30 članov, sestavljajo pa ga učitelji in profesorji vseh strokovnih šol. Za predsednika so izvolili profesorja Božidarja Kerta. Novo društvo se bo ukvarjalo s problematiko strokovnega šolstva v Pomurju, posebno še v zvezi z reformo strokovnega šolstva.
SEMINAR ZA SKUPINSKI POUK
Zavod za pedagoško službo v Murski 'Soboti je priredil pred dnevi v dvorani obrtne zbornice poldnevni seminar za skupinski pouk. Seminarja so se udeležili zastopniki vseh šol Pomurja. O skupinskem pouku in njegovih glavnih delih je predaval pedagoški delavec prdfesor Tomšič iz Ljubljane.
Ika
Murska Sobota
Pred dnevi je' bilo v Sobo-I ti posvetovanje o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi. Posvetovanja so se u-deležili podpredsedniki občinskih ljudskih odborov, predsedniki svetov za delo in referenti za delo pri občinskih ljudskih odborih.
V ponedeljek je bila v Murski Soboti seja šolskega odbora Sole za zdravstvene delavce. Člani sveta so obširno razpravljali o učnih uspehih v prvem polletju, finančni problematiki zavoda in o izven-šolskem delu mladine na tej šoli.
Danes popoldne bo v Murski Soboti seja občinskega sveta za kulturo in prosveto. Člani sveta bodo na podlagi referata predsednika občinske zveze Svobod in prosvetnih društev Mihe Veršiča razpravljali o petletnepi perspektivnem razvoju kulture in prosvete v soboški občini.
ViECJA PONUDBA ŽIVINE V POMURJU
V Pomurju, ki velja kot močno središče živinoreje, je zadnje tedne opaziti živahno ponudbo živine, zlasti kakovostne. KPZ Murska Sobota je v minulem mesecu odkupila nad 2000 svinj za klanje ter 700 telet in goveda.
DIVJI LOVEC PRIJET
Včeraj popoldne so organi LM v Ljutomeru prijeli Mirka Kočarja iz Godemarec zaradi divjega lova. Lovil je fazane na železno past, ki jo je nastavljal nedaleč od hiše. Kakor je priznal, je vlo-vil sedem fazanov, med njimi tudi nekaj fazanic. Eno izmed njih so našli celo v sproženi pasti.
-ko
SREDA
Prvi program
8.05 Mladina poje; 9.20 Ali vam ugaja?; 10.10 Iz oper francoskih skladateljev; 11.00 Popevke in plesni zvoki; 11.30 Za cicibane; 12.00 Igra kvintet Slavka Avsenika; 12.15 Radijska kmečka univerza — Dr. Oskar Bohm: Tehnologija vzreje in vzroki poginjanja sesnih prašičkov; 13.30 Pianistka Zdenka Novakova in mezzosopranistka Dragica Sadnikova pred mikrofonom; 14.40 »Micika v piin-gradi rože bere« — Narodne iz Prekmurja v priredbi Danijela Gruma; 15.45 Radijska univerza — Delovna storilnost -.11; 17.30 Lepe melodije; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronica; 18.20 Od Gallusa do Hindemitha — Romant^a: Felix Mendelssohn; 18.45 Zabavni orkester Raohaele; 20.00 Antonin Dvoršak: Rusalka — Radijska priredba — Zbor in solisti. ljubljanske opere orkester RTV Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek — Vezno besedilo Mitja Šarabon 23.05 Iz modernega glasbenega sveta.
Drugi program 19.00 Angleščina za mladino — 3. lekcija; 19.15 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.45 Koktajl v sredo.
ČETRTEK
POMURSKI VESTNIK - List Izdaja In tiska Časopisna in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik JOSE VILD Urejuje uredniški odbor - št pošiljamo samo po pred plačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murske Sobote	ulica 7 Telefon	
letna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 din — Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70
Prvi program 8.35 črnske duhovne pesmi poje ansambel Graham Jackson; 8.55
POMURSKI VESTNIK, 12. I. 1961
NAŠIM ODJEMALCEM
Cenjenim odjemalcem sporočamo, da smo s 1. januarjem zaradi tehničnih dvir ukinili non-stop poslovanje v Knjigarni in papirnici »Dobra knjiga« v Murski Soboti.
Odjemalce obveščamo, da imamo na zalogi večje število računskih in .pisalnih strojev, ki jih prodajamo po zelo ugodnih cenah.
Pri nas dobite tudi GLASBENE INSTRUMENTE: harmonike, kitare, violine, trobente itd.
Poleg tega imamo na razpolago vse pisarniške in šolske potrebščine po najugodnejših cenah.
Nudimo veliko izbiro leposlovnih in strokovnih knjig.
Naročnikom knjig Prešernove knjige sporočamo, da smo prejeli knjige, ki jih naj naročniki dvignejo. Priporočamo. da glede na pester izbor knjig Prešernove knjige za leto 1961 obnovijo tudi naročnino za prihodnje leto.
PODJETJA — če še niste naročila bilančnih obraz-ev, storite to nemudoma!
Priporočajo se knjigarne in papirnice podjetja ČZP »Pomurski tisk« Murska Sobota
»DOBRA KNJIGA« MURSKA SOBOTA KNJIGARNA »VESNA« LENDAVA KNJIGARNA IN PAPIRNICA LJUTOMER KNJIGARNA IN PAPIRNICA GORNJA RADGONA
6
Motiv z Gorenjske
»V vsako hišo dobro pralno sredstvo!« — to je parola, kadar govorimo o higieni in čistoči.
Detergent OSKAR je pralno sredstvo z odličnimi svojstyi, —
zato OSKAR v vsako hišo!
Za belo in pisano perilo OSKAR, — za volno, naylon in perlon detergent »PERILO«
NOGOMETNI KLUB »SOBOTA«, MURSKA SOBOTA Vas vljudno vabi na
redni letni občni zbor
v nedeljo, dne 15. januarja 1961 ob 9. uri v prostorih hotela »Zvezda«.
Mariji Sabovi, profesorici iz Beltinec in Matiji Cimperman profesorju iz Ljubljane, želi na novi življenjski poti mnogo sreče in razumevanja
Sestrična Anica z družino
Oglas
v Pomurskem vestniku -
siguren uspeh
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 12. do 22. januarja Vseskozi nestalno vreme s pogostimi in včasih tudi močnimi padavinami.
Ohladitve pričakujemo okrog 12. jan. in okrog 19. januarja.

Petek 13. jan. — Veronika Sobota 14. jan. — Srečko Nedelja 15. jan. — Pavel Ponedeljek 16. jan. — Tomislav Torek 17. jan. — Anton Sreda 18. jan. -  Vera Četrtek 19. jan. — Branimir
Obvestilo
Obveščamo vse kmetovalce, ki želijo pridelovati v letu 1961 vrtnine, predvsem kumare, korenje, feferone, papriko, gorčico in druge, da sklepajo kmetijske zadruge do 20. januarja pridelovalne pogodbe.
Odkupne cene so za pridelovalce zelo ugodne! Vrtnine v vseh količinah prevzame obrat Agro-merkur za predelavo.
Vabimo vse interesente, da se do gornjega roka prijavijo pri svoji kmetijski zadrugi ali v obratu Agromerkur v Murski Soboti.
MURSKA SOBOTA - Od 13.-15. januarja ameriški barvni vista-visionski film: »Trije nasilneži«; od 16.—17. januarja francosko-italijanski film: »Maigret nastavlja past«; od 18.—19. januar-ja zahodno-nemški film: »Danes se ženi moj mož«.
GORNJA RADGONA - od 14.-15. januarja 'ameriški barvni kine-maskopski film: »Od pekla do Teksasa«; 18. jan. francoski film: »Ogledalo z dvema obrazoma«.
LENDAVA — od 13.—15. januarja angleški film: »Abdulah veliki«; od 17.—18. jan. angleški film: »Pot v visoko družbo«.
SLATINA RADENCI - od 14.-15. januarja ameriški kinemaskop-ski film: »Zlomljeno kopje«; 19. januarja angleški film: »Vreži njeno ime s ponosom«.
LJUTOMER — od 14.—15. januarja ameriški barvni kinemaskopski film: »Dirka za soncem«; od 18.—19. januarja franc.-italijanski film: »Moderna devica«.
VERŽEJ — od 14.—15. januarja francoski 'film: »Primer dr. Lauren-ta«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 14.—15 januarja ameriški film: »Zvezda Indije«; 18. januarja italijanski film: »Dom«.
VIDEM OB ŠČAVNICI - Od 14.-15. januarja jugosl film »Volčja noč«.
ZAHVALA
Ob žalostni izgubi našega dragega soproga, očeta in starega očeta
dr. Stefana Vučaka
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali.
Posebna hvala dr. I. Amonu in dr. J. Zorku, za be-sede ob odprtem grobu.
Hvala vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili sožalje.
Murska Sobota, 9. januarja 1961
ŽALUJOČI

ČRPALKO za gnojnico, prodam. Veščica 48., p. Murska Sobota
M-12
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 42 arov zemlje, prodam. Stefan Dervarič, Lemerje št. 35, p. Puconci.	M-14
MOTORNO KOLO znamke »Sim-son«, prodamo dne 14. januarja. Mestne komunalne ustanove, Lendava.	M-15
GOSPODINJO srednjih let želi spoznati samoštojen kmetovalec brez otrok. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-16
VAJENCA za kovaško stroko sprejme Kumin Janez, Krog.
M-18
Pošteno dekle sprejmem za GOSPODINJSKO POMOČNICO in tudi za kmetijska dela. Plača po dogovoru. Veščica 32 pri Murski Soboti.	m-19
MOTORNO KOLO »Danuvia«, malo rabljeno, prodam po zelo nizki ceni. Oglasite se v Osnovni šoli Beltinci .	M-33
Agencija Ptuj je razširila svoje poslovanje nad celo Srbijo. Makedonijo in Črno goro. Zaradi tega ima ogromno naročil za vsakovrstna motorna kolesa, osebne in tovorne avtomobile, traktorje in pogonske motorje. Sprejem motornih koles v brezplačno vskladiščenje vsako soboto. Opis ostalih predmetov vsak dan. Izkoristite ugodno priložnost hitre prodaje.	M-32
LAHKE IN TETKE sani, brejo svinjo jorkširske pasme, z rodovnikom (Apaška), ugodno prodam. Alojz Seršen, Veržej 24.
M-26
SEJALNTKE IN TRIJER (cilinder) za i žitarice, poceni prodamo. Stabilne motorje in kosilnice, kupimo. REALITETNA AGENCIJA, Kocljeva 16, M. Sobota M-29
Za pitanje prašičev samo "REDIN" ker pospešuje debelenje
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA z n. j. v MURSKI SOBOTI
ponovno razpisuje mesto
blagajnika
Pogoji: popolna srednja šola ih nekaj let prakse ali nepopolna srednja šola in najmanj 5 let prakse na blagajni oziroma pri podobnem poslu.
Nastop službe možen takoj. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja je treba predložiti do 27. januarja 1961.
Kmetijsko gospodarstvo Lenart v Slovenskih goricah sprejme takoj ali po dogovoru
hlevarja
Zaželena je družina z več delovnimi močmi. Stanovanje je zagotovljeno. Ponudbe pošljite na gornji naslov.
UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENEGA DOMA LENDAVA
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Sefa računovodstva
2.	FINANČNEGA KNJIGOVODJE
3.	BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE
4.	■ SALDOKONTISTA IN LIKVIDATORJA
5.	FAKTURISTA za delo kurativne službe
S. FAKTURISTA za delo preventivne službe in postranskih dejavnosti 7. BLAGAJNIKA 8. STATISTIKA
9. ADMINISTRATORJA pri upravi zavoda 10. ADMINISTRATORKE pr Dispanzerju za žene
Komisijaza uslužbenske zadeve pri OLO Murska Sobota. pa podlagi 27. člena Zakona o javnih uslužbencih 
(Ur. list FLRJ, 53-664/57)
razpisuje delovno mesto
referenta za vojne zadeve
v Oddelku za narodno obrambo OLO Murska Sobota. popolna srednja šola, vsaj 5 let prakse in opravljen strokovni izpit
Kolekovane prošnje s 50 din, življenjepisom, dokazili o 
izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah je vložiti pri OLO M. Sobota 26. januarja 1961.
Pogoji: pod 1..	3., 4., 5., 6., 7., in 8. konča- i
na srednja šola; pod 0. in .10. nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pravilno taksirane prošnje, opremljene z dokumenti in dokazi o strokovni izobrazbi, je dostaviti upravi Zdravstvenega doma Lendava, 
Agatha Christie Stanovanje v
tretjem nadstropju
UPRAVNI ODBOR MIZARSKEGA PODJETJA »JELKA« BELTINCI razpisuje mesto
računovodje
Pogoj: primerna izobrazba.
Stala sta bila v veži in zdaj sta pokukala ven, pred vrata. Na stopnicah se je nekaj korakov stran malce nad njima črtala neka postava. Premaknila se je navzdol in tedaj sta jo lahko razločno videla.
Zastrmela sta se v možica — zakaj pred njima je obstal majhen moški — možica z divjimi brki in jajčasto lobanjo. Oblečen je bil v bleščečo domačo haljo, na nogah pa je imel vezane copate. Udvorljivo se je priklonil Patriciji.
»Mademoiselle!« je spregovoril. »Jaz sem, kakor nemara veste, najemnik stanovanja nad vami. Rad sem visoko — zrak, razgled na London. Stanovanje sem najel pod imenom O Connor. Vendar nisem Irec. Moje ime je drugačno. Zato si drznem, ponuditi vam svoje usluge. Dovolite.«
S široko kretnjb je privlekel od nekod svojo vizitko in jo izročil Pat. Prebrala je ime.
»Hercule Poirot. O!« Zadržala je sapo. »Tisti Hercule Poirot? Veliki detektiv? In boste resnično pomagali?«
»Tak namen imam, mademoiselle. Toliko da vam nisem ponudil svoje pomoči že prej zvečer.«
Pat je bila videti zbegana.
»Slišal sem vaš pogovor o tem, kako priti v stanovanje. Pri vlomih se zelo dobro izkažem. Brez dvoma bi vam bil mogel odpreti vrata, vendar me je nekaj zadržalo, da se nisem ponudil. Lahko bi se vam zdelo presumljivo.«
Pat se je zasmejala.
»Zdaj pa, gospod,« se je Poirot obrnil k Donovanu, »vstopite, lepo prosim, in telefonirajte po policijo. Jaz bom stopil v spodnje stanovanje.«
Pat je šla z njim dol po stopnicah. Našla sta Jimmyja na straži in Pat je razložila, da je z njo detektiv Poirot. Jimmy je razložil Poiro-tu svoje in Donovanove dogodivščine. Detektiv je pazljivo poslušal.
»Pravite, da vrata v dvigalo niso bila zapahnjena? Stopila sta v kuhinjo in luč se ni hotela prižgati?«	
Medtem ko je govoril, je nameril korake proti kuhinji. S prsti je pritisnil na stikalo.
»T iens! v o i l a ce u i est curieu x!« je rekel, ko se je luč prižgala. »Zdaj funkcionira brezhibno. Kaj neki ...«
Povzdignil je prst, da se ne bi nobeden oglasil, in prisluhnil. Rahel glas je motil tišino — glas, ki je nedvomno pomenil smrčanje.
»Aha!« se je oglasil Poirot. »La chambre de domestique.«
Po prstih je stopil čez kuhinjo v majhno shrambo, iz katere so držala vrata v sobo. Odprl je vrata in prižgal luč. Prostor je bil taka vrsta pasje utice, kakršno so bili graditelji blokov namenili človeškim bitjem. Malone ves pod je pokrivala ena sama postelja. V tej postelji je ležalo dekle z rožnatimi lici; počivala je na hrbtu, z odprtimi ustmi, in mimo smrčala.
Poirot je ugasnil luč in se umaknil iz sobe.
»Ta se ne bo zbudila,« je rekel. »Pustili jo bomo spati, dokler ne pride policija.«
Odšel je v dnevno sobo. Donovan se jim je pridružil.
»Rekli so, da bo policija takoj tukaj,« je rekel zasoplo. »Ničesar se ne smemo dotakniti.«
Poirot je prikimal.
»Ne bomo se dotikali,« je rekel. »Mi bomo samo gledali, to je vse.«
Stopal je okrog po sobi. Z Donovanom je bila prišla tudi Mildred in zdaj so vsi štirje stali pri vratih ter ga opazovali tako napeto, da so zadrževali dib,
»Nečesa ne morem razumeti, gospod,« je rekel Donovan. »K oknu sploh nisem stopil takrat — kako je prišla kri na mojo roko?«
»Mladi moj prijatelj, odgovor na to vprašanje vam strmi v obraz. Kakšne barve je prt na mizi? Rdeč, kajne? In nedvomno ste položili roko na mizo.«
»Da, sem. Ali je to ...« Utihnil je.
Poirot je prikimal. Sklanjal se je nad mizo. Z roko je pokazal temen madež na rdečem prtu.
»Tukaj se je zgodil zločin,« je svečano spregovoril. »Truplo je bilo pozneje premeščeno.«
Potem se je zravnal in počasi pogledal okrog po sobi. Ni se zganil, ničesar se ni dotaknil, pri vsem tem pa je četvorica, ki ga je opazovala, čutila, kakor da vsak predmet v tem mračnem bivališču izdaja njegovemu pazljivemu očesu svojo skrivnost.
Hercul Poirot je prikimal, kakor da bi bil zadovoljen. Izvil se mu je rahel vzdih.
»Vidim,« je rekel.
»Vidite kaj?« je radovedno vprašal Donovan.
»Vidim,« je rekel Poirot, »kar ste vi nedvomno čutili — da je soba prepolna pohištva.«
Donovan se je otožno nasmehnil.
»Malce sem se zaletaval, res,« je priznal. »Seveda, v primeri s Patino sobo je vse drugače postavljeno, in tako se nisem mogel znajti.«
»Ne vse,« je ugovarjal Poirot.
Donovan ga je vprašujoče pogledal.
»Hočem reči,« je opravičujoče nadaljeval Poirot, »da so nekatere reči zmerom pritrjene na istem mestu. V bloku so vrata, okno, peč... v vsakem stanovanju na istem mestu kakor v zgornjem ali spodnjem.«
»Ali ne iščete dlake v jajcu?« se je oglasila Mildred. Z rahlim neodobravanjem je gledala Poirota.
»Treba je govoriti popolnoma natančno,« je rekel. »Zame je to — kako ste rekli vi? — majhen konjiček.«
Na stopnicah so zahrumeli koraki in vstopili so trije moški. To so bili policijski inšpektor, stražnik in zdravnik. Inšpektor je prepoznal Poirpta in ga skoraj malikovalsko pozdravil. Potem se je obrnil k drugim štirim.
»Potreboval bom izpovedi vseh,« je začel, »vendar bi ‘pred vsem..«
Poirot ga je ustavil.
»Majhen predlog imam. Mi se vrnemo gor v stanovanje in tale gospodična nam bo naredila, kar je nameravala — omlete. Zase moram priznati, da imam močno strast do omlet. Potem, gospod inšpektor, ko boste tule opravili, se boste povzpeli k nam in nam postavljali vprašanja po mili volji.«
Sporazumeli so se in Poirot je odšel s četvorico.
»Gospod Poirot,« je spregovorila Pat. »Zdite se mi na moč ljub človek. In dobili boste očarljiv omlet. Omlete resnično delam stražo dobre.«
»To je lepo. Nekoč, gospodična, sem ljubil lepo Angležinjo, ki vam je bila silno podobna — ampak, gorje! Kuhati sploh ni znala. Mogoče je tudi bolje, da je bilo tako.«
Njegovemu glasu je bila primešana rahla otožnost in Jimmy Faul-kener ga je radovedno pogledal.
Kakor hitro pa so prestopili prag, je vendarle napel vse sile, bi jih spravil v dobro voljo in kratkočasil. Mračna tragedija iz tretje nadstropja je bila malone pozabljena.
2e so pojedli omlete in jih primerno hvalili, ko so se zaslišali raki inšpektorja Ricea. Prišel je v spremstvu zdravnika, stražnika -sta pustila spodaj.
»Torej, gospod Poirot,« je začel, »vse je videti jasno in prepr 
— nič takega za vas. Edina težava bo nemara ujeti storilca. Rad slišal samo še to, kako ste zvedeli za zločin.«
Donovan in Jimmy sta izmenoma povedala, kaj se je bilo zgodilo zvečer. Inšpektor je grajajoče pogledal Pat.
»Vrata v dvigalo bi morala biti zapahnjena, gospodična. Tega res ne bi bili smeli pozabiti,«
»Ne bom več,« je drhte odvrnila Pat. »Lahko bi prišel kdo In me umoril kakor ubožico spodaj.«
(Nadaljevanje na 8. strani)
AVTOMOBILSKO — MOTOCIKLISTIČNO DRUŠTVO
ŠTEFAN KOVAČ« V MURSKI SOBOTI obvešča, da bo priredilo
“ŠOFERSKI TEČAJ ZA A IN B KATEGORIJO
Interesenti se javijo do 16. januarja. vsak dan od 8.—13! ure v pisarni AMD, Noršinska 1.

Na prodaj je večje število
REKORDOV, CARAVANOV IN OSEBNIH AVTOMOBILOV različnih nemških znamk, po
POMURSKI VESTNIK, 12. I. 1961
Ogled: Gostilna »Titan«, Radkersburg, zraven bolnišnice.
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Ah, ampak po tisti poti zločinec ni pričel,-« je rekel Inšpektor.
»Saj nam boste povedali, kaj ste odkrili, kajne?-« je rekel Peiret.
»Ne vem, če naj ... ampak, glede na to, da ste te vi, gospod Potret ...«
»Prčcisčment,« je odvrnil Poirot. »In tile mladi ljudje — tile bede obdržali stvar zase.«
»Ampak časniki bodo na glede na to pisali e stvari, in Se kmalu,« Je rekel inšpektor. »V vsej zadevi pravzaprav ni nobene skrivnosti. Torej, mrtva ženska je gospa Grant. Poklical sem vratarja zaradi identifikacije. Stara je kakih petintrideset let. Sedela je pri mizi, ke je je zadel strel iz avtomatske pištole majhnega kalibra; verjetno je napadalec vedel na drugi strani mize njej nasproti. Padla je naprej in take je prišel krvavi madež na mizo.«
»Ampak ali ne bi kdo slišal strela?« je vprašala Mildred.
»Pištola je imela utiševalec. Ne, ničesar ne bi slišali. Samo mimogrede — ali ste slišali, kako je zavriščala služkinja, ko smo ji povedali, da je gospodarica mrtva? Ne. Torej, to lepo kaže, kako neverjetne je, da bi utegnil kdo slišati.«
»Služkinja ni Intela ničesar povedati?« je vprašal Poirot.
»Imela je prost večer. Ključ ima svoj. Vrnila se je okrog desetih. Vse Je bilo tiho. Mislila je, da je gospodarica odšla spat.«
»Torej ni pogledala v dnevno sobo?«
»To že, nesla je tja pisma, ki so prispela z večerne pošte, vendar ni videla nič nenavadnega — nič bolj kakor nista videla gospoda Faul-kener in Bailey. Saj veste, da je morilec precej skrbne skril truple za zastori.«
»Toda to Je bila kaj čudna stvar, kaj pravite?«
Poirotov glas je bil žele blag, vendar je bilo v njem nekaj, kar Je povzročilo, da je inšpektor naglo pogledal kvišku.
»Ni hotel, da bi kdo edkril zločin, dokler ne bi pobegnil.«
»Mogoče ... že mogoče - ampak nadaljujte, kar ste pripovedovali.«
»Dekle je odšlo ven ob petih. Tale zdravnik tukaj je določil čas smrti - v grobem — nekako pred štiri ure ali pet. To drži, kajne?«
Zdravnik, ki je bil človek redkih besedi, se je zadovoljil s tem, da Je pritrdilno prikimal.
»Zdaj je tričetrt na enajst. Dejanski čas je megeče omejiti na precej določeno uro.«
Iz žepa je potegnil zmečkan list papirja.
»To smo našli v obleki mrtve ženske, v žepu. Brez strahu ga lahke vzamete v roko. Je brez prstnih odtisov.«
Poirot je zgladil papir. Na njem je bilo natipkanih nekaj besed z velikimi črkami.
»Nocoj ob sedmih pridem k tebi. — J. F.«
»Tak dokument pa je nevarno zapustiti,« je pripomnil Peiret, ke ga je zopet vrnil.
»No, pač ni vedel, da ga ima ženska v žepu,« Je rekel inšpektor. »Verjetno je mislil, da ga je uničila. Imamo dokaze, da je bil zelo previden človek. Pištolo, s katero je bila ustreljena, smo našli pod njenim truplom - in tudi tam nič prstnih odtisov. Zelo skrbno se bili obrisani s svilenim robčkom.«
»Kako veste,« je vprašal Poirot, »da je bil robček ravne svilen?«
»Ker smo ga našli,« Je zmagoslavno odvrnil Inšpektor. Na koneu, ke je zagrnil zastore, mu je moral pasti na tla, ne da bi bil opazil.«
Podal mu je velik bel svilen I robček — robček dobre kvalitete. In- i ipektorjev prst ni bil potreben, da bi pritegnil Poirotovo pozornost na jasno vidne in čitljive črke v sredi. Poirot je prebral ime.
»John Fraser.«
»To je tisto,« je rekel inšpektor. »John Fraser — J. F. v pismu. Poznamo ime moškega, 'ki ga motamo poiskati, in lahko rečem, da mu bomo kmalu na' sledi, ko bomo malo pobrskali po življenju umorjene ženske in zvedeli za j njene odnošaje.«
»Kdo ve,« je rekel Poirot. »Ne, m o n c h e r, nekako ml ne gre v glavo, da ga bo lahko najti, tega vašega Johna Fraser ja. Čuden človek je to —. previden, ker ima na robčkih svoje Ime, in obriše pištolo, s katero je zagrešil zločin — vendar ne glede na to malomaren, ker izgubi robček in, se ne potrudi, da bi poiskal pismo, ki ga lahke obdolži.« 
»Mudilo se mu je najbrž,« je rekel inšpektor, , .
»Že mogoče,« je pritrdil Poirot. »Da, čisto mogoče. In niso ga videli, da bi vstopil?«
»Ob tistem času hodi ven in noter toliko raznih ljudi. Te se veliki bloki! Najbrž ni nobeden od vas« - obrnil se je hkrati na vso četvorice - »videl koga, ki bi prišel iz stanovanja?«
Pat je odkimala.
»Prej smo- šli ven — okrog sedmih.«
»Razumem,« je rekel inšpektor in se vzdignil. Poirot ga Je pospremil k vratom.
. »Mi lahko naredite majhno -uslugo — rad bi preiskal spodnje sta-. novanje ...«
»O, gotovo, gospod. Poirot. Vem, kakšno mnenje imajo o vas višje inštance. Pustil vam bom ključ, saj imam dva. Stanovanje bo prazno, ker se je služkinja preselila k nekim sorodnikom; bilo jo je preveč groza, da bi ostala sama.«
»Najlepša hvala,« je rekel Poirot. Zamišljeno se Je vrnil v stanovanje.
»Niste 'zadovoljni, gospod Poirot?« Je vprašal Jimmy.
»Ne,« Je rekel Poirot. »Nisem zadovoljen.«
Donovan ga je začudeno pogledal. »Kaj pa Je takega., da ... ne ... da vam dela skrbi.
Poirot ni odgovoril. Za minuto ali dve je molčal, ves namrščen, kakor da kaj premišljuje, potem pa je nenadoma skomignil.
»Rekel vam bom lahko noč, mademoiselle. Utrujeni morate biti. Imeli ste veliko kuhanla — kaj?«
Pat se je zasmejala.
»Samo omlete. Večerje nisem delala. Donovan in Jimmy sta prišla pe naju dve in potem smo zavili v lokalček v Sohu.«
»In nato ste nedvomno Šli v gledališče?«
»Da. ,Rjave Caroiinine oči’.«
»Ah?« je rekel Poirot. »Morale bi biti modre oči — modre oči mi-demotselle.«
Sentimentalno se je priklonil, Še enkrat zaželel Pat lahko noč, a tudi Mildred. ki je zaradi posebne prošnje ostala, ker Je Pat odkritosrčno povedala, da bi jo bila groza, ko bi morala biti sama to noč.
Mlada moška sta stopila s Poirotom. Ko so se vrata za njimi zaprla in sta se mladeniča pripravljala, da bi mu voščila lahko noč na stopnicah. Ju je Poirot prehitel.
»Mlada prijatelja, slišala sta, kako sem rekel, da nisem zadovoljen. Eh b i e n, to Je res — nisem. Zdaj pojdem samo malo raziskovat. Bi me hotela spremiti — hm?«
Vneto odobravanje je pozdravilo ta predlog. Poirot ju Je popeljal k spodnjemu stanovanju in potisnil ključ v ključavnico, tistega, kimu ga je bil dal inšpektor. Ko so vstopili, ni stopil v dnevno sobo, kakor sta bila moška pričakovala. Namesto tega Je stopil naravnost v kuhinjo. V majhni vdolbini, ki je rabila za pomivalnico, je stal velik železen zaboj. Poirot ga je odprl, se sklonil nadenj in začel besno stikati po
Jimmv in Donovan sta osuplo strmela vanj.
Nenadoma se je prikazal z zmagoslavnim krikom. V roki Je držal majhno zamašeno stekleničko.
»Voli i!« je rekel. »Našel sem, kar sem iskal.«
Podržal si jo je k nosu.
»Gorje, skupil sem nahod.«
Donovan mu je vzel stekleničko, da bi sam poskusil, če be kaj zaduhal. Ker tudi sam ni ničesar | zaduhal, je vzel zamašek iz stekleničke in si jo. podržal k nosu, preden ga je utegnil posvariti Poirotov svarilni klic.
Padel je na tla kot poleno. Poirot, ki Je skočil naprej, Je rahle zaustavil padec.
»Bedak!« je zavpil. »Kaj vam pride na misel. Da s tako neumne predrznostjo odmaMte steklenico! Ali ni videl, kako previdno sem jaz ravnal z njo? Ali bi bili tako dobri, gospod ... gospod Faulkener, pa ml prinesli malo žganja? V dnevni sobi sem opazil steklenico.«
Jipimy je odhitel, ko pa se je vrnil, ‘je Donovan že zopet sedel In govoril, da se zopet počuti čisto dobro. Poirot mu je dajal nauke, kake Je treba biti previden pri duhanju tvarin, ki utegnejo biti strupene.
»Mislim, da bi zdaj šel domov,« je rekel Donovan in se drhte vzdignil na noge. »To se pravi, če me tu ne potrebujete več. Se zmerom se počutim nekam medlo.«
»Gotovo,« Je rekel Poirot. »To je najbolje, kar lahke storite. Gospod Faulkener, počakajte me tukaj za trenutek. Pri priči se vrnem.« (Nadaljevanje prihodnjič)
LETO NESREČ IN KATASTROF
Lansko loto so nekateri imenovali »leto katastrofe. Ugotavljajo namreč, da je zgubilo v lanskem letu.življenje pri elementarnih katastrofah in prometnih nesrečah okrog 300 tisoč ljudi. V Maroku in Cileju je pri potresih izgubilo življenje na tisoče ljudi, v zadnjih dneh lanskega leta pa so v New Yorku in Miinchenii padla na mesto tri letala. Skupno število smrtnih žrtev pri letalskih nesrečah znaša 820. V mnogih deželah so divjali tudi tajfuni, na Filipinih celo osemkrat, pri čemer je izgubilo življenje 384 ljudi. Veliko neurje v Pakistana je zahtevalo okrog 10 tisoč smrtnih žrtev, že ezniška nesreča v CSR, novembra lani 132. mrtvih, požar na letalonosilki »Constellation« 49, rudniška nesreča v Zwickanu v Nemčiji 132 itd.
Na sliki: Prizor z nedavne letalske sesreče v New Yorku, kjer sta se v zraku zaleteli dve veliki letali in se zraiili na Brooklyn, eno najbolj gosto naseljenih aewydršk,ih"Četrti.
INTERPOL ODKRIVA 
TIHOTAPCE MAMIL
Opij — posušen mlečni sok, ki ga pridobivajo iz še nedozorelih makovih glivic, cenijs kot zelo drago in važno naravno zdravilno surovino. Iz opija izdelujejo vrsto dragocenih zdravil.
Po uradnih stastističmh podatkih — ti se seveda nanašajo le na količine opija, ki jih objavljajo pristojni državni organi — znaša celotna letna proizvodnja opija v svetu nekaj več kot 1000, ton. Toda resnične količine pridelanega opija daleč presegajo uradne in znane količine. Med državami, ki pridelujejo, opij i (Turčija, Indija, Iran, Sovjetska zveza, Jugoslavija, Bolgarija itd.) ni všteta LR Kitajska. Razen tega v nekaterih državah Bližnjega vzhoda nadzorstvo nad proizvodnjo opija ni popolno in učinkovito, tako da
CEJLONSKE "MAČJE OČI"
Cele dneve prekopavajo neumorni cejlonski delavci v okolici Ratnapure zemljo, jo nakladajo v pletene košare, kjer se posuši, potem pa jo odneso v bazen, kjer jo izpirajo z vodo vse dotlej, dokler ne ostane v košari le še kamenje. Počasno in naporno delo je to. Tu in tam imajo kopači srečo. Med gruščem kamenja najdejo droben, prav droben kamenček, ki obrnjen proti soncu preliva brezštevilne barve v vseh mogočih odtenkih. Največkrat najdejo manj vredne topaze in granate. Dragoceni safirji in rubini so redki.
Na sliki: Redko, zato toliko večje presenečenje: našli so dragocen kamen, ki ga kasneje skrbno obdelajo in prodajo; Tako je Cejlon znan ne samo po čaju temveč tudi po dragocenih kamni'.
(Po »Globesu«)
odhajajo velike količine tega pridelka po ilegalnih trgovskih poteh v vse smeri sveta.
Kot sredstvo za uzivanje so opij prvi začeli uporabljati Kitajci v XII. stoletju. Poskusi, da bi to zlo-preprečili, so, se mnogokrat sprevrgli v tako ičfeienovane opijske vojne med Kitajsko in Anglijo, ki je ime-la velikanske dobičke s proda-jb opija na Kitajskem.
1 Tudi kasheje se uživanje opija ni zmanjšalo, temveč se je po. svetu še bolj razširilo. R6 podatkih , iranskega ministrstva za zdravstvo je leta 1957 uživalo opij nad milijon in pol Perzijcev, od katerih je predčasno pomrlo okrog 100 tisoč ljudir nad 5000 uživalcev opija pa je končalo s.samomo- . rorri.
Mednarodno nadzorstvo nad mamili in proizvodnjo opija so vpeljali šele leta 1920. Od takrat vodijo v vsem svetu neprizanesljivo borbo proti tihotapcem tega mamila. Vendar je po zadnji vojni tihotapstvo z opijem spet močno zaživelo. Mednarodna policija za pobijanje kriminala in tihotapstva, Interpol, ki ima svoj sedež v Parizu, je leta 1959 organizirala mednarodni seminar za bolj učinkovito preganjanje ilegalne trgovine z mamili in za razkrinkavanje velikih tihotapskih skupin, ki jim je težko priti do živega, ker se pri svojem umazanem in protičloveškem poslovanju poslužujejo najsodobnejših tehničnih pridobitev.
Ni dolgo tega. ko je ameriška polici i a odkrila v ZDA skupino 46 velikih tihotapcev, ki so že 26 let ilegalno dovažali velike količine vseh vrst mamil iz inozemstva. Njujor-ška policija je zaplenila na neki tovorni ladji opija in heroi-na v vrednosti 500 tisoč dolarjev. Na italijanski potniški ladji »Satumia« pa so odkrili koncern lanskega leta še večje količine opija. ki so bile vkrcane na ladjo v Trstu, dobavitelji pa so dobro organizirani gangsterji. po poreklu Sicilijanci. V Honkongu, britanski koloniji na Kitajskem, so pred
kratkim prav tako odkrili na neki angleški ladji velike količine opija, vrednega več sto milijonov  dinarjev.
Izum našega strokovnjaka
MOTOR, KI GA POGANJA ZVOK
Domišljiji svet tehnike ne pozna več besede čudo. Vsak korak naprej v odkrivanju novih tehničnih pridobitev je popolnoma normalen. Vendar je decembra lanskega leta profesorje skopske univerze presenetil izum srednješolskega predavatelja fizike in kemije Elije Deckovskega, ki je po večletnih poizkusih sestavil motor, katerega poganja zvok. Sam ga le 1-menoval vibracijski motor. Moč doslej sestavljenih motorjev je malenkostna, obsega komaj deset watov. Konstruktor zato meni, da bi te motorje lahko uporabljali za pogon igračk, signalnih naprav in pri u-rah. Proizvodnja vibracijskih motorjev bi bila izredno poceni,
Kako je izgledal poskus, ob katerem so profesorji skopske univerze migali z rameni? V krožniku ž vodo je ležala kovinska kocka, ki jo imela v sredini luknjo. Krožnik s kocko je stal na elektromagnetu. V trenutku, ko je Deckovski spojil elektromagnet z Izmeničnim tokom, se je kocka pričela tresti. Ko je nato Deckovski vtaknil v luknjo na kovinski kocki iglo, se je ta pričela vrteti. To je, seveda v kratkih besedah, »tajna« novega motorja.
Ilija Deckovski je pred nedavnim že prejel iz Nizozemske ponudbo neke tovarne za sodelovanje pri izdelavi vibracijskih motorjev, skopska univerza pa ga je povabila, naj se preseli iz sedanje skrorime delavnice v moderno urejene univerzitetna laboratorije. Pomoč pri nadaljnjih poskusita pa mu Je ponudila tudi neka skopska tovarna. Deckovski je svoj izum dal patentirati.
NENAVADNA
NOVOLETNA DARILA
S padali spustili v mesto novoletno jelko, cigarete, nogavice, bonbone, srajce, kravate, rokavice in novoletne čestitke,-
Nekaj minut pred dvanajsto uro so prvega januarja odlete-: la z letališča v Kraljevu štiri letala tamkajšnjega aerokluba' po dolini reke Morave proti Gačku. Ko so v višini-400 me-; trov pričela krožiti nad Cač-kom, so bile mestne ulice skoraj prazne. Toda hrup letalskih motorjev je prebivalce ipesta kmalu privabil na ulice. Iz čelnega letala se je nato spustilo prvo padalo, pod katerim je visela velika novoletna jelka, polna bonbonov, nogavic in drugih manjših daril. Meščani Čačka so drli na kraj, kjer je pristalo nenavad-
no darilo iz Kraljeva. Ža tem so letala, odvrgla še 120 padal, Na Mestne ulice v Gačku so deževale cigarete, puloverji, bonboni. Mnoga darila so obvisela po strehah in kmalu so osivele tudi strehe. V zadnjem tovoru, ki so ga letala spustila na Cačak, so bili pisani konfeti, ki so kmalu nato preplavili »ulice, dvorišča in strehe.
Nepričakovan novoletni pozdrav je iz mirnega mesteca naredil v nekaj minutah pravi panj. Ljudje so tekali iz ulice v ulico in lovili »nebeške« darove.
ZASTRUPITEV z glinasto posodo
V	koprivniško bolnišnico se je do pred nedavnim zateklo 30 bolnikov, pri katerih so zdravniki ugotavljali zastrupitev s svincem. Neki bolnik, ki je prepozno iskal zdravniško pomoč, je celo umrl.
Zdravniki dolgo niso mogli odkriti vzroka zastrupitve, saj niti v vodi ali jedi obolelih niso našli nobenih sledov svinca. Sele, ko se v laboratorijih pregledali tudi glinasto posodo, so na njej ugotovili precejšnje količine' svinca.
V	Podravini je glinasta posoda zelo razširjena. Uporabljajo jo predvsem za kuhanje mleka. Lončeno posodo kupujejo od lončar-
jev iz Hrvatskega Zagorja, ki so sicer dobri mojstri, toda v svojih primitivnih pečeh izdelkov ne morejo obžgati v tolikšni meri, kot je to potrebno. Da bi bila lončena posoda lepša, jo zagorski lončarji prevlečejo s svinčeno glazuro. Ta je pa za zdravje nevarna, če ni izpostavljena določen čas temperaturi 1000 stopnij Celzija. Take vročine pa v zagorskih lončarskih pečeh ni moč doseči.
Zaradi ugotovljenih primerov zastrupitve s svincem je sanitarna inšpekcija v Koprivnici prepovedala prodajo lončene posode iz Zagorja.
CESTA IZ PLASTIČNE SNOVI
V Hamburgu pripravljajo projekt nove avtomobilske ceste, ki ne bo betonirana ali asfaltirana, temveč prevlečena s plastično maso. Računajo, da bo cesta skoraj za polovico cenejša kot navadne betonirane ali asfaltirane ceste, bolj trpežna, pa tudi delo bo potekalo mnogo hitreje.
SATELITI BACILONOSCI?
Nobelov nagrajenec prof. Le-derberg je v Washingtonu nedavno opozoril na nevarnost, ki jo lahko povzroče umetni sateliti Po njegovem mnenju je zelo verjetno, da sateliti lahko prinesejo na zemljo bacile, ki bodo izzvali pri ljudeh doslej nepoznane bolezni.
KONJSKA LAKOTA PREPREČILA POROKO V nekem italijanskem mestecu je morajo nekaj poročnih parov preložiti poroko za več tednov. Pa
italijanskem zakonu mora viseti oglas o poroki določen čas na občinski- razglasni deski. Kmalu za tem, ko so tak oglas nalepili na razglasno desko, ga je požrl neki konj, in zaradi tega so novoporo-čenci morali datum poroke preložiti, 
POLJAKI IŠČEJO GROB
ALEKSANDRA VELIKEGA
V bližini Aleksandrije bo pričela v kratkem iskati grob Mek-sandra Velikega skupina poljskih arheologov. Grobnico Aleksandra Velikega iščejo v okolici Aleksandrije že vrsto let, vendar brez uspeha.
SLADKOR - SLAJŠI OD SEDANJEGA
Znanstveniki nekega švicarskega inštituta so izdelali nov umetni sladkor, ki je 50-krat slajši od sedanjega. Sladkor ne vsebuje sa barina in zdravju ni škodljiva
POMURSKI VESTNIK, 12. I. 1961
8
BIROKRACIJA
Neki Rimljan je bil vložil prošnjo, da bi smel odpreti likalnico perila in obleke. Petindvajset let je čakal na odgovor, pred kratkim pa je prejel sporočilo, da so njegovo prošnjo predložili upravnemu odboru obrtnega združenja.
RASTLINOJEDA MAČKA
Selim Muminaglč iz Črne Rijeko ima triletno mačko, ki jo je začel že kot muck« krmiti z rastlinsko hrano, in sicer s sadjem, s kumarami in drugimi vrtninami. Triletna muca je najraje grozdje.
OBLEKA V ENI URI
V Moskvi nameravajo v kratkem pričeti izdelovati obleke iz »plastičnih mehurjev«. To je sintetična snov, slab prevodnik toplote, krojač pa bo lz nje lahko sešil oblek« po meri v eni uri.