9lS
fflf                         Tožba.
a vejici sem pfaala,                            A ne dovblj! — še lud Bvetd,
čeprav morll me glad —                   Z iekzom mi je vzfl,
Gladri in mraza zi^vala,                       Kab(5 bi dečku br«z srea
p          Pričel pa dcfok mlad.                         Še pMek kdaj zapel? . . .
In vj^l me je — mi vzel prost(5st          Hndobnož ti! — vrnila se
N           Ostrigel mi periit,                                Vzpomlad bo spet nazaj,
[T             In kletko teano zdaj za gozd               Priroda spremenila se
J            Mi dal jc deCck kriit.                          Bo zopet v cvetni raj. —
'                                            Ti cvetja boJ se reselil,
BoS vriskal, glasno pel;
I                                            A ptiček jaz sohž bom lil
I, 1j                                              KakiS bi bil ves«? . . .
]^ I                                                                                                             A. Pin.
P'                    ---"---