ZM. številka. 11 LjubljaBl, J srede 23. ohtobra 1918. .Slovenski Narod* velja po polti: za Avstro-Ogrško: za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55*— za Ameriko in vse druge dežele; celo leto naprej . . . . K 60* - cek> leto skupaj naprej . • K 50-— P°l -*4s m ». . • » 25 - Četrt leta . . • . . 13- na mesec . » • • e 4*50 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, fpravuhttro (spodaj, dvoriSče levo). Knaflova olica si. 5, telefon 4L 85. Izhaja vsak dan zvečer Izwzd.t»II nedelja la praznika. Inserati se računajo po poraoijenc n prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Sirote prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Postno (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Prt večjih Inserdfah no dogovoru. Nori naroćatlrl naj posijela mrjciiu vcJu a- 19 nakizaloL CVQ Na samo pismeoe naročbe brez ooslatre deiar'a se ne nretu nikakor ozirati „Narodna tlsfcarai" talolaa it. 89. .Slovenski Narod- velja * Uubljaal dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej .... K 48*— I četrt leta „ pol leta......24*— | tu mesec . . • 12 Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kztaflova nllca Si. S (v I. nadstr. levo), telefon si. 14 Mi opravi!. Ljubljana, 22. oktobra. Deželni glavar dr. Šusteršič izvaja konsekvence iz političnega položaja. Preseli se iz Ljubljane in torej ne bo mogel več opravljati poslov deželnega glavarja. Njegov dosedanji namestnik dr. Lampe je preveč alter ergo deželnega glavarja, da bi mogel sedaj, ko je uskočil tudi dr. Zaje, uspešno načelo-vati deželnemu odboru. Tako je prišlo do tega, da je deželni odbornik dr. Karel T r i 11 e r prevzel z današnjim dnem vodstvo deželne uprave kot namestnik deželnega glavarja. Dr. Karel Triller je storil ta korak z izrecnim privoljenjem Jugoslovanske demokratske stranke, ki je bila mnenja, da zahtevajo splošni narodni interesi, da deželna avtonomija v sedanji prevažni dobi ne pride pod nož cesarske komisije. Načelstvo JDS je v posebni seji po vsestranskem razmotri-vanju položaja in potem ko je bila lojalno obveščena tudi SLS, sklenilo, da naj dr. Triller provizorično prevzame vodstvo deželne uprave. Načelstvo JDS je pri tem povdarilo, da drja Tril-lerja v tem oziru ne smatra za svojega strankarskega mandatarja, temveč za zastopnika vsenarodnih interesov. Zato je prepustilo konečno odločitev Narodnemu Svetu, oziroma Narodnemu Vijeću, ki naj se izreče o storjenem ukrepu. Dr. T r i 11 e r je prevzel vodstvo deželne uprave z izrecnim zavarovanjem glede odgovornosti za dosedanje deželno gospodarstvo. Po-vdarjal je, da odklanja vsako odgovornost za sklepe in ukrepe deželne uprave, ki so bili storjeni do današnjega - dne proti njegovemu glasu ali celo brez njegove vednosti. $ S tem. da je stopil dež. odbornik dr. K. Triller na čelo deželne uprave, je prevzel tudi najvažnejše referate, ki so tako združeni v rokah moža, o katerem je ne le JDS, temveč gotovo vsi narodni krogi brez razlike stranke prepričani, da bo izročene mu posle vodil z najboljšo vnemo za splošno narodne koristi in z največjo lojalnostjo napram narodnim strankam. Tako je, upajmo, JDS storila dober m potreben korak, ko je sklenila, da naj eden izmed njenih najodličnej-ših članov prevzame težko odgovornost voditelja deželne uprave v sedanjem usodepolnem času. ★ Novi namestnik deželnega glavarja bo poleg svojih dosedanjih upravljal v bodoče tudi sledeče referate: , . občinski (dosedaj dr. Peagan), finančni in deželno banko (dosedaj dr. Lampe), deželno mesto za nabavo klavne živine in pristave (dosedaj dr. Lampe), šolski z deželno trgovsko šolo (dosedaj dr. Lampe). Deželni odbor je nadalje v svoji današnji seji sprejel sledeča dva predloga: I. Deželni odbor kranjske vojvodine pozdravlja proglas Narodnega Vijeća SHS. z dne 19. oktobra 191S, se mu imenom slovenske dežele v celoti pridružuje in sledeč pozivu proglasa, stopa v »nerazdružljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti«. II. Deželni odbor se odslej ne smatra več kompetentnim izvrševati katerekoli politične posle, temveč hoče le opravljati in reševati strogo stvarno tekoče posle v okviru svojega ustavnega delokroga, varovati deželno imetje in pripraviti izročitev svojih agend bodoči legitimni državni oblasti. Iz seje deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 22. oktobra 1918. Od deželnega odbora smo prejeli tole oficijalno poročilo: Predsednik: deželni glavar dr. Ivan Su s t e r š i č. prisedniki deželni odborniki: msgr. dr. Evgen Lampe, dr. Vla-dislav P e g a n, dr. Kari Triller in dr. Ivan Zajec. Deželni glavar otvori sejo, konštaruje sklepčnost in izvaja: Velecenjeni gospodje! Odkar sem zadnjikrat imel čast predsedovati seji deželnega odbora, so se^odjgrali veliki, zgodovinski dogodki, ki so ustvarili popolnoma novo situacijo. S to situacijo inora računiti tudi kranjski deželni odbor in iz nje izvajati vse re-alnopolitične posledice. Deželni odbor je politična korporacija, ker je izšla iz političnih volitev. V današnji situaciji pa, ki je prehodni ega značaja, ne more izvršiti nobenega političnega čina več, izvzemši ied-nega samega: da pozdravi proglas Narodnega Vjeća SHS. z dne 19. oktobra 191«. V ostalem pa se ima deželni odbor odslej smatrati le še kot neke vrste ne-gotiorum gestor. Opravljati ima tekoče posle strogo objektivno, brez vsake politične barve, varovati v svojem ustavnem delokrogu interese dežele in vsega njenega prebivalstva, hraniti deželno imetje in vse pripraviti, da izroči svoje posle v doglednem času novi legitimni oblasti. Nato se predlože že znane resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Deželni glavar potem naznanja, da je msgr. dr. Lampe odložil na-mestništvo deželnega glavarja, i. s.: izvajajoč posledice iz novega političnega položaja, pa tudi radi svojega rahlega zdravja. Deželni glavar na to imenuje svojim namestknikom deželnega odbornika dr. Karla T r i 11 e r i a, ki izjavi, da s tem ne sprejme nobene odgovornosti za dosedanje sklepe in ukrepe, ki so se izvršili proti njegovemu glasu ali brez njegove vednosti. Deželni glavar izjavi, da ie to samoobsebi umevno. Deželni glavar na to, glede na novi položaj, porazdeli na novo referate. Jugoslovanski klub odklanja cesarski manifest. Dunaj, 22. oktobra. Jugoslovanski klub je imel danes dobro obiskano sejo, v kateri je načelnik dr. K o r oš e c, poročal o položaju in o svoji konferenci z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom. Predlog parlamentarne komisije na odklonitev cesarjevega manifesta se je sprejel na znanje ter se ie odobrilo odklanjajoče stališče kluba. Klub se je nato bavil s celo vrsto tekočih zadev in se je posvetoval o Narodnem vijeću v Zagrebu. Jutri ob 10. dopoldne se Ipo seja nadaljevala. Južna železnica In Jugoslavija. Dunaj. 22. oktobra. Iz jugoslovanskih krogov poročajo, da je pričakovati na vodilnih" mestih pri Južni železnici globoko segajočih izprememb. Za funkcijo predsednika je baje določen bivši železniški minister Forster, za mesto generalnega ravnatelja pa sek-cijski načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Grunberger. V jugoslovanskih krogih so te vesti močno presenetile, ker sta oba gospoda baje huda nemška nacijonalca. Naglasa se v teh krogih, da teče velik' del Južne železnice po ozemlju, ki bo pripadalo bodoči Jugoslaviji, kjer bo imela družba opraviti z bodočimi funkcijonarji jugoslovanske države. Vsled tega zasedenje vodilnih mest z izrecnimi strankarji nikakor nI v interesu družbe ter bi bilo premisliti, ali je sedanji čas sploh ugoden za take izpremembe. Madžari se pogajajo zaradi Ceho • Slovakov. Praga, 23. oktobra. Ogrski poslanec grof Karolvi je dospel v Prago ter je konferiral z dr. KramaFem v njegovi vili na Hradčanih. Posvetovanje je veljalo slovaškemu vprašanju ter je prišlo baje do zbližanja. Grof Karolyi je izjavil, da so Madžari pripravljeni, prepustiti čeho - slovaški državi 4 komita-te. Grof Karolvi se odpelje naprej v Švico. Zagreb, 23. oktobra. Včerajšnji dan je bil velik dan za Zagreb. Zopet in ponovno je govoril Zagreb z navdušenjem možato in glasno za svoje zahteve. Zopet je včeraj narod pokazal, kaj hoče in kaj bo dosegel, ker je edin in neomajen v svojem stremljenju. Zahteva po popolnoma neodvisni jugoslovanski državi je včerajšnji dan v Zagrebu našla množico, ki je razumevala to najvišjo in prvo zahtevo našega troedinega naroda. Vse zagrebško ljudstvo je ta dan manifestiralo za sk.ip^io našo državo SHS. na način, ki ostane zapisan v zgodovini našega troedinega naroda. . Vse mesto je v zastavah. Na gosto vise zastave s streh in skoro nobenega okna ni, ki bi ne bilo okrašeno z zasta-vr.mi naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev. Vmes vihrajo zastave naših zaveznikov. Cehov in Poljakov, in mnogo zastav Francoske. Anglije in celo Amerike je videti na ulicah in trgih. Z mnogo okenj vise preproge z velikimi napisi, ki slave ustanovitev jugoslovanske države, neodvisne in svobodne ter samostojne. Trgovine so zaprte. Na vratih trgovin je skoraj brez izjeme videti napise: Živel Wilsont osvoboditelj narodov! Vsa okna so okrašena s cvetjem, ki je aranžirano večji del v barvah našega troedinega naroda. Po ulicah od ranega jutra velikansko vrvenje ljudstva. Ustavlieno je delo v vseh delavnicah, v tovarnah in trgovinah, delavci so proglasili za čas manifestacije generalno stavko. Nepregledna množica se zbira po vseh ulicah ter koraka pred vseučilišče. Do druge ure popoldne jc bil ustavljen tudi tramvajski promet in sploh vsak promet. Pred vseučiliščem se je začela že ob 10. dopoldne zbirati mladina. Nad stopnicami vseučilišča visi velikanska hrvatska zastava. Na vseučilišču so nabiti lepaki z velikimi črkami, ki dajejo duška, kakor po vsem mestu: »Živel Wilson, osvoboditelj narodov!« Akademična mladina razvije zastave slovenskega in srbskega naroda. Med meščanstvom, ki se zbira pred vseučiliščem, je vse polno zastav našega troimenega naroda in entetnih držav. Pred vseučilišče prihajajo tudi bataljoni delavstva z rdečimi zastavami, ki so bili burno pozdravljeni. S stopnic vseučilišča govorita kot prva zastopnika socijalnih demokratov voditelja zagrebškega delavstva B u k -šek in Korač. Nato govori podpredsednik Narodnega Vjeća dr. P a v e 1 i ć, za njim govori Stjepan Radić. Pred vseučiliščem govori nadalje ga. P e 1 e š in dr. A n g j e 1 i n o v i ć. Množica pred vseučiliščem naraste ob 10. dopoldne na več kot 20.000 ljudi. Nato se prične manifestacijski sprevod. Po vseh ulicah se pridružujejo mrožici nove , gruče z zastavami in cvetjem. Z oken hiš se vsuje cvetje na manifestante. Neprestano vzklikanje napolni vse ulice in manifestartfi dojo himne našega naroda in njegovih zaveznikov. Manifestantom se pridružujejo tudi srbski vojni vjetniki, nadalje tudi oddelki ruskih vojnih vjetnikov in tudi manjša četa italijanskih vojnih vjetnikov. Med množico je mnogo sto hrvatskih častnikov in mnogo sto drugih vojakov. Tudi častniki in vojaki nosijo zastave našega naroda. Množica Je narasla na 40 do 50 tisoč ljudi ter se razmika v veličastnem sprevodu do okrašenih ulicah, po Frankopanski ulici na IHco in Jela-čićev trg na Zrinievac skozi Baroševo in Palmotičevo ulico pred pošto, potem nazai na Jelačićev trg in skozi Dolgo ulico na Markov trg pred saborsko palačo. " - Pred saborom so se zbrale mase, ki so narasle, da jih ni mogoče več ceniti. Glavo pri glavi je pol ves Markov trg in kakor daleč sega oko v stranske ulice, ne vidiš drugega, kakor zastave in valoveče ljudstvo. Do Dolnjega grada je vse na nogah. Okna so polna gledajočega občinstva, po strehah vidiš ljudi, ki hočejo prisostvovati maniiestacijj. Kordon tvorijo častniki in vojaki Z okna saborske palače se oglasi podpredsednik Narodnega Vjeća Svetozar Pri-b i č e v i ć : Danes je lepo živeti. Rušijo se okovi, ki so nas dosedaj vezali. Doživeli smo čas, ko moremo dati duška svojim čustvom. Dosti dolgo smo čakali na ta dan. Naš narod vstaja, poklican od višje sile v novo življenje. Naš narod zahteva popolno edinost in združenje v smislu popolnega strnenja posameznih delov. Kar je Srb, to je Hrvat to je Slovenec. Vsi smo en narod in nobene razlike ni med namL Ne loči nas vera, ne loči nas jezik, vsi smo enega srca, vsi en narod. Zahtevamo svobodo v zedinjeni in neodvisni Jugoslaviji. Od Soče in Mure, od Drave in Save do morja, do Morave in Vardarja, kliče naš enotni narod: »Živeli naši osvoboditelji!« Temu narodu na čelu stoji Narodno Vjeće, ki je naš edini organ in naša edina vlada. Od tega dne ne priznavamo nad seboj nobene druge vlade, zahtevamo, da se nam povrne vsa škoda, ki smo jo trpeli vsled te vojne. Zahtevamo, da se nam nagradijo vse naše žrtve, ki smo jih morali prinesti proti svojemu boljšemu spoznanju in proti svoji volji. Hočemo popolno svobodo našega naroda, hočemo biti gospodarji v svoji lastni hiši ter ne priznavamo več nobene nadvlade nad seboj. V tem trenutku pa se spominjamo s hvaležnostjo naših osvoboditeljev in prvobojevnika za Človečnost in pravico predsednika Zedinjenih držav Wilsona. Viharno navdušenje je zavladalo med tisočglavim občinstvom in zado-nele so med množico himne ententnih držav. S saborskega poslopja je govoril nato zastopnik Slovencev dr. Izidor Cankar. Prinesel je pozdrave Ljubljane, ki molči, a čuti živo s celim narodom SHS in hoče isto, kakor Hrvati inh Srbi, ujedinjenje v enotni, neodvisni, popolnoma suvereni jugoslovanski državi. Naš narod ne ume samo umirati, marveč tudi zmagovati in hoče večno živeti. Govoril ie nato dr. Mate D r i n -k o v i 6 ' ' * ' ^- — . s- -■ "v. Govoril je nato zastopnik Tsrre S p i n Č i ć. Izvajal je, da je celo svoje dolgo življenje čakal na ta dan in da je dočakal osvoboditev svojega naroda. Govorili so nadalje še Stjepan Radić, ki ie izvaial, da je zmagal modrijan nad nasilnikom; govoril je dr. Novak - za Medžimurje, ki se bo otreslo sedaj madžarskih nasilnikov; govoril je Viljem B u k š e k v imenu socijalnih demokratov, ki stopajo v boj za svobodo* brez ozira na razliko razredov ter zahteva za vse človeštvo mir. Izpred sabora se je pomikal manifestacijski sprevod zopet v Dolnji grad. Pred vseučiliščem se je množica mirno razšla. Da ni manjkalo med sprevodom klicev: »Proč z Madžari, proč z nasil-niki!« in drugih podobnih vzklikov, zlasti pa. "i ie samo ob sebi umevno. Bila je to največja manifestacija, ki jo je Zagreb kdaj videl. Bil je to historičen dan za Zagreb in za ves narod SHS. Gruča mladih ljudi je na državnem kolodvoru odstranila vse madžarske napise, kakor so morali izginiti tudi drugod vsi madžarski in nemški napisi. Podobne velike manifestacije so s& vršile tudi v Karlovcu in Osjeku 4er v drugih mestih na Hrvatskem. Ban je izdal oklic na narod, v katerem ga poživlja, da naj ohrani mir ter pravi, da razume parrijorična čustva sedanje dobe. Ves narod SHS jc cdm v prepričanju, da je nastopil za njega veB< ki dan. - ^ S s I 39 Stran 2. -— .al-UVifivibrO NARUD*, đne 23. oktoDra rvir. z4o. stev. Iz parlamenta. v Dunaj, 22. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice je potekla ob splošnem nezanimaniu poslancev, Hussarekov govor je bil pust in prazen — nikdo se ni, zanj zanimal. Zbornica se smatra samo še kot nekako mesto za manifestacije in rekrimi-nacije. Predsednik se toplo spominja umrlega poslanca Grafingerja. Prišel je dopis niinistrškega predsednika, ki pravi, da je zunanji minister z noto dne 19. oktobra dal pobudo, da naj parlament izvoli odsek, ki naj ostane v stalni zvezi s pooblaščenci, ki naj se pošljejo k mirovnim obravnavam. .(Medklici pri Cehih in socijalnih demokratih.) Odsek bi imel podobne funkcije, kakor glavni odsek nemškega državnega zbora Ministrski predsednik vpraša, ako je zbornica voljna, izvoliti tak odsek. Za ta slučaj bi priporočal odsek 26 članov, ki naj bi se spopolnili s primernim številom gosposke zbornice. Zbornični predsednik pravi, da mora prepustiti strankam, da stavijo predlog glede voiitve takega odseka. Ministrski predsednik ilussarek izjavlja nato, da misli glede VVilsonovega odgovora, da nimamo povoda, smatrati medsebojni dogovor za pretrgan. Po skrbnem preteh-tanju v odgovoru obseženih momentov bomo nadaljevali mirovno delo, da na noio odgovorimo. Glede cesarjevega manifesta pravi ministrski presednik: Vsebina tega odličnega programa je velika in nova, vendar pa ne obsega ničesar, kar br pomenilo prelom z dosedanjim razvitkom. Načela, na katera se opiramo, niso nič tujega V svoji zgodovini opazujemo, da ta načela polagoma prodirajo. Vsaka faza te zgodovine je obenem pripravljalna etapa nje uresničenja. Jasno je, da cesarski manifest ne more obsegati konstitutivnega akta, ki bi klical v življenje posamezne narodnostne države. Zakonita skupnost zahteva, da se obnova izvrši zakonitim potom ter iz proste samoodločbe narodov. Za realizacijo političnih misli sta odprti dve poti: pot sile in pot prostega domenka. Na silo težko da kdo misli, vse stremi le za tem, da se ustvari organizacija, ki bi zajamčila na-sprotstvo misli in interesom, ki bi se pojavili med različnimi državami, zanesljivo mirno dovršitev. Tej misli ne smemo odreči veljave v okviru naših notranjih razmer. Ostane nam torej le še pot domenka v katerem bi se narodi sporazumeli glede svojih političnih pravic in medsebojnih razmer. Po Hussarekovem govoru se je vršila debai£ o razmerju, ki j& nastalo med Avstrijo in Ogrsko vsled izjav ogrske vlade, ki imajo namen, odtrgati ogrske pokrajine od monarhije. Poslanec Keschmann je zahteval za Nemce v Galiciji in Bukovini pravico samoodločbe ter je izvajal, da so, Nemci v Vzhodni Galiciji z.a priklnpitev k ukrajinski državi, Nemci v Južni Bukovini pa hočejo ostati v romunskem ozemlju. Poslanec Lodgeman izjavlja, - da je dolžnost vsake vlade, podučiti krono: da je veliko vprašanje, ali bodo hotele narodne države imeti še kake stike med seboj. Nemci protestirajo proti samoodločbi, kakršno proglašajo Madžari. Madžarom ne gre samoodločba na večjem teritoriju, kakor obsegajo njih naselbine. Narodne države, ki bodo nastale iz stare Avstrije, se bodo ložie med seboj sporazumele, kakor če bo stala kot mešetar med njimi avstrijska vlada. Prihodnja seja v petek. Husarek o ustroju Avstrije. Dunaj, 22. oktobra. (Koresp. urad.) Samoodločba je paritetični princip za vse dele države. V prid mora biti vsem delom, tako da svoboda enega ne bo nasilje za drugega. Narod, ki hoče varovati svojo samoodločbo, mora spoštovati tudi samoodločbo drugega in zato sta oba navezana Ki pot sporazuma. Storjen je marsikak stvarni korak v to svrho. vendar pa ostajajo odprta še mnogotera vprašanja, katerih rešitev je potrebna, ako ima nekaj novega stopiti na mesto starega. Ako bi mogel izvršiti mirovni sklep bistveni del tega dela, bi vedno še ne bile izvedene vse podrobnosti, in zopet bi stali pred potrebo sporazuma. Treba bi bilo zopet brez odlašanja pričeti razgovore od naroda do naroda. (Poslanec Zenker: To bi bilo potreba poprej storiti!) Vzrasti bi morala samopravnost posameznih držav, da bi odločevale samostojno v vseh svojih, svobodni narodni in kulturni razvoj zadevajočih vprašanjih. Za one zadeve pa, ki izvirajo le iz zgodovinske potrebe in gospodarskih odnošajev, morajo vsi prizadeti narodi jamčiti zagotovitev skupnega postopanja. Gre pri tem samo za to, da se upoštevajo potrebe, spoznane za skupne. Te potrebe, ki temeljijo na nezlomljivem načelu monarhije, na pragmatični sankciji, niso izginile tekom časa, marveč so se izpolnile s tekočim gospodarskim diferenciranjem z menjaiočo se vsebino. Ministrski predsednik omenja potrebo, da se uredi izmenjava premoženja med narodi Avstrije, ki ni autarkično, ne medsebojno, ne napram inozemstvu, in se zasigu-ra z medsebojno združitvijo in skupnostjo napram inozemstvu. Glede narodnih svetov, ki se imajo osnovati, pravi ministrski predsednik, da bo vlada skrbela, da ostane v vednem stiku s posameznimi fazami delovanja narodnih svetov, da bo podpirala delovanje njihovih odsekov z vso vnemo, da bo po potrebi sama predlagala načrte za dotične materije in pospeševala p'ri vsaki priliki ve-levažno delovanje narodnih svetov. Zlasti pa bo vzraslo iz pogajanj med narodnimi sveti posameznih narodov za posredovalno in poravnalno delovanje vlade obsežno in upajmo tudi plodovito delo. . Do stvoritve novih naprav bodo morale ostati v veljavi sedaj obstoječe naprave, kajti nastopiti ne srne nikak vakuum. Prizanesti se mora domovini, da bi šla iz enega reda v drugi' skozi kaos. Nad vse trdi in resnični čas zahteva brezpogojno zanesljivo funkcijoniranje uprave. V elementarnem interesu je vseh avstrijskih narodov, da podpirajo na preudarni ih vdani način delovanje dosedanjih naprav do onega časa ko stopijo v funkcijo nove zahteve javnega obrata. Ministrski predsednik poudarja ogromne naloge, ki bodo izhaiale iz prehoda vojnega in mirovnega gospodarstva in izjavlja: Mi se vržemo v katastrofo, ako zanemarimo te naloge ob nacijonalni preobra-zitvi. To velja za nas vse brez Izjeme. Škodoželjnost, da gori v hiši soseda, bi se kmalu umaknila prestrašenosti, kako plamen šviga na lastno hišo. « Ministrski predsednik se dotika prehranjevalnega vprašanja, k! gotovo ne bo lažje, ako se vojaki vrnejo s fronte, in ki je njegova neprestana skrb, kakor je njegova skrb tudi finančna politika. Padanje vrednosti denarja je posledica obžalovanja vrednih zamud, ker se ni bilo ustvarilo za ogromne vojne izdatke zdravo fundiranje in kritje. Ne bilo bi večjega uničevanja vrednosti, kakor na-daljna opustitev načrtne in odločne odpo-,moči finančnemu položaju države. Ako bi si zaprli oči pred to potrebo, bi mogli morda ustvariti posamezne nacijonalne države, ali bile b'i najbrže prej grob preteklosti, kakor zibel bodočnosti. Ministrski predsednik zaupa, da bodo narodi v svoji solidarnosti zagotovili ono skupnost, brez katere bi vsaka posameznost morala razpasti. Zaupa tudi moči in udejstvitvi življenja ki nam je dala preživeti to brezprimerno vojno in ki nam tudi v bodoče ne bo škodovala. Nato ponovi ministrski predsednik svoje včerajšnje opazke iz gosposke zbor-nce glede revizije dualističnih naprav in pravi glede bodočnosti Bosne in Hercegovine, da naj bi rešitev vprašanja izšla iz geografične, zgodovinske, kulturne in gospodarske skupnosti obeh velikih jugoslovanskih kompleksov v okvirju monarhije in da bi rešitev, ki bi ločila oba kompleksa z mejno črto, bila v nav-križju z naravnimi in zdravimi razvojnimi Dogoji. Ministrski predsednik zaklj.ičuje: Marsikaj v oblikah stare Avstrije se je preživelo, neporušljivo pa ostane njeno bistvo, nično * zgodovinsko poslanstvo, nien visoki cilj: nuditi v njej strnjenim narodom živ-ja poln razvoj. Naj bo usojeno liubljeni domovini, da bo z vso močjo izpolnila v novi dobi svoje zgodovine in v novi obliki svoje politične strukture to neizgubno nalogo! SC&Sorski proces. Dunaj, 23. oktobra. Poslanec dr. Korošec in tovariši so vložili včerai inter-pelacijo na ministrskega predsednika in domobranskega ministra zaradi abolicije kazenskega postopanja proti mornarjem v Kotom, proti katerim postopanje še ni bilo ustavljeno. Pri sestavi milostnega akta cesarja so izvršili se-stavitelii tega akta nekaj nepravilnega, ker so vplivali na obsodbe poljskega sodišča. Onih 31 mornarjev, ki so bili izvzeti od milostnega akta, se označuje v tem dokumentu kot glavni krivci. Od vojaških sodnikov jc komaj pričakovati, da se ne bodo pridružili tej sodbi. Zdi se torej s stališča pravičnosti potrebno, da sledi še druga beseda milosti. Vlada, ki se je izrekla proti pomiloščemu, kakor je to rovedal domobranski minister, je dala cesarju slab nasvet. Vprašajo, ali je vlada pripravljena predlagati kroni pomiloščenje še pod obtožbo stoječih 31 mornarjev v Kotoru. Za odpust črnovojnikov. Dunaj, 22. oktobrt. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. K o ro š e c in načelnik Češkega Svaza S t a n e k sta šla danes k načelniku brambnega odseka vitezu Pogačniku ter sta zahtevala takojšno sklicanje brambnega odseka, da sklepa v zadevi črnovojni-kov, ki so dosegli 42. leto. kakor črno-voinikov sploh. Posl. vitez Pogačnik je sklizal odsek za jutri, v sredo. Preganjanje premogarjev v Trbovljah. Dunaj, 22 .oktobra. Poslanci B e n k o-vič in tovariši so vložili na ministrskega predsednika in ministra za javna dela interpelacijo zaradi političnega preganjanja nastavljencev trboveljske premogokopne družbe. Nemško - ceSka država. Dunaj, 23. oktobra. Nemški poslanci s Češkega so sestavili odsek, ki pripravlja proklamiranje lastne nemško-češkedržave, kakor hitro bo proklamirana češka država. Nemško - češka država zahteva zase svojo avtonomijo in svojo upravo. Pred lakoto na Dunaju. Dunaj, 23. oktobra. »Fremdenblatt« izve, da nameravajo v kratkem skrajšati količino kruha na Dunaju na polovico. Istočasno bi se morala skrajšati tudi na polovico količina krompirja, mesa ne bo nič. Odločitev do danes še ni padla, pač pa je pričakovati odločitve v najkrajšem času. To nadaljno skrajšanje količin živil je odvisno od prenehanja dovozov iz Češke, Ogrske in Nemčije. Ogrska poštansko zbornici. Karolviiev predlog odklonien.1 — We-kerle o jugoslovanskem vprašanju. Budimpešta. 22. oktobra. (Kor. ur ) Grof Karolvi ie utemeljeval svoi predlog, da se ima takoi pričeti razpravljanje o njegovem zakonskem načrtu glede samostoine Ogrske. Ostro ie srraial vlado in večino, ki drži križem roke že 10 dni in ničesar nestori. Zahteva od vlade, naj takoi zapusti svoie mesto in ie prepusti demokratični vladi, sklene nai se mir, odpokličejo domov ogrski polki, pretrga nai se zveza z Nemčijo in prepove izvoz živil, zaključuje: Delajte, sicer se odločim, da bom delal iaz. (Viharno odobravanje pri Karolvi-jevi stranki.) Ministrski predsednik W e k e r 1 e izjavlja/* da soglaša z grofom Karolvi-jem v tem. da treba začeti delati, hoče pa pripomniti, da se že nahajajo na tem polju. (Klici na skrajni levici: To je laž! Vi spravljate deželo v pogubo!) Ministrski predsednik W e k e r 1 e izjavlja da ogrska vlada nima nič proti združitvi Ju g o slo. vanov, bivajočih v deželah oerrske krone. Med te dežele spada tudi Dalmacija. Ko se ie pogajal pred kratkim s Hrvati, ie zahteval, naj mu sporoče svoje želie glede gospodarske in finančne samostojnosti. Glavna stvar v jugoslovanskem vprašanju, kakor tudi v naših narodnostnih vprašanjih sploh ie ta, da ne sme dopustiti, da bi oslabelo nase narodno stališče. ^ Vzrok za to ie ta, da se moramo postaviti proti terorizmu, ki se pojavlja proti nam (Viharno odobravani e na desni in v središču), kajti gospodje uganjajo tu dan na dan razredni boj in terorizem. (Posl. F e n v e s: Tudi sedai laže. Vsaka njegova beseda ie laž.) Večina sklene, da se izroči Fenvesa imunitetnemu odseku. Zbornica odkloni z veliko večino da bi se postavil zakonski načrt grofa Karolvia v meritorieno razpravljanje na dnevni red. Ob 4. popoldne se seja zopet otvori. Posl. Kari H u s z a r (ljudska stranka) izjavlja: Nočemo biti nezvesti Nemcem, ki so se bojevali skupno z nami na Sedmograškem, ali nočemo postati samomorilci, ker so naši zavezniki nar paeno presojali položaj. Edino naše upanje ie naš krali, kaiti uri nas vladarski prestol ni omajan, kakor v drugih državah. Wekerle o Nemčiii. Glede Nemčije ie rekel Weker-le: Oni slabo dela za mir. kdor zahteva, da se moramo brezpogojno ločiti od Nemčije in skleniti separaten mir. (Nemir na skrajni levici). Ne sklicuiem se na zavezniško zvestobo, marveč na dejstva. Mi smo tudi še sedai navezani na varstvo nemških armad (Velik nemir.) Nahajajo se na ogroženih točkah, na srbski fronti in na romunski, kjer hočemo varovati integriteto dežele. Ne smemo torej kar tako lahkomišljeno govoriti o .eh rečeh. Wekerle o odgovoru Avstro - Ogrske. fjlede odgovora Avstro - Ogrske na TVilsona ie rekel ministrski predsednik: V svojem odgovoru bomo na \sak način poudarjali, da ne poznamo če s ko-slo vaškega nasprotnika Mi snloh ne poznamo nikakega češko - slovaškega združenja, mi poznamo samo češko združenje. (Klici: V Avstriji se tega ne respektira.) To. kar rešn 1 tirajo ali ne posamezni narodni sveti v Avstriji, ne spada v moie območje. Mi imamo opr-t-viti samo s svoiim vladarjem in iaz n i-rem naiodloeneiše iziaviti, da krali respektira to v nainolneiM meri. (Živahno odobravanje na delnici.) Tisza za neposredni razgovor s sovražniki. Posl. P 1 a 11 h v (Bizonvieva stranka) odklanja Karolviiev predlog tudi že radi tega. ker obsega skupne postavke. Kakor hitro so notranie razmere Avstro - Ogrske onemogočile na-dalnie vzdrževanje nagodbe iz leta 18£7., ni moglo nastati za Ogrsko nikako drugo stališče nego one deželne neodvisnosti. Napram trditvi grofa Mihaela Karolviia v delegaoiiskem odseku ugotavlja, da ie bilo besedilo ultimata z dno 19 iuliia 1914. določeno v skupni konferenci, katere se niso udeležili faktorji nemške države. (Aladar Balla: Tudi v Potsdamu ne?) Tudi v Potsdamu ne in ne nikjer na svetu. Na sklep, da se ultimat odpošlje in na besedilo ultimata ni imel odločilnega voliva nikdo drueri razven v toliko poklicanih avstrijskih, ogrskih in skupnih faktoriev. Grof Tisza dostavlja: Odločilni ministrski avet je sklenil soglasno, d a z a k c i i o' proti Srbiii niso združeni nikaki zavojevaT-ni načrti za monarhijo in da ni hotela anektirati nikakega dela Srbije, marveč le meio popraviti v toliko, kolikor to velevajo vpiaški vzroki. Gleoe ponudenega miru izvaja: Navsezadnje smo sprejeli izrecno 14 "VVilsonovih točk za podlago. Odgovor, ki smo ga dobili včeraj, nam po eni strani dokazuje, kak učinek morejo doseči naši notranji sovražniki s svoiimi obrekovanji, na drugi strani, kako nujno potrebno je za nas. da pridemo V položaj, da pričnemo ne p o-sredno i z m e ni a v a t i ideje s svoiimi sovražniki. Poudarjal je končno potrebo koncentracije ali vsaj kooperacije strank. Seia jutri ob 10. dopoldne. Nemški spofinfeSfiderski protesti. Strašno ie zadel cesarski manifest južnoštajerske nemškutarje, ki se tresejo za svoio nadvlado. Še bolj pa jih ie groza' resnice, ki neizprosno stopa na plan. Mariborski nemškutarski občinski svet je v tej svoji - prepadenosti sklenil celo brzojavni protest na cesarja ter praviio v tej svoji dolgovezni jeremijadi, da niso mogli verjeti govoricam, da naj se izroče ^nemške pokrajine« jugoslovanski državi, ker da ie to v protislovju s cesarjevo obljubo 25 maja t. L povodom zloglasne avdijence nemškutariev, da se bodo varovale kro- novinske meje in enotnost države. Potem govore mariborski očetie o hujskanju s slovenske strani ter pravijo, da imajo Slovenci namen uničiti vse. kar je nemško in cesarju zvesto. Slovencem na SnodmVm Štajerskem se je pod Nemci godilo tako izborno, da se ne moreio pritožiti, bili so >enakooravnK v šoli in uradih, nikdar in nikier se iim niso delale nikakršne ovire. Dokaz, kako se bo godilo Nemcem, so mesta in trgi na Kranjskem, ki so izeubili nemške občinske zastone in iztrebili nem-Štvo, da so se morali Nemci izseliti, bodisi da so utonili v Slovanstvu. Še boli strupeni so celiski občinski očetje, ki so v svoji seji 20. t. m. sklenili to-le resoluciio: Občinski svet »nemškega« mesta Celia se najodločneje zavaruje proti vsaki ustanovitvi slovenske narodne države na podlagi cesarjevega manifesta z dne 16. oktobra 1918, ker bi se k tei državi priteenilo tudi mešano ^jezikovno ozemlje Štajersko. Štaierslta snodnia dežela, kier žive Nemci in Slovenci, ne more priti v poštev za ustanovitev enostranske slovenske pravice do narodne samoodločbe. Že mnogo stoletij žive v spodniešta-jerskah mestih in vaseh Nemci, ki 60 se vsled svoie >visoke kulture« in gospodarske sile vzdržali kot enakovreden faktor v stiku s slovenskim kmeti-škim prebivalstvom. Če se priklopiio spodnještajerske pokrajine slovenski narodni državi, bi zapadlo na tisoče Nemcev narodni brezpravnosti in bi iih izpodrinili iz domačii Na mesto dosedanje >narodnostne pravičnosti« in >mir-nega sporazuma« med mesti in deželo bi stopilo iztrebljenje nemškega naroda, ki ie ustvaril na Spodnienr Štajerskem visoke kulturne vrednote ter prinesel v vojni za domovino z veseliem največje žrtve. Nemci imajo sveto pra- vico do te domovine, ki io bodo branili do zadnje kaplje krvi proti VBakemu sovražniku. Z vsako žilo srca se oklepajo neraztržne štajerske domovine ter pozivljaio >liudske« zastopnike, kot poklicane zastopnike dežele, nemški Volksrat za Avstrijo in štajerske Volksrate, da naj stcrre vse, da se zavrne ta nakana Smešno ie. kako se boje ti mali nemškutarčki s slovenskimi imeni samoodločbe in enakopravnosti. Če se ie nam tako siiaino in zavidanja vredno godilo pod njih nadvlado, zakaj bi sami ne želeli, da se iim vrača z onako mero? Krivično bi bilo. da bi morali ravno mi vživati vedno vse' dobrine, nai nam vđndar privoščijo tudi breme in trpljenje vladajočega naroda. Preverjeni so lahko živela v oni dobi rodbina, ki ie kakor se bo godilo našim manjšinam v krajih, kjer bodo oni gospodarili. Torej nič strahu! Nemški kancler govori* B e r o 1 i n, 22. oktobra." Nemški državni zbor se je danes sestal, da se posvetuje o izpremembi ustave, Dvorana in tribune so prenapolnjene. V diplomatski loži je med dragimi tudi avstrijski veleposlanik princ Ho-hcnlohe in veleposlaniki svetnik grof Larisch. Po otvoritvi seje in odp^ivi tekočih zadev je prešla zbornica takoj na dnevni red, to ie na prvo branje ustavnih izprememb. Med splošno napetostjo je povzel besedo državni kancler princ Maks Badenski ter izvajal med drugim tudi tole: Gospoda! Ves nemški narod pričakuje, da sliši, katere izglede vidi nemška vlada za posrečenje stvari miru. Razumeli boste, da se morem izraziti o tem le z največjo rezervo. Zato nočem danes povedati o mednarodnem vprašanju ničesar več, kakor to edino: Prvi odgovor predsednika VVilsona na mirovni korak nemške vlade je spravil v vseh državah na vrhunec boj na-ziranj o vprašanju »pravni mir — ali nasilni mir?« Gre za spor v naziranju, ki se mora izbojevati v vsaki državi javno in ki se je moral bojevati tako tudi pri nas. Na eni strani dvigajo glasneje, kakor kdaj svoj glas oni, ki domnevajo, da je blizu trenuteK, ko bodo mogli zadostiti strasti sovraštva in maščevalnosti na tleh naše nemške domovine, na drugi strani pa so si pristaši zveze narodov na jasnem, da se odloča danes o temeljni ideji nove vere. Ta temeljna misel se glasi: Predno katerakoli posamezna sila ali skupina sil stori korake, da vporabi sredstvo sile za izvedbo in dosego od nje zastopane pravice napram drugemu narodu, se mora z vso temeljitostjo in poštenostjo poskusiti vzdržati na poti prostovoljnega sporazuma mir, ali. z ozirom na sedanji mednarodni položaj, doseči mir. Ta boj idej še dolgo ni odločen. Mi poznamo samo duševne sile, ki si stoje nasproti, ne poznamo pa razmerja njih sil. Zadnja \Vilsonova nota ni prinesla nemškemu narodu gotovosti, kako se bo končala javna borba idei. Morda prinese novi predsednikov odgovor gotovost. Do takrat, gospoda moja, pa moramo biti v vseh naših mislih in dejanjih pripravljeni na obe možnosti: Prvič na to, da sovražne vlade hočejo vojno m da nam ne preostane druga izbira, kakor da se branimo z vso silo naroda, ki je prisiljen do skrajnega. Če pride tako daleč, ne dvomim, da sme nemška vlada poklicati narod na narodno obrambo v imenu naroda, kakor je smela govoriti v imenu naroda, ko je nastopila da se zavzame za mir. (Klici: Bravo!) Kdor se je pošteno postavil na stališče pravnega miru. je obenem prevzel dolžnost, da se brez boja ne ukloni nasilnemu miru. Prav bi imel bojujoči se in delajoči narod, če bi zaničeval vlado, ki bi tega ne razumela! Nevolja javnega mnenja bi jo pomedla stran. Toda tudi drugo možnost moramo v vsej sili vpo-števati. Nemškega naroda ne gre pripe7 ljati slepega k pogajanjem. Narod ima danes pravico, da vpraša: »Kaj pomeni mir na podlagi VVilsonovih pogojev za naše življenje in za našo bodočnost?« Sele naš odgovor je očrvidno vzbudil v javnem mnenju nemškega naroda odmev in zavedanje, za kaj gre. Sedaj hočete jasnosti. Da. #to je bil sklep velikanske dalekosežnosti. Za naše stališče po naši moči v svetu naj ne velja, kar smatramo sami za prav, marveč ono, kar nam priznavajo kot pravilno naši nasprotniki po prostem razgovoru z nami. To je težko samozatajevanje za ponosen in zmage vajen narod. Vprašanje pravice se ne ustavi pred našimi mejami, ki bi jih sili prostovoljno nikdar ne odprli. Stavki, ki smo jih sprejeli kot za nas merodajne, zadevajo tudi probleme v državi sami. Gospoda! Z mnogih strani se mi ie očitalo, da pomeni sprejetie \Vilsonov:h pogojev podvrženje pod Nemcem sovražni tribunah ki bo odločal v vprašanjih pravice samo po svojem naziranju. Če bi bilo to res, zakaj se boje ravno oni politiki v ententi, ki zagovarjajo ekstremno nasilie. tako zelo pogajanj, kakor krivci sodišča? Jedro vsega Wilsonovega programa je zveza narodov. Do te zvjze Pa ne more priti, če se ne povzpno vsi narodi do narodnega samozatajevanja. Mi moramo dati slovo delu brezpogojne samostojnosti, ki je* bila dosedaj znak državnosti, drugi pa morajo storiti isto. Če ostanemo v duši na temelju narodnega egoizma, ki je bil pri nas do prekratkim vladajoča sila v življenju narodov, potem ni nobene obnovitve, nobenega vstajenja, potem ostane občutek grenkobe, ki nam bo ovira za več po-kolenij. Če pa smo spoznali, da je z misel te strašns vofre pred vsem zmaga pravne ideje. in Če se tej ideji ne bomo ustavljali, marveč se ji bomo podvrgli brez notranjih pridržkov, potem se nam bodo zacelile rane sedanjosti in bomo spoznali naloge bodočnosti. Pri tem hočemo sodelovati. Poglejmo le dva meseca nazaj, in našli bomo vzroke za novi razvoj, če si pa prilastimo te cilje človečnosti, potem nam bo sodelovanje z drugimi narodi velika in osvobodilna naloga. Naj navedem tu svoje besede, ki sem jih iz-pregovoril 19. februarja: »Sama boroa za obstanek, če nima drugega cilja, ne odpira virov moči. Spreieti moramo srečo in pravico drugih narodov v našo narodno voljo.« Misel zveze narodov naj nam bo tolažba in vir nove moči. Jasno mi pa je, da bo treba premagati še mnogo odpora, predno se to uresniči. Nikdo ne ve, ali nas ne vržejo prihodnji tedni v nove boje ali nam odpro pot do miru. Jasno pa je, da bomo zmogli naloge vojne ali miru, če izvedemo vladni program in se odvrnemo od starega sistema. Tako sem prešel na vprašanje notranje politike, o kateri sem dolžan odgovora nemškemu ljudskemu zastopu. Gospoda moja! 2e 5. oktobra sem vam označil splošna načela, po katerih hočem postopati kot državni kancler. Sporazumel sem se s strankami večine, katerih zaupanju se imam zahvaliti za io mesto. Na podlagi teh načel sem storil s svojimi sodelavci korake, ki naj ustvarijo v notranjosti Nemčije svobodne razmere, o katerih Vam moram poročati. Reformo volilne pravice na Pruskem smo s pripomočjo strank na predlog vlade pospešili tako. da je tamkaj zagotovljena uveJba splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. (Klici: Bravo!) Pred nami sta dva zakonska načrta, ki nai način našega vladanja rešita ustavnih zaprek, ki ga še ovirajo. Prvi načrt zagotavlja članom zbornice možnost, da vstopijo v vodstvo države, ne da bi izgubili mandat. To je potrebno, ako naj med parlamentom in najvišjimi državnimi oblastvi ostane tak stik, kakršen je potreben za skupno delo in vzajemno zaupanje. Načrt zahteva tudi izpremem-tev zakona o zastopstvu državnega kanclerja. Doslej so mogli biti voditelji najvišje oblasti samo zastopniki državnega kanclerja. Državni kancler prinec Maks Badenski je v nadaljnem poteku svojih izvajanj omenjal izpremembe v državni vladni oblasti in povdarjal, da so vsi koraki, nove smeri dosegli soglasno pritrjevanje vseh ustavnih instanc. Državni kancler in njegovi sodelavci streme za neomajnim ciljem, za politično polnoletnostjo nemškega naroda. Nemški narod je imel sicer že celo vrsto političnih pravic, zlasti v vzorni občinski samoupravi, imel pa jo je tudi v državno-zborski volilni pravici, v odločilnih tre-notkih pa se ni posluževal te svoje moči. Ne samovolja postavljenih oblasti sile, nego pomanjkanje ljudstva, izvrševati to voljo svoje moči, to je tafeo dolgo vzdrževalo Nemčijo kot državo oblasti. Izza julija 1917-je postala godna odločitev politične odgovornosti, prodrla je na površje in sicer z razvitkom značaja nemškega naroda, ki je moral nastati po tolikšnih žrtvah in uspehih te vojne. To je boljše jamstvo, nego katerikoli paragraf, tu tiči jedro moči nove vlade. Vsem našim odredbam je bilo zanesljivo vodilo, da nismo zaradi inozemstva, ne iz sile trenotka reformirali vlade, nego da je stalo za njimi naše notranje prepričanje ter izraz naše posebnosti in zgodovine. Saj bi sicer vzeli novemu sistemu pečat nepreklicnosti. Slabi Izgledi za nemško premirje. Rotterdam, 22. oktobra. Ameriški in angleški časopisi presojajo vprašanje možnosti premirja z Nemčijo skrajno pesimistično. Vodilni angleški listi, med njimi tudi v centralnih državah kot pacifistično glasilo označeni »Manchester Guardian« soglašajo v tem, da je treba vojno proti Nemčiji brezobzirno nadaljevati in diktirati z orožjem mir v Be-rolinu, ako ne bo Nemčiia v svoiem odgovoru na zadnjo \Vilsonovo noto povsem jasno in brezpogojno sprejela in realizirala zadnje \Vilsonove poboje. Ako ne bo odgovor podan v tej obliki, Nemčiia sploh ne dobi od Amerike nobene note in besedo ima samo Foch, ki je že dokazal, da zna brez usmiljenja uničevati pruski militarizem. Listi na-migavajo na skorajšnji nastop Nizozemske in so prepričani, da bodo glede na velika nova ameriška ojačeiija tudi v tem slučaju, da vztraja Nemčija pri svoji trdovratnosti, ententne čete najkasneje koncem januarja 1919 v Berolinu. Glede Avstrije je ententno časopisje prepričano, da se bo brezpogojna kapitulacija izvršila najkasneje tekom enega meseca. Mirovni pogoji entente. Budimpešta, 22. oktobra. »Az Est* poroča iz Stockholma: Mirovni pogoji entente so ti - le: 1. Izpraznitev Metza in Strass-burga. 2. Odstop Helgolanda in Kiela. 3. Izročitev vseh podmorskih čolnov in vsega nemškega trgovskega brodovja. Brez izpolnitve teh pogojev ni mogoče skleniti premirja. • London, 22. oktobrt. (Koresp. ur.) Reuter piše: Nemška nota misli, da Wilson zahteva samo izpraznitev zasedenega ozemlja; Nemci še vedno to domnevajo. To pa ni res. In ravno to je točka, ki se mora pojasniti. Svobode morja, kakor to razume Nemčija, Anglija nikakor ne more sprejeti. So še razna mornariška vprašania, ki jih .le treba pojasniti. Druge točke, o katerih se dosedaj še ni govorilo, se bavijo tudi z vprašanjem odškodnin in poprave. 246. Stev. .SLOVENSKI NAKOD' -T dne 23. oktobra 1918. Stran 0 nemškem cesarjeviča. Listu »Frinkische Tagespost« pišejo: Ako naj do temelja ne pretresemo ustavnih podlag, bi morali po odstopu Viljema II-, kar se smatra za samo ob sebi umevno, pričakovati, da zasede prestol cesarjevič Friderik Viljem kot Viljem III. in torej smatrati, da postane bodoči nemški cesar. Ako pa računamo z odstopom Viljema II., se nam nasledstvo njegovega sina sicer ne zdi nemogočo — zakaj nemogočega pri nas ni ničesar — vendar pa bi bila to politična pogreška katero bi smeli zagrešiti danes manj kakor kadarkoli. Tudi cesarjevič kakor njegov oče je jako temperamenten gospod ki se da vplivati cd hipnih razpoloženj, hitrih domislekov ter odgovornih po-svetovalcev do pozornost vzbujajočih izjav. Večkrat mu manjka treznega razuma, mirnega in temeljitega premisleka ter odgovornih svetovalcev. Poslednji čas vojne so prestolonaslednikove izjave provzročile še več neprijetne pozornosti kakor sami cesarjevi govori. Na Nemškem je še vedno dosti ljudi, ki se jim tudi v današnjem silno težavnem in kompliciranem položaju zdi važnejša monarhistična dedna pravica kakor pa dejstvo, da spada danes na čelo države samo mož širokega obzorja in krepke odločnosti, z najstrožjim m vedno čuječim čutom odgovornosti. Za poglavarja države spada najboljši, najspretnejši ter najresnejši mož, ki si je vsak hip v svesti odgovornosti pred svojim narodom. Naj'važnejše ni to, da izvira oni, ki naj ga postavimo državi na čelo, iz Hohenzollernske ali kake enakovredne rodbine. Za rešitev Nemčije je potrebno, da se na rodbino v tem položaju ne oziramo. Ker pa je treba računati z možnostjo, da bi se v teh težkih urah utesmil občutiti princip dedne monarhije za važnejšega nego potreba postaviti na Čelo države najspretnejšega in najboljšega moža, naj omenimo tukaj nekaj, kar se tiče osebnosti cesarjeviča: Kakor znano, je izdal cesarjevič knjigo »Iz mojih lovskih zapiskov« in pa predgovor h knjigi »Nemčija v orožju«, ki je izšla 14 mesecev pred izbruhom vojne. Tamkaj pravi: ^ Nemec, ki ljubi svoj narod, veruje na veličino in bodočnost domovine in nikdar ne mara da bi padel nje ugled, ne sme se dati uspavati od uspavanke mirovnih utopistov v leno spanje«. Ko so ves svet razburjali drzni čini polkovnika von Reuteria in njegovih Častnikov v Zabernu, je brzojavil cesarjevič generalu von Daumlingu: »Le dajte jih! (Immer feste drauf!) Friderik Viljem, cesarjevič,« Neka druga brzojavka o tem pravi na kratko: »Bravo! Friderik Viljem, cesarjevič«. O dT. Limanovi knjigi o cesarjeviču pravi neki cenzor v »Frankfurter Zeitung*. da je v resnici le samohvalna uvedba »cesarja bodočnosti« na račun še živečega cesarja. Liman pravi rudi. da bo cesarjevič ntešil »ljudsko (volkisch) hrepenenie v zmislu Vsenemcev . . .« ter iih privedcl do krasnih časov. Tendenca vsakega poglavja te knjige ie. da vsenemški *cesar bodočnosti« ne odreče niti v usodepolni Tiri. kakor Je njegov oče s svojimi svetovalci — odrekel. List pravi nadalje, da ne smemo pozabiti ščuvalnih govorov oroti nemškim ustavnim razmeram in nemškemu narodu, v znanem govoru, ki jih ie govoril g. 01-denburg - Januschau, ker ie izraža! hrepenenje po enem noročniku in 10 možeh, ki naj bi razgnali državno zbornico. Temu Oldenburg - .Tamrschan ie prestolonaslednik demonstrativno kazal svoje prijateljstvo. List meni. da naj prost narod, ki M Izbira svojega poglavarja, rnkdar ne pride na misel, postaviti si ' na čelo države sedanjega cesarjeviča Friderika VfTjema. no omejeno talno pridobitev. Na vzhodnem bregu Aisne, na obeh straneh Vou-zieresa in vzhodno Airyja so se izjalovili silni napadi Francozov. Uiiiilionje u Belggi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 22. oktobra. (Kor. nr.) Zapadno bojišče. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta. Na Lvsi In na Escanti inianteriiski boH. Sovražnik ie z manjšimi in večjimi oddelki večkrat poskušal prekoračiti reke. Severno vzhodno od Kortrvka je z oklopnimi vozovi jugovzhodno od Kortrvka z močnimi silami vdrl pred naše črte. Povsod smo ga z izgubami zavrnili. Podstražmojster Muller 9. baterije poli. art polka št. 221 je pri tem untcil šestero sovražnikovih oklopnih voz. Angleži so zasedli cerkvene stolpe v St. Amandu. ki smo jim mi prizanašali, s strojnimi puškami. Sovražnik svojih napadov po obeh straneh Solesmesa in Le Cateau ni ponovil. V ponoćnih delnih bojih so ostale pristave v Amervaln v njegovih rokah. — Vojna skupina nemškega prestolonaslednika. Francoske napade, ki so v jutro severno od Serre, popoldne pa na široki fronti med Oiso in Serro prodirali proti našim črtam, smo zavrnili. Severovzhodno od Mesbrecourta so izvršile šleske čete uspešne protinapade. Na višinah Aisne vzhodno od Vooziersa so trajali ljuti boji. VVurtemberški polki so združeni s pruskimi in * bavarskimi bataljoni v uspešnih protinapadih sovražniku zopet iztrgali višine vzhodno od Vandva, med Ballavem in Chestressom ter severno od Falaise hi so flh držal! proti močnim sovražnim protinapadom. Vzhodno od Olizva se ie ponesrečil sovražnikov delni napad. — Vojna skupina generala v. Gallwitza. Po ljuti artiljerijski pripravi je Amerikanec napadel severno od Sommerance in v široki fronti po obeh straneh Bantheville. Sovražnikovi napadi so se ponesrečili v ogn.iu in v protinaskoku. Zlasti v ognju naših strojnih pušk in naših jnfanterijskih topov je otrpel Amerikanec zopet velike izgube. Pri neki skupini nekako osmih sovražnih letal, ki 60 napadla kraje v Lahnski dolini, smo sestrelili štiri letala. Poročnik Veltjens je dosegel 35. zmago v zraku. Jugovzhodno boljišče. Severovzhodno Kmševca In na Bukovku so se ponesrečili sovražni napadi. Uspešna lastna podjetja pri Trubarevu in južno od Morave. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 22. oktobra. (Kor. urad.) Močni napadi v Flandriji jugo - zapadno Deinze in vzhodno Cortryka so prinesli sovražniku urno krajev- Nemci v Ulle. Lagano, 21. oktobra. »Corriere della sera« opisuje razmere civilnega prebivalstva v osvobojenem Lillu. Nemci so pred umikom hoteli odpeljati iz Lilla tudi zasebno lastnino in s silo odgnati tudi civilno prebivalstvo. Ko so se temu nasilju uprli prebivalci je vojaštvo na ljudi streljalo s strojnimi puškami. Velik del prebivalstva so Nemci že gnali po cestah proti severu, na srečo pa je pravočasno angleška konjenica odrezala eskorti prost umik in rešila civilno prebivalstvo. Trgovine in zasebne hiše kažejo sledove pustošenja veliki plavži, železarne in livarne so nepoškodovane. Potopljen nemški parnik. Hamlars. 28. oktobra. Parnik proge Hamburg - Amerika >Hamburg< ie zadel v bližini Rige ob mino in se je potopil. Nad 100 oseb je utonilo. Srbija izpraznjena. NASE URADNO POROČILO, Dunaj, 22. oktobra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Včeraj v najzgodnejših jutraniih urah se je sovražniku posrečilo v pokrajini Monte Sise. mol mimogrede vdreti v naše jarke. S prod?unkom smo ga vrgli nazaj in so se nadaljuj napadi ponesrečili v našem ognju. V kotlini Alano smo brezuspešni italijanske pob v ev! ovalne poskuse. Balkansko gojišče. Na Mo-ravl smo zavrmrj napade. Neko podjetje nemških čet je vodilo v sovražne pozicije. Pri Zaječarju ie sovražnik dobil tal. — V Albaniji na reki Mati boji z zadnjimi stražami. — Sef gen. štaba. Dunaj. 23. okiobra. Dunajski listi priobčuiejo po informacijah iz vojnega poročevalskega, stana vesti, da je pričakovati v najkrajšem času popolne izpraznitve Srbije. Četaško gibanje na Srbskem je dobilo sedaj večie oblike. Prebivalstvo je šlo v pore ter se pridružilo četaš^m, po mestih pa se prebivalstvo ne umika z odhajajočimi avstro - ogrskimi in nemškimi četami, marveč ostaja v svoiih bivališčih. Iz-preznenje Srbije be v par dneh končano. Dona! 23. oktobra- Vojaški krogi zatrjujejo, da je izpraznenje Srbije že popolnoma končano m da so se naše Čete umaknile na levi breg Donave in Save. Nova ententa akciia proti Avstro- O^rski. Dunaj. 23. oktobre. Glasom londonskih vesti pripravna ententa veliko akcijo proti Turčiji in Avstro - Ogrski. Te nove ententne akcije se bo udeležilo tudi zelo številno japonsko brodovje. GRŠKO URADNO POROČILO. " 18. oktobra. Danes so izpopolnile grške čete zopcino zasedanje vse vzhodne Makedonije do prejšnjih grških mei. Tako je osvobojena vsa grška provincija, ki je v sila obžalovanja vrednem stanju. Trpljenje grškega prebivalstva presega vse. ----_._t_ Zakon o volnlh li* Dr. G. Ž. Obnovni zakon. Bolj kakor zakon o >vojnih škodah«, potrebujemo obnovni zakon. To se pravi: poglavitni namen zakonu bodi, da zagotovi obnovo. Obnovo poslopij, obnovo deželne kulture, obrti, industrije, trgovine. Če rane takoj ne izlečimo do kraja, bo gniila naprej. Dr/nva mora po izdatni kreditni operaciji in p o r e k v i z i c i i a h materiala v srečnejših kraji li v prid ponesrečenim. Samo z >odplačili« produktivne moči naše zemlje in obdelujoče ter vstvarjajoee sile prebivalstva ne resimo tepa, kar se mora rešiti. Če bi bile cene take. kakor so bile L 1911:., bi stvar ne bila tako zamotana. Valuta, cene vseh predmetov — vse se maje. Zato treba z ozirom na obnovitveni namen pojavili nove kriterije za odmero odškodnin. Francozi so se nnpram žrtvam domovini izkazali kavalirie in obenem dobre gospodarje. Njihov obnovni zakon je viden znak solidarnosti vso na naroda. V svrho odmere odškodnin ločijo: >i z g u b o< in ^dopolnilne troske«. >Izguba< je zmanjšanje vrednosti kakega predmeta po voinih dogodkih v primeri z njega vrednostjo ob mobilizaciji. Že če bi bilo treba razdejani predmet obnoviti n. pr. 26. iulija 1914, bi to stalo več nego iznaša >izgu-ba«, kajti ob cenitvi se odbije obraba vsled starosti predmeta. >Odbitek za obrabo« ni posledica vojne, kriti ga mora torej prizadeti sam, a ker bi do obnove brez vojskine nesreče ne prišlo, mora država olajšati s posojilom, da more oškodovanec predmet obnoviti. Če pa hočeš predmet obnoviti danes, treba računati vrhutega z novimi cenami in dodati vspostavitvenemu trošku, ki bi era izdal ob mobilizaciji, še >dopolnilne troske«. Zakaj vse te definicije? Kdor bi predmeta ne obnovil, mu * Glej >Slov. Narod« z dne 24. septembra štev. 218. ne gre več odškodnine nego >izguba« s 5% obrestmi od leta izgube oziroma nerabljivosti. če je oredmet nabavljen med vojno ali izboljšan, treba seveda mesto mobilizacijske vrednosti vzeti v poštev dotično nabavno oziroma povišano vrednost. Kdor pa predmet obnovi čeloma ali deloma, — in to mora poštena država želeti — temu ^rre: 1. izguba s 5%, 2. dopolnilni troški izplačljivi tekom obnove in po razmerju izvršenega dela. To oboje iz naslova dolžnosti države, da plača škodo in omogoči obnovo, 3, pa tudi še posojilo za >odbitek za obrabo«. Ta odbitek je v slučaju obnove v Franciji limitiran z največ 30% tega, kar bi obnova stala na dan mobilizacije. Na zahtevo dobi oškodovanec posojilo, zavarovano na prvem mestu, za o% s 251etnim obrestovanjem. Kdor ima kot ratio legis obnovo pred očmi, mu ni težak odgovor, kaj se mora naj stane kar hoče, takoj obnoviti, r^epremičzline gotovo, seveda po higijenskih prc:! ' ih in tako, da izpolnjuje io svojo gospodarsko nalogo. K nepremičninam spada za redno izrabo potrebni inventar. Gozdi, drevesnice, vinogradi, njive, vodovodne in sploh obrtne naprave, vse to se mora obnoviti, razume se. v okviru fizične možnosti. Premičnine se iz javnih sredstev obnavljajo, v kolikor so za zo-petno uvedbo poljedelskih, obrinih, tr-govsJah in industrialnih obratov neobhodno potrebne. Od slučaja do slučaja treba presoditi, koliko orodja, strojev, zaloge surovin in kun';ijske zaloge treba, da obrat spet redno >teče«. Kar je bilo zaloge itd. več. glede tega se plača le >izgubo<:, ne pa ^-dopolnilnih tro-škov«. Nekaj mobilijara, perila, gospo-dinjskih in osebnih efektov vsak potrebuje. Kar gre nad tem merilom, to obnoviti je stvar dotičmka, a kar je potrebno, to mora obnoviti država. Francija takih predmetov daie: družinskemu očetu i'd 10.000 frankov (cene ex 1. avgusta 1914), za vsako pri njem • ivajočo osebo še povrh a 2000 frankov. Razlike med kmetom in meščanom se tam ne dela. Kar je imel kdo teh potrebščin preko 10.000 frankov ob izbruhu vojne, to se poravna kot >izguba«, a brez :>dopolnilnega troška«. Torej: v kategoriji nepremičnin s pripa dki in premičnin za Vspostavo in zopetno normalno vpeljavo produktivnih obratov se obnovi vse, v kategoriji mobiiiara in sploh domačih efektov pa le za 10.000 K po mobilizač-ni cenitvi in 2000 K za osebo, ki stalno biva skupaj z oškodovanim gospodarjem. Predmeti in zlasti kulture ("vinogradi, gozdi, drevesnice), ki se po svoji naravi ne dajo postaviti v prešnii stan. se morajo seveda po fizični možnosti obnoviti. Na to. da imajo lastpiki takih^ predmetov po gorenjih načelih maniše zadoščenje za izgubo, se francoski zakon ne ozira. Razliko bi se dalo morda premostiti s tem, da se >izgubo« odmeri me z datumom mobilizacije, temuč s povprečno ceno med vojno. Evo pav primerov: 1. hiša v Gorici, Ivi ie bila 20. novembra 1915 popolnoma uničena, bi. če bi se jo ob mobili-zaciii obnovilo, stala 100.000 K. Takrat so jo je radi 20% obrabe cenilo na S0.000 K. Na dan. ko se izvrši obnova stane to n. pr. 200.000 K. Lastnik dobi: >izgubo« == 80.000 K s 5% od 1. janu-a.ria 1916 kot odškodnino, dalje Popolnimi trošek« 100.000 K za obnovo, 20.000 K pa kot posojilo. 2. Za pravilno v doti enem kraju običajno obdelovanje zemlje se rabi pri posestva živine, voz in drugega inventarja za 20.000 K mirovne vrednosti. V resnici je tega blaga pri dotični hiši oilo ob poškodbi za 30.000 K. Oni za redno uspostavo poljedelskega obrata potrebni predmeti stanejo ob obnovi n. pr. 60.000 K. Lastnik dobi >izgubo« 30.000 K s d% in za obnovo >potrebnih« predmetov še 40.000 K. 3. Uradnik z ženo in 1 otrokom jo imel pohištva in gospodinjskih efektov za 30.000 K k mirovne vrednosti. Rešil ga je V*. >Izguba<~ znese 20.000 K. Obnoviti ima za 14 000 K mirovne vrednosti oziroma ker ie za 10.000 K rešil, le za 4000 Kv Kar je prei bilo dobiti za 4000 K. bi ga n. pr. ob obnovi stalo 12.000 K. On dobi: izgubo 20.000 K s 5% in ^dopolnilni trošek« 8000 K. 4. Trgovec je imel ob nezgodi zaloge za 30.000 K — za redni obrat bi ie bilo. uvažuie. kai je ta trgovec delal pred vojno, dovolj za 10.000 K (mirovne cenitve). Trgovec je izgubil vse blago. Njemu gre >izguba« 30.000 K s 5%. za zopetno uvedbo trgovine pa toliko da more nabaviti ono blago, ki ie pred vojno stalo 10.000 K. Če to stane n. pr. 30.000 K, dobi torei še 20.000 K. Na prvi mah sc vse to morda komu zdi pretirano, vendar drugače ne gre in po Francozi to hitro spoznali. Čira prej bi bila Avstrija izvedla obnovo, boljše bi bilo za njene finance. Obnovna tiriatev bo legala na srečnem zaledju, kakor hipoteka, pa naj izpade vojna kakorkoli. Stvar izgleda vse drugače, če zakon prepušča alternativo, da se država oprosti dolžnosti z dobavo i n natura. Država lahko v zaledju rekvirira mnterial vseh vrst in s t^m razdeli breme. Jako težko je urediti postopanje. Že smo odklonili Lovvensteinov predlog, da se naj analogno vojnodaiatve-nim komisijam osnujejo okrajne, deželne in ministerialne komisije za vojne škode. Pravica do odškodnine ie sicer res javnopravnega značaio, vendar treba za singularni samo nekaj časa trajajoči slučaj vzeti take instance, ki res potrebi ljudstva odgovarjajo. Danes nima oškodovanec, če ga vladne komisije še tako pri stri žejo. nobene remedure. ker mu ni odprta ne pot na upravno ne na državno sodnijo. to pa ker je odplačilo vojnih dajatev skupna zadeva Avstrije in Ogrske, če bi no bila >skupna<. bi bila v mnogih sluoaiih dopustna tožba na državno sodnijo. Francoski zakon uvaja najprej nekako pripravljalno postopanje: prijavo in instrukcijo slučajev pri okrajni komisiji, kjer se ima potem vlada točno izjaviti, kaj da in kaj in zakaj odklanja. Kar ostane vkliub poravnalnim poskusom sporno, to spravi odškodovanec lahko pred > tribun al za vojne škode« s tožbo. Franciia ima^ bogato razvito upravno sodstvo, in kier si v materialnem oziru stojita nasproti država aH sploh javne korporacije in teres, tam ie že pripravljena demokratično konstruirana posebna sodnija, da razsodi koliko gre zasebniku. Okrajne iz zastopnikov vlade, raznih stanovskih in siceršnjih korpora-cij in strokovnjakov sestavljene komisije bi tudi pri nas čisto dobro lahko vršile pripravljalno in poravnalno postopanje, diference bi prišle pod razsodišče, ki bi mu predsedoval okrajni sodnik, prisedovala pa od strank (država, odškodovanec) imenovana veščaka-razsodnika. Zakon za obnovo potrebuje še celo vrst posebnih določb, ki so vse v zvezi z obnovnim namenom: 1. Kjer bi bila obnova na istem mestu nepraktična ali celo nemogoča ali iz drugih važnih razlogov, okrajna komisija lahko dovoli, da se izvrši drugod vokraju-Premembeneproduktivnih kultur niso samo dopustne, temveč se jih celo lakho zaukaže. 2. Odškodninski zahtevek na izgubi in dopolnilnih troških je nezarubljiv in se ga samega odstopiti ne da. Kdor je posestvo prodal, predno je v veljavo stopil obnovni zakon, izgubi pravico do odškodnine, a tudi kupec ie nima. Prodajalci kmetskih posestev imajo pravico že izvršene prodate razveljaviti. Dražbe posestev, ki pridejo upo-štev za obnovo, so nedopustne. r 3. Upniki priglase tiriatve okrajni komisiji. 5% obresti od izgube se jim sorazmerno odkažeio. Če ne pride do obnove, se iim odkaže tudi glavnica >izgiibec Ako se dolžnik brani obnovo izpeMati. a se obnova po veščakih priporoča, ih če se poravnava z upniki ne posreči, smejo upniki stopiti v pravice oškodovanca in izvesti obnovo sami. 4. Priznana odškodnina se v slu-caiu obnove izplačuje ^topniema po izvršenem delu oziroma nakupih. 5. Država ima pravico oprostiti se dolžnosti plačila v gotovini s tem, da dobavi surovino in materijal sploh, živino, orodia itd. Država se z oškodovancem lahko kakorkoli poravna, čo okrajna komisiia odobri, da je poravnava v korist sploošnosti osob. deželni kulturi. 6. Kar je že dala država in natura oz. kar ie zgradila in popravila, se odbije. Ne odbijejo se podpore vseh vrst, ki iih ie država dala bogum cm in sploh prebivalstvu razdejanih okolišev. Ob-novne podpore se ne vračajo, pač pa se jemliejo v račun posojila >Vojnega kredita«. H koncu še ena opazka: Nekateri poreko, da je vse delo 7* obnotni zakon itak zaman. Mogoče. Vendar moramo tudi z možnostjo računati, da še kaj dosežemo. In za kasneje: Naj izpade, kakor hoče, obnovni zakon pride pa naj se razmere razvijejo kakor hočejo. Če smo za tb že delali iiaproj. je priprava gotovo koristna. Če pa smo celo že zakon dosegli, ga bo morala uvaževati vsaka javna uprava. Politične vesti. == Konec zvezne zvestobe? Graška »Tagespost« poroča, da tudi odgovor nemške vlade na \Vilsona ne bo zmanjšal napetosti političnega položaja, če bo Wilson sploh še odgovoril. Nemčija je lahko odločena nadaljevati vojno, boriti pa se bo morala do konca sama. kajti Avstro-OgTska, njen nekdanji krepki zaveznik, je kot država le še pohabljenec, ki si ne more pomagati in ki sam išče pomoči. Iz poročila v »Tagespošti« bi se dalo posneti, da zastopa enako stališče tudi nemški Narodni svet. ki je zboroval predvčerajšnjem na Dunaju. = Dr. Šusteršič — republikanec. Dr. Šusteršič skoraj vsak dan razveseli javnost z novim odkritjem. Včeraj še je jemal v ginljivih besedah slovo od habsburške dinastije, danes pa razglaša svetu svoje misli o samostojnosti Jugoslavije ter o obliki njene vlade. On pravi: »Popolno samostojnost je lahko misliti pod drugo dinastijo, n. pr. v zmislu kriškega programa pod dinastijo Kara-srjorgjevičev, ali pa kot republiko. Mi-mogredoč naj kratko izjavimo, da bi biK mi v tem sličaju za republiko. Ne vidimo namreč nobenega pametnega razloga, da bi, če se ločimo od ene dinastije, isto zamenjali za druga kajti to bi bila samo starokopitna rešitev celega vprašanja.« — Dr. Šusteršič menjava zadnji teden svoje prepričanje in svoje mnenje bolj naglo, kakor pa hlače. Za vsako ceno in na vsak način hoče veljati za najbolj naprednega in najbolj vnetega Jugoslovana. = Prepozno kesanje. Eh*. Suster-šičeva stranka je v popolnem razsulu. Njena eksistenca je uničena in pohoje-na od svetovnih dogodkov. Sam dr. Šusteršič danes izjavlja, da on ni več strankar, da stoji vsem strankam enako blizu in enako daleč. Nujna posledica izpremenjenih razmer je tudi preobrat v deželnem odboru kranjskem. Potem ko so izvršili nešteto političnih umorov, potem ko so zaman skušali — z uporabo vse svoje absolutistične moči — spraviti narod v odločilnih trenutkih, ko je šlo za njega biti ah nebiti, na stranska pota, ter uganjali skozi cel čas svojega vladanja v deželnem dvorcu, zlasti pa med dolgo vojno dobo, najostudnejše narodno izdajstvo, prihajajo nekdanji mogotci zadnji treno-tek s prošnjo za milost. Da bi njihova skesanost vzbudila tem večje usmiljenje, kažejo dobro volio, vsaj deloma popraviti zagrešeno. O lepoti kesa bi se morda še dalo govoriti, le to je hudo za dr. Šusteršiča, dr. Lampeta in druge njihove kompanjone, da prihaja kesanje prepozno. Narod je obsodbo že izrekel = Ustanovitev nemškega Narodnega sveta. Pri ustanovitvi nemškega Narodnega sveta, o kateri smo poročali včeraj, se je zavzemal poslanec baron Pantz za kar najožjo zvezo nemške avstrijske države z Nemčijo. Poslanec Schraffel se je izjavil, da vztrajajo krščanski socijalisti pri monarhistični rladni obliki. Ne odklanjajo kljub termi demokratizacije. Poslanec Knirsch zahteva vstop nemško - avstrijske države v Nemčijo kot zvezno državo ter odklanja skupnost s slovanskimi državami, ki se bodo ustanovile, v stari Avstriji. = Madžari, ovira miru. Graška »Tagespost« se silno huduje nad Madžari, da nočejo nič slišati o demokratizaciji vlade in o samoodločbi narodov na Ogrskem. Ta čas je malo upanja, da bi se Ogrska izpreobmila iz lastnega nagiba. Jttorda se bo premislila, če se približajo ententne armade Donavi. Omenjeni list izprašuje, če hoče Ogrska res tirati stvari do skrajnosti. Ni še zadosti nesreče, da je Ogrska spravila Avstrijo s svojo prehranjevalno politiko na rob fizičnega prepdta. Ali hoče sedaj še s svojo trmoglavostjo ohromiti tudi mirovno akcijo Buriana in jo obsoditi v brezupje. Samo eno je mogoče: tabula rasa! Demokratizirajte Ogrsko, opro-siite jo nasilne vlade in dajte njenim narodom neodvisnost in največja politična ovira za mir je odstranjena. Cesar Karel potuje v Budimpešto. Nobenejra dneva se ne sme zgubiti. = Italijanske zahteve za premirje, K zadnji VVilsonovi noti postavljajo italijanski listi za premirje pogoje, ki še prekašajo francoske. Tako zahtevajo, da se morajo ob Piavi stoječe avstro-ogrske čete nemudoma umakniti In Izprazniti zasedeno italijansko ozemlje, »Corriere della sera« zahteva, od Avstro - Ogrske, da mora odvzeti svoje čete s ffonte in izprazniti Južno Tirolsko do Brennerja. = Viljem D. o nemških strank ali. Ruski list »Izvest j a« priobčuje izvlečkoma pismo cesarja Viljema I L, ki ga je ta pisal leta 1895. ruskemu carju. Tamkaj se nahaja mesto: »Moja državna zbornica kaže prokleto slabo vodstvo, ker koleba sem in tja med socijalisti, ki jih podpirajo Zidovi ter med ultramontanimi katoliki Po mojem mnenju bi trebalo obe stranki posamič pobesiti«. K temu pripominja »Mun-chener Post«: Te cesarjeve izjave ne provzročijo v socijalno - demokratičnih krogih nikakršnega presenečenja. Saj že dolgo vemo, kako cesar misli m se ničemur več ne čudimo. Ako bodo z gotove strani poskus aR objavo »Izvesti j« označevati za potvoro in govorili o kakem »dozdevnem pismu cesarja Viljema«, je treba povedati z vso jasnosti^, da bo, dokler ne pride proti-dokaz, vsakdo smatral pismo za pristno. Vsi poskusi, jporlačiti objavo rakih dokumentov, so tembolj brezuspešni, ker v najširših krogih nemškega naroda — prav rja gori do najvišjih slojev — obstoji goreča želja, naj bi cesar in njegov sin s svojim odstopom olajšala grozovito krizo, v kateri se nahaja Nemčija. Te želje ni moči še močnejše ojačiti. = Liebknecht pomiToščen. fz Berlina poročaj a da je bil socijalno - demokratični poslanec Liebknecht po dveletni teči pomiloščen in da je Že dospel v Berlin. Dnevne vesti. — Odlikovanie. Poveljstvo soške armade, vojna pošta 2S9. ie podelilo nadioven Ivanu P o d r ž a i n zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje za izvrstno službovanje pred sovražnikom. — Iz politične konceptne službe. Okrajni komisar Evgen majouis G o -z a n i se je vrnil iz vojaške službe in je prideljen v službovanje okrajnem« glavarstvu v Novem mestu. — Za strojneira komisarja ie imenovan strojni adjunkt Kanrad K r e n -nerv Ljubljani. — Ljudskošolske vesti. Magdalena S 1 a t n a r je nameščena za suplentinjo v Kamniku. Amalija Malenšekie imenovana za provizorično učiteljico na Raki. Marija Kraj g ar za suplentinjo v Mirni peči. — Strežniški in oskrbovalni knrzL Svetovna vojna nam je takorekoč čez noč prinesla evolucijo, za katero smo z ozirom na ljudsko zdravje in blagostanje že dolgo stremili, ne da bi je dotlej mogli doseči — socijalno pripoznanje strežniškega poklica in njega gospodarsko neodvisnost V vojni so najširši krogi spoznali, da je plemenita in v socijalnem oziru prevažna naloga, streči ranjencem in bolnikom. Gospe In gospodične vseh slojev so se posvetile tej nalogi: oblasti razna društva in drugi socijalni faktorji pa so hiteli, da strežnicam zagotovo ndobno eksistenco. Danes so strežnice vobče boljše plačane, kakor vsi običajni ženski poklici. Omenimo naj na pr. le, da imajo oskrbovalne sestre, to so strežnice, ki so napravile socijalno - oskrbovalni kurz, dohodke, ki znašajo okoli 3000 kron na leto, pravico do polne pokojnine po 30 službenih letih, do zavarovanja proti nezgodam in za slučaj obolenja do vsakoletnega daljšega dopusta itd. Seveda pa strežniški poklic zahteva primerno predizobrazbo, to je, razven praktične izvežbanosn" tudi teoretično podlago. Posebno prednost imajo povsodi diplomirane strežnice, to so take, ki so položile predpisani javni Izpit Žalibog v Ljubljani Še nimamo strežniške šole. Imeli smo jo že pripravljeno, predavanja bt se morala ravno pričeti, ko je Izbruhnila vojna Sedaj so v prostorih te šole nastanjeni bolniki. Ker torej za enkrat te sole še ni moč otvoriti, je treba, da »e nnSe strežnice izšolajo drugod. V januarju T01Q se prične na Dunaju devetmesečni knrz za pomožne strežnice s triletno prakso in primerno predizobrazbo, ki si žele pridobiti diplom. V poštev pridejo torej ministrstvo za ljudsko zdravje, praktični pouk pa se vrši na c. kr. cesarja Fran Josipa bolnišnici na Dunaju. Za dobo kur za dobe gojenke brezplačno hrano in stanovanje v internatu. — Istotako se v januarju 1919 prične na Dunaju enoletni oskrbovalni kurz za strežnice brez diploma, posebno za • učiteljice, ki so bile pomožne strežnice. Gojenke kurza dobo brezplačno hrano in stanovanje v internatu* c. kr. strežniške šole na Dunaju. Absolventinje kurza so kvalificirane za službo oskrbovalnih sester na oskr-bovalnicah za tuberkulozne in na posvetovalnicah za matere in dojenčke. Vsled velike škode, ki jo ie našemu narodu zadala svetovna vojna, bo v bodoče pod vsemi okornostmi treba posvečati posebno skrb tako boju proti tuberkulozi, kakor negovanju dojencev. Zboljšati zdravstveno stanie ljudstva in ustvariti krepak, plodovit rod, je ena naših najvažnejših nalog. Tu se torej našim strežnicam nudi hvaležno delo na polju socijalnega zdravstva in udobna eksistenca. Natančnejša pojasnila o obeh kurzih daje referent za Socijalno higijeno ■pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Erjavčeva ulica. — Iz društva Zdravnikov. Med podarijo epidemijo influence io poseglo občinstvo, da bi so obranilo nevarne bolezni, pogosto pot obrambnih sredstvih, ki niso samo brezuspešna ampak direktno škodljiva, S posebno navdušenostjo so ponekod proglasili alkohol kot edino uspešno sredstvo proti nalez-bi inilnence. Društvo zdravnikov je na svojem zadnjem mesečnem sestanku sklenilo, opozoriti občinstvo, da alkohol ne zabrani obolenja za influenco, ampak napravi telo, kar so zdravniška preiskovanja že zdavnaj dognala, mani odporno za vsako infekcijsko bolezen, tako tudi za influenco. Ker dosedaj še ne poznamo nikakega uspešno ga obrambnega sredstva proti infiuenei, nasvetujemo občinstvu, da uvnžuje že •splošno znana higiieniena pravila, n. nt pridno zračenje stanovanja, gibanje v prostem, svežem zraku, pogosto spiranje ust z dezinfekcijakimi sredstvi, da se varuje pred prehlatenjom itd. — Nadalje apelira društvo zdravnikov na občinstvo, da vpošteva prenaporno delo zdravnikov v sedanjem času in da uredi bolniške obiske na ta mo-in. da. naznani obiske, ki jih želi imeti še dopoldne, do 9. ure, popoldansko obiske pa do 3. ure, v ostalem T-asu paj da klico nes le v nnjnih slučajih. — Kolkovanie vlog za dobavo premoga. C. kr. ministrstvo To so Jugoslovani« z dne 19. oktobra, prosimo javnosti in dopiscu v vednost objaviti, da dotični >primojduševec« sploh ni Metličan in ie bil zaradi njegovih nemčurskih klobasarij že ponovno posvarjen. vendar svoje zaruiavele železne srajce ne more sleči. Dokler se temeljito ne poboljša, ne spada v družbo slej ko prej narodno zavednih Metliča-nov. Zaradi enega >tuica« pa ne gre vse Metličane surnuičiti, oni so b i 1 i, so in bodo Jugoslovani! Če kmet vojaške krave pase. Ako človek gre malo po kmetiiah. naleti v vsaki vasi na vnebovpijoče krivice, ki lih je voina prizadela našemu kmetske-stann. In sicer se dobe krivice, ki jih pri količkaj razumnejem vodstvu vojne uprave ne bilo prav nič treba in ki pravzaprav povzročajo te neznosne razmere pomanjkanja v prehrani. Tako dobiš kmetije po 80 in več oralov brez gospodarja., brez lastne družine, samo ženo s kopico otrok, k večjem tu pa tam pomagata še po 70 do 80 let stara pre-užitkarja, stari oče in mati. Kako nai ti trije ljudje opravijo težka dela vsega gospodarstva! Delavcev ni in če se jih I o dolgem iskanju dobi, Mano danes z n nem računjeno najmanj 20 K na dan. -e vpraša po gospodarju, se glasi odgovor: pri vojakih krave pase! Ka- fo? No. nekai jo bolehen. pa so ga p islali l - fronto nazaj k trenu, da tam pase. Ko bi človek takih sluča-ieV sam ne doživel, bi ne verjel, da je to mogoče. Mož, gospodar tam krave r ali se potika kod po bolnicah in strada in polagoma poginja, doma pa lepd posestvo zanemarjeno tudi — poginja. Xasprotno pa vidimo v raznih nem&kin mestih na tisočo postopačev, ki niti sedaj niso za nobeno delo, k več-iom. da s sleparijami izsesavajo ljudi, pa niso bili morda niti še en dan pri vojakih ali pa se jih ie odpustilo domov. Alej bi ti ljudje ne mogli zlaglje pri vojakih pasti krave in se potikati po >Arbeiterkompaniiah« ? Kako žalostno sliko vidimo* zlasti sedaj po dolenjskih kmetijah, ko vsepovsod bole-aen razsaja in zanje smrt po vaseh,*ko u( žovno vreme nagaja še to kar se je pridelalo, spraviti pod streho. Koliko kmetij sploh ni obdelanih ali le na pol, hiše propadajo, poslopja se rušijo in nemorala razsaja ponekod še huie, kot Španska bolezen. Pride mož domov, najde ženo nosečo in polog še par — vojnih otrok. Prepeir. pretep, ločitev ali pa nosita oba pekel razdora naprej. Kmalo bi Človek ne poznal već svoje rojstne vasi. kaj še le sosedni i h. Xa veliki kmetiji lani dobiš staro ženico, popolnoma osamelo, 4 sine so ii pobili, poti je še nri vojakih, mož, oče je zaloti uMirl. Prošnja roma za prošnjo vse zaman. Le kdor zna Mnazati« — in sicer dobro, mastno mazati na primernih krajih, ta ie Se USliSan; navadno pa ravno tak oproščeneo ni neobho€lno potreben doma. Je potem čudo, če gre po mestih tako slabo s prehrano, če tisti zelo redki kmetje, ki lahko sami obde-ljujeio zemljo, zlorabljajo razmere ter zapeljujejo tudi sicer poštene sosede k oderuškim cenami, ali pa da sploh nimajo nobenega usmiljenja več do od gladu mrjoeih meščanov? Vrnite pred splošno demobilizacijo vsai starejše posestnike svojim domom, da se še reši, kar se sploh še rešiti da! Umrla ie v Sevnici ob Savi ga. Eli-za V i vod roj. Razdevšek. Gornjigrad. Bralno društvo priredi v nedeljo, dno 27. t.*m. ob 3. uri gledališko predstavo >Ml inar in njegova hči«. Cisti dobitek se porabi v dobrodelne namene. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Boroevieevega sina. ki se je vtooil v Dravi, še vedno niso našli. Vojaško poveljstvo v Mariboru se znova obrača do občin in oblasti ob Dravi, naj bi poizvedovale po truplu vtopljenca in poročale poveljstvu. * Dve uri od Gorice ie posestvo, na katero bi se vzelo begunsko rodbino ali pa deklo in r>ar hlapcev. Naslov se zve pri uredništvu našega lista. Najdena ie bila častna, zaslužna kolajna > Ljubljanskega rešilnega in gasilnega društva«. Izgubitelj jo dobi nazaj na magistratni stražnici. Narodno slstfolišfe. Tz gledališke pisarne. Danes zve-uri se vprizori prvič v letošnji sezoni angleška komedija 3>Char-leveva tetac. — Jutri v četrtek, dne 24. t. m. se ponovi >Charleveva teta« za abonement >A<. — V petek, dne 25. t. m. za abonement >A« Nušičeva veseloigra sSvet« z g. Danilom v glavni vlogi. Nusicev »Svet« so včeraj spravili na oder v dosti boli uglajeni obliki nego pri prvi predstavi. Igralke, ki so se že zadnjič odlikovale s skrbno zaokroženo igro. so se tudi snoči izkazale kar najbolje: zlasti sta gospe B u k š e k o-va in J u van ova izzvali mnogo zasluženega priznanja. Gospod Danilo je popravil marsikaj, kar je bil — deloma zaradi bolezni — zagrešil pri prvi vprizoritvi. ter je postavil figuro, ki ee je dala vseskozi všečno gledati,'pa nai-več tudi dobro poslušati. Igra gospoda Strniše je bila prostejša, njegova slovenščina dosti boljša nego prvič. Mnogo je pridobila komedija s tem. da so se prizori — ako odštejemo dva, tri zakesnele nastope — vrstili z brzino, kakršno vobče zahteva vsaka vesela igra. Prosita. — Gledališko društvo na Jesenicah jc v nedeljo popoldne igralo Meškovo dramo »Mati«. Kljub temu, da je Gled. društvo že večkrat igralo »Mati«, je bila dvorana razprodana, kar jasno dokazuje, da naše ljudstvo najraje poseča predstave vzete iz domačega življenja. Predstavo Je posetilo lepo število koroških Slovencev. Ne straši jih ne dolga pot, ne stroški, ne neprijetnosti vožnje v današnjih časih, kar glasno spri-čuje, kako hrepeni priprosto ljudstvo na Koroškem po kulturi In izobrazbi. Priporočamo Gled. društvu« da pridno posega po domačih delih, ker se predstave čestokrat povečajo po koroškfh Slovencih! — Tgralo se Je prav dobro. Naslovno, vlogo je igrala ga Ravnlkova z njeno lastno Igralske spretnostjo nad vse dovršeno. Silva (ga. Špi-carjeva) in MIlan (g. Špicar) sta bila tako dobra da bi se ju sam pisatelj ne mogel misliti boljših. Pridno jima je sledil Ivan (g. Vister), eden najboljših igralcev »Gled, društva kakor tud g. Hlebajna ,ki je podal lepo sliko župnika. Tinko (gdč. Čadež) smo videli prvič na odru. Igrala je ljubko in obeta postati prav dobra moč ko premaga začetne težkoče. Karakteristično nam je podal g. Zagorski nemčurskega logarja m nam Je ustvaril res pravi tip. Mojstrsko nam je pokazal cigana Šandorja g. Dostojni (?), ki Je zadnji trenutek prevzel to vlogo od obolelega g, Žmltka. Salve smeha je Izvala v vlogi klepetulje ga. Čopova, ki jo je Igrala prav naravno. V prihodnje prosimo društveni odbor, naj ne pušča k predstavi majhnih otrok, ld le motijo pozor-* nost gledalcev m Igro igralcev« —er — Zgodovina ruske revolucije. Znani voditelj ruskega liberalilzma in vseučiliški profesor Milinkov dela na delu, ki izide v kratkom v Parizu pod naslovom: >Zgodovina ruske revo luci je:. Znano je njegovo delo >SIike iz zgodovine ruske kulture«. Delo je izšlo tudi v češčini pri Laich tru na Kraljevih Vinodradih v zbirki >Ijaiehteriiv vybor nejlepših spisa po-učnvch< pod naslovom: o b r a z v z d e j i n r u s k 6 v z d. e 1 a n o s t i« v treh delih; cena vezani knjigi K 3360. Aprovizacjia. Prodaja moke. Od četrtka 24. t. m. do vštete sobote 26. t. m. se bode oddajalo na vsako močno izkaznico po pol kilograma pšenične moke za pecivo št. 0. Kilogram stane 2 K 66 v. -I- Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v četrtek dne 24. t. m. popoldne v vojni prodajalni v Gosposki ulici strankam z zeleno izkaznico »B« od št 650 do 750. Vsaka oseba dobi pol kilograma; kilogram stane 8 kron. 4- Vprašalne pole za peči se bodo izdajale v pote!; pri vseh krušnih komisijah. Kako se morajo vprašalne poie izpolniti in vrniti komisijam, se objavi v liscih. -f- Član! vojne zveze morajo vrniti v petek pri krušnih komisijah vse izkaznice za petrolej, ki so jih prejeli za stanovanje, ker sicer ne dobe preje izkaznic za kruh. — Vojna zveza bode dobila petrolej za oktober, nakazan direktno od petrolejske central?. Razne shiaft * Ekspiizija. V berlinski anhaltoM strojni tovarni Dessau je bilo pri eksploziji ubitih 70 oseb, 50 oseb pa ranjenih. * Dolžina železnic s\etovnih velesil. L Zediniene države 400.000 km, 2. Nemčija 02.000 km. 3. Rusija 61.000 km, 4. Francija 50.000 km. 5. Avstro - Ogr-.-Lu. !-\".^ km. <;. \ngliia 3S.00O km, 7. Italija 17.000 km. 8. Japonska 9000 km. * James Gordon Bennct, posestnik ameriškega lista »New York Htlšud«, sin ustanovitelja tega časopisa, ie umrl dne 14". maja t. I. 77 let star. Bil je kot človek čudak. Med vojno se je pokazal kot silen sovražnik Nemcev. V tem smislu je tudi pisal njegov list. * Francoski socijalist licrvć v Stait-gartu. Alojzij £ašek pripoveduje v 24. Št. •;Soc. L.« to -le anekdoto: »Ko jc prišel Hervč prvič na Nermko in zagledal nemške socijalne demokrate, jc zaklical s tribune pred celim zborom: »Človek iaia strah pred vami, sodrugi, dokler ste daleč stran, toda ko vas človek vidi, te vaše debele trebuhe in napapana lica, verujem, da ne verujejo tej vaši revoluciji !^ * Ernesto Teodoro Moneta jc umrl letos v Milanu, star 8-1 let. Bil je eden izmed najbolj gorečih predbojevnikov pacifizma v Italiji. Pred nekaterimi leti je dobil radi tega tudf Nobel novo ustanovo. Začetkom je sodeloval pri listu »Secolo«, pozneje pa se je popolnoma posvetil mirovni propagandi pri listu »La Vita Internaziona-le«. Po izbruhu svetovne vojne se je potegoval za pristop Italije k ententi. * Židovska poroka na pokopališču. Krakovski »Glas Narodu*: poroča, da je bilo zadnjo nedeljo tamošnje zidov, pokopališče pozorišče neobičajnega praznoverja. Vršila se je poroka dveh židovskih sirot, zato da bi se odvrnila epidemija španske bolezni. Fanatični Žid je so za doto mladega oara zbrali 20.000 kron in mu uredili stanovanje. Poročni obred se je vršil na grobu zadnje žrtve španske influence, obenem pa so se na desetih drugih grobih za to boleznijo umrlih ljudi opravljale molitve. Ker obstoji predsodek, da mora tisti, ki se poroči na pokopališču, umreti v štirih tednih, je nevesta stalno omedlevala. Prizor je privabil tisoče ljudi. Sele vojaštvo je napravilo red. * Stavka londonske policije. London je bil dva dni brez policije. 12.000 lih ie stavkalo v 8 milijonskem mestu z ogromnim prometom v dobi svetovne voine, stavkali so za vojno dravinjsko doklado. In kako je bilo v teh dneh v Londonu? »Bilo ie nekaj neobičajnega, da jc ostal oba dni red ohranjen. Nihče se ni vznemirjal, niti ni kazal strahu radi osebne varnosti. To je eden izmed najznamenitejših dokazov s e-bevlade, da je bilo londonsko prebivalstvo skozi dva dni v tej izredni dobi brez policije in da ni prišlo do nobenih bistvenih nerednosti. Zločinci so se sicer pripravili, da bi izvršil kak zločin in izrabili ugodno priliko, ali prišlo je Ie do nekaj *malih vlomov. To je duh Anglije, da če gre za ohranitev reda, se čuti vsak osebno zavarovan in ne proglaša vlado za odgovorno.« Tako pišejo o tej stavki ^Neue Ziiricher Nach- ■ Velika železniška nesreča v Kapfen-bergu. Kakor smo že poročali, se je v bližini postaje Kapfenberg zgodila velika železniška nesreča, pri kateri jc bilo mnogo mrtvih in težko ranjenih. Severno od postaje Marein se je raztrgal v Kapfenberg vozeči tovorni vlak v dva dela. Tisti hip je privozil z Dunaja jočni brzovlak št 5 in za-vozil v Zadnji del odtrganega tovornega vlaka. Na vso nesrečo so pa i;; postaje Kapfenberg izpustili še dopustniški vlak št. 32, ki je takisto zavozil v razbiti kup. Učinek je bil strahovit. Nastal je grozen pok. Lokomotiva se je zvrnila in padla na stranski tir. Takoj je Šinil ogenj iz kupa. Najprej sta se vnela poštni in salonski voz, kjer je sedel strojni ravnatelj. V drugem vozu z oddelki 1. in II. razreda so sedeli častniki. Nekega ritmojstra je vrglo iz voza. Dobil je živčni napad. Huje pa se> je zgodilo z drugimi častniki. 14 jih je menda že umrlo; petero takoj na lfcu mesta, dmgi pa ali v bolnici ali na potu tla. Med mrtvimi Je tudi strojni ravnatelj, ki je sedel v salonskem vozu. Strojevodja je odskočil ko Je prej potegnil vakuumsko zavoro in se na glavi ranil. Pravi, da je vozil s hitrostjo 45 km na uro. ako bi bil vozil po 60 km, bi bila nesreča seveda še večja. Poklicali so gasilce in sanitetno kolono, ki je težko ranjene prepeljala v Gradec. Spominjajte se političnih preganjancev Gospodarstvo. — Dunajska borza ie \ < oziroma njenim pravilno legitimiranim nakupovalcem. Za nokupovalnico za semenj*, navedeno v § 1. ukaza, tor za čebnleek se določa >Zveza avstrijskih trgovcev s semenjem«, s sedežem na Dunaju (I. Plankengasse 4). Zveza je pomožna organizacija poslovnice za zelenjad in sadje c. kr. uraaa za prehranjevanje ljudi in ie podrejena njenemu neomejenemu nadzorstvu. Imenovane vrste zelenjadnega semena in če-bulčki se smejo pošiljati s cestnimi vozovi le na podlagi potrdila, izdanega za vsako pošilja tov od deželne poslovnice za zelenjad in sadje v Ljubljani. Posestniki (pridelovalci, trgovci, hranilci) imenovanih vrst semenja ter če-bulčkov so zavezani poslovalnici za zelenjad in sadje c. kr. urada za prehranjevanje ljudi na Dunaju (I., Do-rotheergasse 7) te svoje zaloge naznaniti dne 31. oktobra 1918, dne 31. decembra 1918 in dne 31. marca 1919 ter navesti množine posameznih vrst, pridelovalca izvor in kraj hrambe. — Maksimalne cene za svinje na Hrvatskem. Hrvatski listi poročajo, da izide te dni banska naredba, ki določa maksimalne cene za svinje. ^ — Cene piva na Ogrskem. Na Ogi - ■» skem odrede nove cene z& pive- bodo enotne za vso deželo in se bodo dihale okoli 120 do 130 K za hekto. — Cene vina na Ogrskem in Hr: vatskem te vedno padajo, kolikor boli se bliza mir. V Dalmaciji cene vinu sicer še niso padle, aH nastal ie zastoj v vinski trgovini. —■ Promet z Levanto. Cirkularii transportno družbe v Ženevi opozarjajo švicarske trgovine, da se bo s februar i om zopet pričela redna vožnia V Levanto. — Tnc. naročila, znamenje miru. Borza v Parizu in Mar-*eillu stoji že nekai dni pod vtiskom bližnjih mirovnih pogaiani. Kliub zaporni prepovedi m sprejemajo naročila za sovražne tvrd- ke od 1 i an. 1919. dalie. — Preveč kave ie v Braziliji. Po sporočilih iz Brazilije pride v kratkem prav gotovo do kavine krize. Mnogi producenti kave ne morejo izpolniti vseh pogodb, ker j c kava pTepocenl. tako da se ne izplača obdelovanje. Raditcga zahtevajo nujne državne pomoči. Kakor smo že poročali, je v Braziliji toliko kave. da gnije v skladiščih. Cena je padla skoro na polovico. V New Yorku stane komaj 9 dolarjev ena vreča. Tako, ko bodo meje odprte, to je. ko se sklene mir, bo tudi pri nas kava vsaj po isti ceni, kakor pred vojno. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH HRANILNIC Dne 25. avgusta t. I. se je vršila v posvetovalnici Mestno hranilnice ljubljanske II. skupščina »Zveze jugoslovanskih hranilnic«. Od ustanovne skupščine sem, ki se je vrnila dne 10. decembra 1910, ie to prva skupščina te jugoslovanske gospodarske organizacije: vojska je povzročila, da je delovanje »Zveze« ostalo omejeno po vcčtol na reševanje korespondence in to pretiho delovanje je tudi vzrok, da je obstoj te organizacije javnosti skoro popolnoma neznan. In vendar ni ta organizacija nič manj potrebna od drugih, kajti njen namen je, pospeševati medsebojne poslovne zveze jugoslovanskih hranilnic, dosezati enotno postopanje v >anilničnih zadevah, posvetovati ^e o vseh stvareh, tičočifi sc uradništva, skrbeti za pregled hranilnic po strokovnjakih'in konečno doseči v jugoslovanskem hr .ailništvu osredotočenje našega premoženja in na ta način pripomoči do osamosvojitve našega naroda na gospodarskem polju, ki je predpogoj naše politične svobode Na skupščini, ki jo je sklical predsednik »Zvezen g. pl. Trnkoczv, je bilo zastopanih 14 hranilnic. Ker je prejšnji tajnik g. Trstenjak umrl, podal je obširno poročilo o delovanju »Zveze« računski preglednik g. Pretnar. Povdarjal je zastarelost hranilnic-nega poslovanja ter zahteva njega moder-naziranje; zlasti bi bilo uvrstiti med poslovne stroke pasivni tekoči račun, čekovni promet v obče in med članicami »Zveze«, osnovati bi bilo strokovne izpraševalne komisije, pred katerimi bi hranilnični uradniški naraščaj polagal izpite, stremiti bi bilo za tem, da stopi »Zveza« v tesnejši stik s češko hi peljsko »Zvezo«, tako da bi se sčasom ustanovila »Zveza slovanskih hranilnic« v Avstriji. Poročilo in predloge g. Preuiarja je skupščina vzela odobrujo na znanKe in sklenila po daljšem posvetovanju resolucijo, s katero se »Zvezinemu« odboru naroča, naj se bavi z vprašanjem, ali naj bi se v pospeševanje jugoslovanskega hranilništva osobito za to, da slovanski kapital ostane v slovanskih rokah, osnovala posebna »Centralna banka jugoslovanskih hranflnic«, ail pa bi morda kazalo na to. da se že kaka obstoječih bank preosnuje v tem smislu .da bode njen ustroj povsem ustrezal željam m potrebam jugoslovanskih hranilnic. V ta namen je stopiti v stik z Narodnim svetom ter z zastopniki zadružnih organizacij^ker bi taka banka lahko fungirala tudi kot nekaka osrednja blagajna jugoslovanskih zadrug. Po odobritvi blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Valenčič. vršHa se je volitev odbora; ta ie v seji dne 9. septembra 191R izvolil sledeče ravnateljstvo: Predsednik: pl. Trnkoczv, podpredsednik Pretnar, tainlk dr. Cerne, blagajnik Valenčič. Zvezin odbor ie z obžalovanjem konstatira!, da je izmed 24 jugoslovanskih hra-nfldlc v »Zvezi« včlanjenih samo 16; sklenil je povabiti ostale k vstopu v »Zvezo«; dalje sc je odbor pn<švetoval tudi o dopisu c. kr. de?, vlade v Ljubljani, s katerim se poziva *Zveza«, naj deluje na to, da hrann-nlce naklonijo primerne doklade svo^m uslužbencem. Odbor le sklenfl. zaprositi od vseh včlanjenih hranilnic podatke o sedanjih plačah ln draginiskih dokladah. Z ozirom na dejstvo, da ponekod enačijo občinske uslužbence z uslužbenci občinskih hranilnic glede plač in drnginjskih doklad, je odbor storil soglasen sklep, da je hranilnic ne uradnike prištevati uradnikom denarnih zavodov in njih plače in doklade v tem smislu urediti. Tzmed drugih sklepov je omeniti zlasti tudi oni glasom katerega naj »Zveza*-sestavi za vse hranilnice vzoren poslovni red. »Zveza« je tore? na nalbolf?! poti. da bistveno pripomore k zgradbi trdnega gospodarskega temelja naši Jugoslovanski državi. V ta namen pa je nujno potrebno, da se organizirajo vse naše hranilnice, nobena naj ne stoji ob strani s prekrižanimi rokami. V organizaciji je naša bodočnost! i v 2-»6 štev. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda je nakazal gosp. Emil Sturm, računski podčastnik, znesek 200 kron, katerega je nabral v Brč-ki v Bosni med slov. moštvom c. kr. delavskega oddelka 4/17. — Podružnica v Središču je poslala 51 kron, katere so se nabrale na gostiji g. Josipa in Julke Najžar iz Središča. Živeli slovenski rodoljubi! Za mestne reveže ljubljanske je prejel mestni magistrat sledeča darila: dr. O. Fettich - Frankheim, odvetnik v Ljubljani, dar neimenovanega dobrotnika v znesku 200 kron; gdč. Angela Mumar, mesto vecca na krsto Matije Janežiča, -50 K; g. Rikard Sušnik, lekarnar, mesto vejica na krsto Danila Borisa Majarona. 50 K in gdč. Amalija Schmidt, restavraterka »pri Roži«, odškodnino za oddane kovine v znesku 7 kron 24 vin. Mesto venca na krsto umrlega elek-troinženirja pl. Levičnika sta darovali ga Štefanija Lapajne iz Novega mesta in cenj. rodbina Bogomir Krennerjeva v Ljubljani »Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana« znesek po 30 kron, skupaj 60 kron. — Rodbina Bogomir Krennerjeva je darovala imenovanemu društvu v roke društvenega načelnika še nadaljni znesek 30 kron mesto venca na krsto umrlega stud jur. Ante Košaka. Prav prisrčna hvala! Popravek. V zadnji objavi notice o darilih za Krekov spomenik se mora glasiti pravilno: 100 kron za dr. Krekov spomenik je daroval gosp. Josip Kosler in ne Peter Kosler v Ljubljani. Umrli so v LiiibJiani: Dne 18. oktobra: Ivana Breznik, vdova vodie policijske straže, 52 let, Opekarska cesta 41. — Jožefa Mikuž, služkinja, 23 let Slovenski trg 1. — Mihael Kržišnik, de- lavčev sin, 20 dni. — Mihaela Slamnjak, hči šivilje, 21 dni, oba Streliška ulica 15. — Ciril Belec, železničarjev sin, 2 meseca, Savska ulica 126. Dne 19. oktobra: Ana Anžič, trgovska sotrudnica, 21 let, Hradeckega vas 66. —-Anton JankoviC, posestnikov sin, 27 let, Crna vas 41. — Valentin Zun, c. kr. finančni svetnik, 45 let, Sv. Jakoba trg 8. — Sestra Mariia Lavrencija (prej Terezija) Kurbisch, uršulinka, 30 let, Kongresni trg 18. — Marija Cop, dninarjeva hči, 11 let, Radeckega cesta 9. — Marjana Kreuzber-ger. poštna uradnica. 25 let. Frančiškanska ulica 2. — Daniela Kamenšek, hči pisarniškega oficijanta, poldrugo leto, Tržaška cesta 11. Dne 20, oktobra: Celestina Schiffer, zasebnica. 69 let Turjaški trg 5. — Marija Kosmač, hči tobačnega delavca, 11 let in pol, Planinska cesta 196. — Josip Kovačič, kočar - hiralec 74 let, Radeckega cesta 9. — Ivana Umek. krojačeva žena 34 let, Kav-škova cesta 158. — S. Teodora Marijana Jenko, usmiljenka, 63 let, Ambrožev trg a — Mela Prorazil, lekarnarjeva žena, 33 let, Franc Jožeiova cesta 16. — Boris Faganel, sin železniškega poduradnika, 9 mesecev, Streliška ulica 15. Dne 21 oktobra: Josipina Arnold, zasebnica 65 let, Krakovski nasip 4. — Marija Mencin, hišna, 36 let. Mestni trg 25. Dne 22. oktobra: Fran Kukovica, trgovski poslovodij 34 let Poljanski nasip 8. V deželni bolnišnici: Dne 16. oktobra: Valburga Burgstal-ler, hišna, 15 let. — Josip Lukman, občinski revež, 76 let. Dne 17. oktobra: Farija Ojstriž, dni-narica, 37 let — Anton Petelin, vrtnar, 69 let Viktor Rešek, mizarjev sin, 15 let. Dne 18 .oktobra: Alojzij Hiršman, klepar na železnici, 19 let — Josip Furlan, sin tovarniškega čuvaja 11 let — Valentin Logar, železniški delavec, 44 let Dne 19. oktobra: Ivan Krizman, bivši časnikar, 50 let. — Marija Hiršman, krojačeva hči, 24 let. — Lucija Žižič, slnžkinja, 20 let Ustnica uredništva. Gosp. Anton Bras: Vašo pritožbi smo izročili magistratu. — Gosp. J. B a č-n i k: Obžalujemo, da z ozirom na toll potrebno narodno disciplino Vašega, sicer vsega uvaževanja vrednega članka ne moremo obiaviti. Odstopili smo ga predsedstvu Narodnega sveta. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in rlsk »Narodne tiskarne«. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena sopr ■ oziroma mati, hči in sestra dne 17. oktobra t. L, previđena s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni v Gospodu zaspala. Smast - Kobarid, 18. oktobra 1918. Alberi Ivančič, učitelj, soprog. — Ivan, oče. — Fani, Draga, Dušan, otroci. — Izidor, brat, Ana, Mirni, Ema, sestre. 5937 ■ - t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra mamica, stara mamica, gospa v soboto, dne 19. t. m. v Sevnici po dolgi mučni bolezni,, v starosti 74 let, mirno preminula. Pogreb nepozabne se je izvršil v ponedeljek dne 21. t. m. v Sevnici ob Savi. 5948 Sevnica-LJubljana, 25. oktobra 1918. Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prebridke izgube našega srčno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda za poklonjeno krasno cvetje kakor za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti, izreka vsem svojo najpri-srčnejšo zahvalo žalnjoča rodbina Friedl. Zahvala. Za premnoge dokaze tolažilnega sočutja v bolezni in ob smrti našega ljubega soproga in očeta entina Žuna za mnogobrojno spremstvo na njegovem zadnjem potu, kakor tudi za darovano cvetje, izrekamo tem potom našo najiskrenejš*o zahvalo. 5942 V Ljubljani, dne 22. oktobra 1918. Rodbina Žanova. Trgovsk! sGfrusftnil* z večletno prakso, sedaj na dališem dopustu, želi v to stroko spadajoče sln'be. Ponudbe pod: narednik st 87 5928'« na uprav. »Slov. Naroda«. Kotil se dobro ohranjen VI dekoraciiski divan. Pismene ponudbe m uprav. »Ploven. Naroda« pod „Divan 5913". Želim kupiti hišo z vrtom v vrednosti od 30 do 40 000 K v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe do konca oktobra na upravništvo »Slovenskega Naroda« rod stv. 5908. euhahica se išče za mesto Puli rroti plači 60 K z dobro hrano. Predstaviti se je pn Dr. Botteriin, Resijeva c. 12. 5923 !zur1onKniioQVQdmlnk6tesoQdeDf z večletno prakso, vešč bilance, spreten računar, zmožen tudi vseh drugih pisarniških del, Isce mesta pri kaki opekarni ali več'i lesni trgovini. Ponudbe pod St. 5911 na upr. »SI. Nar.« KOHTORISTIHJA ali Invalid vešč vseh pisarniških del se lice za večjo industrijo. — Vstop takoi Ponudbe pod: Starejša moč 5933" na upravn. »Sioven. Naroda« Gospodična želi premeniti službo prodajalka, gre tudi kot blagajničarka najsibode v mestu ali v večjo trgovino na deželi Cenjene ponudbe-na u?r. »Slov. Nar.« pod ,»srečna bedožnosi 5909". črna, čez 15 pesti visoka, 7 let stara, dobra za vsako vožnjo. — Poizve se v Bor~*'-«ici nasproti iel. post3^e- i^Prodm se' oziroma zamenja za iiviln nastopno blago kakor: 1 gramofon, dobro ohranjen črn površnik, 1 nova rjava moška obleka, različne površne jope za ženske 1 kitara, 1 kovčeg in 1 stara tehtnica Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 5847 se dobi pri J. Snem v Llubljani. Marije Tereziie cesta št. 3. — 5925 fflaF" Želim službe PRODAJALKE zmožna sem slovenskega in nemškega lezika, izurjena v mešani trgovini. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.«— 5914 v polenih po 1 m dolgih se dobijo pri — Anton Reschltz. lesna trgovin j LJubljana, pisarna Dvorni trg s t. 1, II. nsdstropje. 5882 takojšnji nastop izurjeno, pošteno proti dobri plači. -— Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 5759 Fino toaletno milo „SCHiCHT" razpošilja po povzetju komad po K 6.— A. Jelene, Tržič, Gorenjsko. 5780 Radi opustitve trgovine se sedaj od četitka 24. t. m. do sobote 26. t. m. prostovoljno cono proda več šivalnih strofe v novih in rabljenih, dvokoles, gramofonov, orkestnon-avtomat, orodje, stela-2e in razno blago. LJubljana, Stari trg st. 28. 591; Policijski pes 4 leta star, črne barve, fino dresiran (razume le nemško) in ihteipenten, se takoj proda. Matico Avsec, Saier, p. Start trg, Bakek. aprodaj je 8 mladih nrasič^ov. Poizve se r>ri Joslpn kosler, ftelenburgova ulica 3, IL nadstropje. 5W inižaitailši povsem nov, se zaradi razmer prodv Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 5916 1111116 WJi se sprejme takoj Poizve se pri načelniku ključ, zadruge J os! on Reco-lin, Jenkova ulica 18. 5875 P&ODA' Si moška zlata nra z zlato oklopno verižico. — Pojasnila daie „^nrent44, Jeranova ulica 19. 5884 Kupijo se učne knjige za prvo gimnazijo. — Ponudbe se prosijo na nasl. Kune Franc, fotograf. Ljubljana, WolIo-va nlica 6. SS67 Srsreime se tako) v starosti 14 do 16 let k 10 mesecev staremu otroku pri Marili Zorič v Krškem. 5903 Prodale se 4 sedeži za abonement ,,C . — Vpraša se v trgovini G. Darbo, Ljubljana, Mestni trg 13. 5935 stare slike, minijature, balcroreze in veliko perzijsko precrogo WL Oasnari Gradišče 13. .9 5 iiiva kolini omara s 5 predalčniki se zamenja za fižol. Poizve se: Trnovski pristan 4, na dvorišču, Primciič. 5910 ■sreišem slušno iv. uradu .Maksimilijan Košir, abitunjent realke, Ljubljana 7. Planinska cesta 176. 2 železniška zimska suknjiča (kožuha), 2 para zimskih škornja v čevljev s kožuhovino, 1 ponofisa suknen plašč in še nekaj drugih reči so proda za denar aH za živila. Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«.—5833 ia blaga^n&arko is spreime v službo veletrgovina. Naslov pove iz prijaznosti upr. »SI. N.« 5917 m v/, e - ------- — ----- J zidana iz same opeke, se proda. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 5929 spreime takoj v službo strojilna tovama Samsa & Co v Ljubljani, Metel kova ulica 4. Zglaševanje od 4—5 popoldne. 220J kupujem. Ponudbe z naznačbo količine in cene poslati na ivrdko Antun Halcić, Zagreba Prilaz 12. — 5473 Vrtnic plezalk več vrst, grozdjiča, lepotičnega grmi-čja, visečih jesenov in Španskega bezga, ima za jesensko sajenje v poljubni množini na razpolago Anton Ferant, trgovski vrtnar v Ljubljani, Ambrožev trg 3. 5921 in Gospodična s posojilniško in blagaj niško prakso, vešča slovenskega n nemškega jezika v govoru in pisavi, želi mesta blagainecarke najraje v Ljubljani, če mogoče z oskrbo v ht5i. Gre tudi na deželo. Nastop službe lahko 1. novembra. — Cenjene ponudbe pod šifro: „Bldgajničarka 1916 5943" na upravn. »Slov. Nar.« Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat i. t. d., gospod iiia@§ Sevnik posestnik dne 16. t. m. nenadoma^ preminul. Pogreb se je vršil dne 18. t. m. iz hiše žalosti v Župelevcih na pokopališče v Kapele. _____ Obenem se iskreno zahvaljujemo za vse dokaze sočutja, kakor tudi za obilno udeležbo pri pogrebu, Župelevec, dne 19. oktobra 1918. Žalujoča rodbina Sevnikova. ZAHVALA. — «»» ■ Za mnoge dokaze sočutja ob bolezni fn smrti naše nepozabne hčerke, sestre, sestrične, svakinje in tete, gospodične Ene Hnžič in za številno spremstvo na zadnji poti naše ljube pokojnice izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 21. oktobra 1918. 5946 Žalujoči ostali. roda se: nova siva obleka (Mantelkleid) z angleško jopo. — Ogleda se v trgovini Muller, Šelenburgova ulica. 5914 Mir in jelove sloni! kupuje po najboljših dnevnih cenah: Aleks. Rosenberg, Gradec, Annen-strasM 22. 5660 AZGLAS đaželrega odbora vojvodine Kranjske z dne 21. oktobra 1918, št 11.071, s katerim se določajo oskrbovalne takse za kranjsko deželno blaznico in deželno-hiralmco. Dogovorno s c. kr. deželno vlado v Ljubljani se določajo oskrbovalne takse, pričenši s 1. novembrom 1918 do nadaljnegr'* za osebo in dan, kakor sledi: V kranjski deželni blaznici* Oskrbovalna taksa I. razreda na 15 K . II. . r. 10 K » m ni. „ „ 5 rC V kranjski deželni blaznici - hiralnici. Oskrbovalna taksa III. razreda na 4 K. To se daje na občno znanje. Deželni glavar v vojvodini Kranjski* Dr. Ivan Šusteršič. ZSMETU1TE DENARJA! Mg kvarite oblek i raznimi vojnimi barvami! Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internaclonal" iz najstarejše tin največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : čYna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo.' S lOO zavojev................K SO.— 500 savojev.......po K 45.— sa tOO zav. 1000 zavojev ....... po K 40.— sa 100 zav. Poštnine prosto pošilja 5584 Rudolf Coiič, Vrhnika. Za vsakega trgovca velik zaslužek l B:-D GONILNI JERMENI ni Otto Haase & Sohn pap,r W Grade«. ABSOLVENTINJA trgovskega tečaja tali mesta. Naslov pove opntvniStvo »Slov. Nar.« — 5936 Oddasta se dva sedeža v Joži I. reda za „BU predstave. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod Sfro: „L red 5880*'. aa lise za, boljša dela za na dom. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 5907 BLAGO pepita, pol svila, blago za moške obleke (cajg) ter beto perilno blago (sifon) ae proda na Rimski cesti žtv. 17, v gostilni. 5930 manjši lokal za galanterijsko ali papirno trgovino v prometni ulici za februar 1919 alt pozneje. Ponudbe se prosi pod „1910 5S32M na upravn. „Sloven. Naroda*. Proda se ~3pf za gospoda srednje velikosti. Naslov pove upravn i Stvo »Slov. Naroda«.* 5840 Prazne vreče vsake vrste In suho poba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. Proda se lepa črna moška zimska suknja 5*i zelenkasto siv loden za dve robleki. — Poizve se na Bi rs s ki iti si. 3- na dvorišču desno. Odda $e"*%m v bliitnl poste lepo MEBLOVANA SOBA evenrjuelno tudi s hrano solidnemu 1 samskem u gospodu. — Naslov pove npravnHStvo »Slov. Naroda«. — 5879 naprodaj ln aieer: 80 1 borovničev-