Turška bojišča. Na k a v k a š k e m bojišču so se Rusi navali]i zadnji čas z veliko silo na turške postojanke v prostoru med Trapecuntom in jezerom Van. Trapec u n t (ob Crnem morju) je že od treh strani oblegan od ruske armade; Rusi obstreljujejo mesto tudi z morja z ladij-skimi topovi. Turki imajo pred mestom sicer dve dobroutrjeni obrambni črti, a kakor je posncti iz poročil, ki prihajajo s Kavkaza, se Trapecnnt menda ne bo mogel posebno dolgo držati. Južnoizhodno od Erceruma so ruske čete, kakor zatrjujc rusko uradno poročilo z dne 3. marca, zasedle v iiofii od 2. na 3. marca mesto B i 11 i s, ki leži kakih 2'; km južnoizhodno od jezera Van, V P e r z i j i so Rusi dne 1. marca zasedli mesto Kermanšah, ki je glavno mesto pokrajine Aidijan. Iz M e z o p o t a m i j e, od SueSkega prekopa in od Dardanel ni nobenih posebnih novilr poročil. Valo^a !n Solun. Po francoskih porofiilih so se zafteli ostanld srbske armade izkrcevati v Valoni. Od naše strani ni nobenega poročila, da bi se od nas ali od Bolgarov kaj podvzelo proti Valoni. Tudi izpred Soluna ni nobenih poro&L Bolgarija noče Albanije. Bolgarski ministrski predseldnik je slovesno izjavil, da Bolgarija ne misli zasesti Albanije, ker v njej ni bolgarskega prebivalstva. Ta izjava je naredila na Albance dober, na GrCijo pa pomirljiv utis. Grfiija je ljubosumna, da bi postala Bolgarija prevelika in premočna. Grčrja se ud^la Stališče Grčije postaja jasnej&e. V italijianski zbornici sta idva poslanca vprašala, kaj se je zgodilo, da je postala Grčija bolj nakionjena četverosporazumovim zlahtevam. Državni podtajnik Berfarelli je izjavil, da se Grčija ne ustavlja četverosporazumovim odredbam in da tudi zaradi Soluna ni delala nobenih težav,. Italijanska vlada se trudi, da obdrži dobro r^azmerje z Grčijo. Crnogorskega kralja Nikolaja je fraaicoska vlada preselila v mesto Bordo, kjer mora stanovati v gradu Merignan. Pf*pež kaznoval k«to]?šlc^ liRte. Kakor poroča milanski list ,,Avanti", je dal sv. Oče Benedikt XV. italijanskemu listu ,,Corriere d'Italia" in drugim listom ukor, ker so hujskali italijansko javnost za vojsko proti Avstriji. Ker so tu/ii duhovniki začeli odpovedovati liste, so začeli pisati bolj zmerno. Z^ližena zaušoica, Vojak iz Ljutomera nam porofia o gledečem zanimivem dogodku: Na železnici Budimpešta— Temešvar se je v vozu II. razreda odigral nedavno slwieči dogodek: Govorilo se je o vojski. Neka črnoobleftena dama začne tožiti in jadikovati. Izgubila je v vojski moža in starejšega sina. Mlajši in sedaj edini sin se bori na goriški fronti. To je poslušal od istrani mož, fino oblečen, okrašen z briljantnimi ubani, v starosti vojaške dolžnosti, po staiiu eden izmed tistih trgovcev, fd jim ravno vojska donaša najmastnejše dobifcke.. Ta se začne neopravifceno pritoževati, da za svojo karto ni dobil polovico oddalka sam za-is1©.. V tem pridrdtra mimo vlak z vojašikjfc transportom. Dama v žalni oblen ki začne znova jadikovatr. ,,Da, vojska! Tudi jaz imam moža na bojišču in sicer na Ruskem. Oh, da bi bila že skoraj na naši strani zmaga in potem mir", pravi neka druga mlada gospa. Skiljivo je pogledal krivonosi trgovec iznad časnika, v katerega je bulil ves čas med pogovoroai in pravi: ,,!Ja, mi moramo vsi vzdržati, milosfna 'gospa;. Končno pa itak opravljamo vsak avoj posel;r-ln vi dobivate državno podporo." Naposled je z mnogopomenljivim smehljajem na ustih Idejal: ,,Sicer pa zastran mene lahko traja vojska magari 10 let." — Brkasti podčastnik, okrašen z veliko srebrno kolajno, slišavši to, se pririje do za vojno navflušenega kramarja ter mu brez vsake bese'de priloži od desne in leve po jedno krepko zaušnico, da mu je kar klobuk odletel pod okno. Burno odobravanje je sledilo temu činu. Star mož vstane in čestitajoč junaku, mu stisne desefkronski bankovec v roko. ,,Tega ne potrebujem", pravi vojak, ,,ampak knpil bom za to cigarete, katere poneisem na fronto, v strelske jarke, svojim tovarišem. Torej lepa hva]a!" — To se je zgodilo med Kikindo in Žomboljo na Mažarskem dne 3. februarja vojnega leta 1916. — A. E.